31985L0511

Direktiva Sveta

z dne 18. novembra 1985

o uvedbi ukrepov Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke

(85/511/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 43 in 100 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker je ena od nalog Skupnosti na področju veterine izboljšati zdravstveno stanje živine in posledično zvišati donosnost živinoreje;

ker lahko izbruh slinavke in parkljevke hitro dobi razsežnosti epizootije, kar povzroči tolikšno smrtnost in motnje, da se močno zmanjša donosnosti celotne reje prašičev in prežvekovalcev;

ker je treba ob sumu prisotnosti bolezni takoj ukrepati, tako da je mogoče ob potrditvi bolezni nemudoma izvesti takojšnje in učinkovite nadzorne ukrepe; ker morajo pristojni organi takšne ukrepe prirediti, da se upošteva, ali država izvaja ali ne izvaja programa preventivnega cepljenja na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu; ker lahko države članice, ki takšno politiko izvajajo, pod nekaterimi pogoji dovolijo, da se živali z dovolj dobro imunsko zaščito proti virusu slinavke in parkljevke ne zakoljejo;

ker je treba takoj ob izbruhu preprečiti kakršno koli širjenje bolezni z natančnim spremljanjem premikanja živali in uporabe proizvodov, ki bi lahko bili kontaminirani in, če je to primerno, s cepljenjem;

ker je treba diagnostiko bolezni in identifikacijo zadevnega virusa opraviti pod nadzorom pristojnih laboratorijev, katerih usklajevanje mora zagotoviti referenčni laboratorij, ki ga določi Skupnost;

ker mora biti cepivo, ki se uporablja za cepljenje v izrednih situacijah, preverjeno glede učinkovitosti in varnosti, kar usklajuje specializirani inštitut, ki ga določi Skupnost; ker je pri tem treba izvesti posebne usklajene ukrepe, če se odkrije prisotnost tipov ali oblik virusa, proti katerim cepivo, ki se v Skupnosti navadno uporablja, ne daje zadostne zaščite; ker je v ta namen treba poskrbeti, da države članice, ki cepijo, naredijo večletne načrte cepljenja, ki se pregledajo in po potrebi uskladijo v Skupnosti;

ker je treba sprejeti določbe za postopek za tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo;

ker so režimi, ki jih uvaja ta direktiva, preskusne narave in ker jih bo treba glede na spreminjanje stanja ponovno pregledati,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva opredeljuje minimalne ukrepe Skupnosti za obvladovanje bolezni, ki se izvajajo ob izbruhu slinavke in parkljevke, povzročenem s katerim koli tipom virusa, brez vpliva na določbe Skupnosti, ki urejajo trgovino v Skupnosti.

Direktiva ne vpliva na politiko preventivnega cepljenja, ki jo imajo države članice.

Člen 2

V tej direktivi se uporabljajo opredelitve iz člena 2 Direktive 64/432/EGS [4], kakor je to primerno.

Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

(a) "žival dovzetne vrste" pomeni katerega koli domačega ali divjega prežvekovalca ali prašiča na gospodarstvu;

(b) "dovzetna žival" pomeni katero koli žival dovzetne vrste, ki ni cepljena, ali žival, ki je cepljena, ampak pristojni organ meni, da je njena imunska zaščita nezadostna;

(c) "okužena žival" pomeni katero koli žival dovzetne vrste:

- pri kateri so bili ugotovljeni klinični znaki ali postmortalne spremembe, ki jih lahko povzročata slinavka in parkljevka,

ali

- pri kateri je bila z laboratorijsko preiskavo uradno dokazana slinavka in parkljevka;

(d) "žival, pri kateri se sumi okužba" pomeni katero koli žival dovzetne vrste, ki kaže klinične znake ali postmortalne spremembe, po katerih se lahko utemeljeno sumi na slinavko in parkljevko;

(e) "žival, pri kateri se sumi kontaminacija" pomeni katero koli žival dovzetne vrste, ki bi po zbranih epizootioloških podatkih lahko bila neposredno ali posredno izpostavljena virusu slinavke in parkljevke.

Člen 3

Države članice poskrbijo, da se prisotnost ali sum prisotnosti slinavke in parkljevke obvezno in nemudoma prijavi pristojnemu organu, v skladu z Direktivo 82/894/EGS [5].

Člen 4

1. Države članice zagotovijo, da se na gospodarstvu, če je na njem ena ali več živali, za katere se sumi, da so okužene ali kontaminirane s slinavko in parkljevko, takoj pričnejo izvajati uradne preiskave, s katerimi se potrdi ali ovrže prisotnost bolezni, in zlasti da uradni veterinar odvzame ali poskrbi za odvzem potrebnih vzorcev za laboratorijske preiskave.

Ob prijavi suma okužbe pristojni organ na gospodarstvu takoj odredi uradni nadzor in zlasti zahteva:

- da se opravi popis vseh kategorij živali dovzetnih vrst in zabeleži pri vsaki od teh kategorij število živali, ki so že mrtve, okužene, verjetno okužene ali kontaminirane; popis je treba dopolnjevati, tako da zajame živali, ki so med obdobjem suma rojene ali ki v tem obdobju poginejo; podatke v popisu je treba na zahtevo predložiti in jih mora biti mogoče ob vsakem obisku pregledati;

- da so vse živali dovzetnih vrst na gospodarstvu zaprte v prostorih, kjer so nastanjene, ali na drugem mestu, kjer jih je mogoče osamiti;

- da nobena žival dovzetne vrste ne pride na gospodarstvo ali ga zapusti;

- da nobena živali druge vrste ne pride na gospodarstvo ali ga zapusti brez odobritve pristojnega organa;

- da se prepove vsako premikanje mesa ali trupov živali dovzetnih vrst, krme za živali, pribora, predmetov ali drugega materiala, kakršni so volna, odpadki ali odvrženi material, ki bi lahko prenesli slinavko in parkljevko z gospodarstva, razen če to odobri pristojni organ;

- da mleko ne zapusti gospodarstva; ob težavah pri skladiščenju mleka na gospodarstvu lahko pristojni organ dovoli, da se mleko pod veterinarskim nadzorom prepelje z gospodarstva v obrat za obdelavo, tako da se lahko toplotno obdela in zagotovi uničenje virusa slinavke in parkljevke;

- da mora premikanje oseb na gospodarstvo ali z njega odobriti pristojni organ;

- da mora dovoz ali odvoz vozil na gospodarstvo ali z njega odobriti pristojni organ, ki določi pogoje, potrebne za preprečevanje širjenja virusa slinavke in parkljevke;

- da se na vhodih in izhodih gospodarstva in zgradb, v katerih so nastanjene živali dovzetnih vrst, uporabljajo ustrezne metode razkuževanja;

- da se opravi epizootiološka poizvedba v skladu s členoma 7 in 8.

2. Pristojni organ lahko razširi katerega koli od ukrepov, predvidenih v odstavku 1, na druga bližnja gospodarstva, če položaj le-teh, konfiguracija ali stiki z živalmi z gospodarstva, na katerem obstaja sum bolezni, predstavljajo razlog za sum možne kontaminacije.

3. Ukrepi iz odstavkov 1 in 2 se ne prekličejo, dokler se uradno ne ovrže sum slinavke in parkljevke.

Člen 5

Takoj ob potrditvi, da je na gospodarstvu ena ali več živali, opredeljenih v členu 2(c), uvede pristojni organ naslednje ukrepe:

1. Uradni veterinar izvede odvzem ali poskrbi za odvzem ustreznih vzorcev za laboratorijske preiskave, ki jih opravi laboratorij iz Priloge I, če ti vzorci in preiskave niso bili odvzeti oziroma opravljene v obdobju suma v skladu s prvim pododstavkom člena 4(1).

2. Ob ukrepih, navedenih v členu 4(1), je treba nemudoma izvesti tudi naslednje ukrepe:

(a) v državah članicah ali regijah, v katerih je cepljenje prepovedano:

- se vse živali dovzetnih vrst na gospodarstvu zakoljejo na kraju samem pod uradnim nadzorom tako, da se prepreči vsako tveganje širjenja virusa slinavke in parkljevke,

- po zakolu je treba te živali uničiti pod uradnim nadzorom tako, da ni nobene nevarnosti širjenja virusa slinavke in parkljevke,

- meso živali dovzetnih vrst, ki izvirajo z gospodarstva in so bile zaklane v obdobju med verjetnim vnosom bolezni na gospodarstvo in uvedbo uradnih ukrepov, se, če je le mogoče, izsledi in uniči pod uradnim nadzorom tako, da se prepreči vsako tveganje širjenja virusa slinavke in parkljevke,

- trupla živali dovzetnih vrst, ki so na gospodarstvu poginile, se uničijo pod uradnim nadzorom tako, da se prepreči vsako tveganje širjenja virusa slinavke in parkljevke,

- vsaka snov iz pete alinee drugega pododstavka člena 4(1) se uniči ali obdela tako, da se zagotovi uničenje vseh prisotnih virusov slinavke in parkljevke; vsa obdelava se izvede v skladu z navodili uradnega veterinarja,

- mleko in mlečni izdelki se uničijo tako, da se prepreči vsako tveganje širjenja virusa slinavke in parkljevke,

- po uničenju živali dovzetnih vrst in snovi iz pete alinee drugega pododstavka člena 4(1) se zgradbe za živali, njihova okolica, vozila za njihov prevoz in vsa oprema, ki bi lahko bila kontaminirana, očistijo in razkužijo v skladu s členom 10,

- na gospodarstvo se še najmanj 21 dni po izvedbi postopkov čiščenja in razkuževanja v skladu s členom 10 ne smejo ponovno naseliti živali dovzetnih vrst,

- opravi se epizootiološka poizvedba v skladu s členoma 7 in 8;

(b) v državah članicah ali regijah, v katerih je organizirana politika cepljenja v skladu z določbami člena 14:

(i) - vse živali dovzetnih vrst na gospodarstvu se zakoljejo in uničijo pod uradnim nadzorom. Ob zakolu in uničenju živali ukrenejo države članice vse potrebno, da se prepreči vsako tveganje obstanka ali širjenja virusa slinavke in parkljevke in kakršne koli škodljive posledice za okolje; zlasti če se klanje ne opravlja na kraju samem, je treba živali prevažati v posebej opremljenih vozilih, da se prepreči vsako tveganje širjenja virusa slinavke in parkljevke;

- ko se ugotovi tip, podtip ali oblika virusa slinavke in parkljevke ali ko se z epidemiološkimi informacijami in podatki ugotovi, da uporabljeno cepivo daje imunsko zaščito pred zadevnim tipom virusa, lahko države članice:

- omejijo zakol in uničenje na dovzetne živali;

- dovolijo, da se meso in mleko živali, ki niso okužene ali sumljive, ustrezno toplotno obdelata pod veterinarskim nadzorom;

(ii) ukrepe, predvidene v (i), spremlja cepljenje ali ponovno cepljenje preostalih živali, v skladu s členom 13(1);

(iii) ukrepi, predvideni v tretji, četrti in peti alinei (a), se uporabljajo po analogiji tako kakor ukrepi, predvideni v šesti alinei (a), razen pri toplotni obdelavi iz (i).

3. Določbe odstavka 1 se ne uporabljajo ob pojavu sekundarnega žarišča, ki je epidemiološko povezano s primarnim žariščem, za katero so bili vzorci že odvzeti.

4. Pristojni organ lahko razširi ukrepe iz odstavka 1 na druga bližnja gospodarstva, če njihov položaj, konfiguracija ali stiki z živalmi z gospodarstva, na katerem je bila ugotovljena bolezen, predstavljajo razlog za sum možne kontaminacije.

Člen 6

1. Pri gospodarstvih, sestavljenih iz dveh ali več ločenih proizvodnih enot, lahko pristojni organ za zdravo proizvodno enoto okuženega gospodarstva odstopi od zahtev prve in druge alinee člena 5(2)(a) in od (2)(b)(i), če je uradni veterinar potrdil, da so sestava in velikost teh enot ter dejavnosti, ki se tam opravljajo, takšne, da so glede prostorov, reje in krmljenja enote popolnoma ločene, tako da se virus ne more širiti iz ene v drugo.

Enaki ukrepi in možnost odstopanja od zahtev šeste alinee člena 5(2)(a) se lahko razširijo na gospodarstva, ki oddajajo mleko, pod dodatnim pogojem, da se molža opravlja ločeno v vsaki enoti.

2. Pri uporabi odstavka 1 morajo države članice določiti natančna pravila za njegovo uporabo z vidika ponujenih zdravstvenih jamstev. O tem obvestijo Komisijo.

3. V skladu s postopkom, določenim v členu 16, je lahko sprejeta odločitev, da se ukrepi iz odstavka 2 spremenijo, zato da se zagotovi njihova uskladitev z ukrepi, ki so jih sprejele države članice.

Člen 7

Epizootiološka poizvedba obravnava:

- koliko časa bi bila bolezen lahko prisotna na gospodarstvu, preden je bila prijavljena ali se je pojavil sum;

- možen izvor slinavke in parkljevke na gospodarstvu in identifikacijo drugih gospodarstev z živalmi dovzetnih vrst, ki bi lahko bile okužene ali kontaminirane iz istega izvora;

- premikanje ljudi, vozil in snovi iz pete alinee drugega pododstavka člena 4(1), ki bi lahko prenašali virus slinavke in parkljevke na zadevna gospodarstva ali z njih.

Člen 8

1. (a) Če uradni veterinar ugotovi ali na podlagi potrjenih podatkov sklepa, da bi bila slinavka in parkljevka lahko prinesena z drugih gospodarstev na gospodarstvo iz člena 4, ali s slednjega gospodarstva na druga gospodarstva zaradi premikanja oseb, živali, vozil ali na katerikoli drug način, se za ta gospodarstva uvede uradni nadzor, v skladu s členom 4, ki se ne prekliče, dokler sum slinavke in parkljevke na gospodarstvu iz člena 4 ni uradno izključen;

(b) če uradni veterinar ugotovi ali na podlagi potrjenih podatkov sklepa, da bi bila slinavka in parkljevka lahko prinesena na gospodarstvo iz člena 5 z drugih gospodarstev zaradi premikanja oseb, živali, vozil ali na katerikoli drug način, se za ta druga gospodarstva uvede uradni nadzor v skladu s členom 4;

(c) če uradni veterinar ugotovi ali na podlagi potrjenih podatkov sklepa, da bi bila slinavka in parkljevka z gospodarstva iz člena 5 lahko prenesena na druga gospodarstva zaradi premikanja oseb, živali, vozil ali na katerikoli drug način, postanejo ta druga gospodarstva predmet določb člena 4.

2. Če je bilo gospodarstvo predmet določb odstavka 1, pristojni organ prepove odstranitev živali z gospodarstva razen za prevoz neposredno v klavnico pod uradnim nadzorom za zakol v sili v obdobju 15 dni pri gospodarstvih iz 1(a) in (b) ali obdobju 21 dni pri gospodarstvih iz 1(c). Pred izdajo takšnega dovoljenja mora uradni veterinar pregledati čredo in potrditi, da pri nobeni živali ne sumi okužbe.

3. Če pristojni organ meni, da razmere to dovoljujejo, lahko omeji ukrepe iz člena 1(a) in (b) na del gospodarstva in živali na njem, pod pogojem, da so bile živali tam uhlevljene, rejene in krmljene popolnoma ločeno.

Člen 9

1. Države članice poskrbijo, da ob uradni potrditvi diagnoze slinavke in parkljevke pristojni organ okrog okuženega gospodarstva določi okuženo območje s polmerom najmanj 3 km in ogroženo območje s polmerom najmanj 10 km. Postavitev območij mora upoštevati naravne razmejitve in možnost nadzora.

2. (a) Na okuženih območjih se izvajajo naslednji ukrepi:

- opravi se popis vseh gospodarstev, na katerih so živali dovzetnih vrst, in vseh živali; ta gospodarstva se redno obiskujejo;

- prepove se premikanje živali dovzetnih vrst po javnih ali zasebnih cestah razen po oskrbovalnih cestah gospodarstev;

- živali dovzetnih vrst se prvih 15 dni ne smejo premikati z gospodarstva, na katerem se vzrejajo, razen za prevoz pod uradnim nadzorom za zakol v sili v klavnico, ki je na tem območju, ali, če na tem območju ni klavnice pod veterinarskim nadzorom, v klavnico, ki jo določi pristojni organ. Tako premikanje lahko pristojni organ dovoli šele, ko je uradni veterinar pregledal vse živali dovzetnih vrst na gospodarstvu in izključil prisotnost sumljivih živali;

- prepove se naravni pripust s prevažanjem živali;

- v prvih 15 dneh se prepove umetno osemenjevanje, razen če ga opravlja kmet s semenom, ki je na kmetiji, ali s semenom, ki ga neposredno dostavi osemenjevalno središče;

- prepovejo se sejmi, trgi, razstave ali drugi zbori dovzetnih živali, vključno z zbiranjem in oddajanjem dovzetnih živali;

- prepove se prevoz živali dovzetnih vrst, brez poseganja v primer iz drugega stavka tretje alinee, razen prevoza po glavnih cestah ali glavnih železniških progah;

(b) ukrepi, ki se izvajajo na okuženem območju, trajajo še najmanj 15 dni po tem, ko se na gospodarstvu uničijo vse živali iz člena 5 in izvedejo postopki predhodnega čiščenja in razkuževanja v skladu s členom 10. Ukrepi, določeni v odstavku 3 za ogroženo območje, ostanejo veljavni na okuženem območju še za obdobje, določeno v odstavku 3(b).

3. (a) Na ogroženih območjih se izvajajo naslednji ukrepi:

- opravi se popis vseh gospodarstev, na katerih so živali dovzetnih vrst;

- prepove se premikanje živali dovzetnih vrst po javnih cestah razen za odgon na pašo;

- prevoz živali dovzetnih vrst na ogroženem območju mora dovoliti pristojni organ;

- živali se prvih 15 dni ne smejo premikati z ogroženega območja. Med 15. in 30. dnevom se ne smejo premikati z omenjenega območja razen za prevoz pod uradnim nadzorom neposredno v klavnico zaradi zakola v sili. Tak prevoz lahko pristojni organ odobri šele, ko je uradni veterinar opravil pregled vseh zadevnih živali in potrdil, da pri nobeni od živali ni suma okužbe;

- prepove se naravni pripust s prevažanjem živali;

- prepovejo se sejmi, trgi, razstave in drugo zbiranje dovzetnih živali.

(b) Ukrepi na ogroženem območju ostanejo v veljavi še najmanj 30 dni po tem, ko se na gospodarstvu uničijo vse živali iz člena 5 ter izvedejo postopki predhodnega čiščenja in razkuževanja v skladu s členom 10.

Člen 10

Države članice zagotovijo:

- da je razkužila, ki jih je treba uporabiti, in njihove koncentracije uradno odobril pristojni organ;

- da se postopki čiščenja in razkuževanja opravijo pod uradnim nadzorom in v skladu z navodili uradnega veterinarja.

Člen 11

1. Države članice zagotovijo:

- da nacionalni laboratorij, določen v Prilogi, izvaja laboratorijsko testiranje za ugotavljanje prisotnosti slinavke in parkljevke, ki se lahko spremeni ali dopolni v skladu s postopkom iz člena 17. S tem laboratorijskim testiranjem je treba po potrebi in zlasti pri prvem pojavu bolezni določiti tip, podtip ali, po potrebi, obliko zadevnega virusa, ki ga po potrebi lahko potrdi referenčni laboratorij Skupnosti;

- da je eden od nacionalnih laboratorijev, določenih v Prilogi I, odgovoren za usklajevanje standardov in diagnostičnih metod v vsaki državi članici;

- da se nacionalni laboratoriji iz prve alinee povežejo z referenčnim laboratorijem, ki ga določi Skupnost.

2. Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino pred 1. januarjem 1987 določi referenčni laboratorij iz odstavka 1 in določi njegova pooblastila ter podrobna pravila za izvajanje druge alinee odstavka 1.

Člen 12

Države članice zagotovijo:

- da se živali dovzetnih vrst, ki so zapustile gospodarstvo, na katerem se vzrejajo, evidentirajo na način, ki omogoča, da se gospodarstvo, iz katerega izvirajo ali prihajajo, in njihovo premikanje hitro izsledi. Lahko pa pristojni organ za nekatere kategorije živali, brez poseganja v člen 13 Direktive Sveta 80/217/EGS z dne 22. januarja 1980 o uvedbi ukrepov Skupnosti za obvladovanje klasične prašičje kuge [6], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 84/645/EGS [7], v nekaterih razmerah in z upoštevanjem zdravstvenega stanja dovoli druge načine, s katerimi se gospodarstvo, s katerega izvirajo ali prihajajo živali, in njihovo premikanje hitro izsledi. Režime evidentiranja živali ali izsleditve gospodarstva, s katerega izvirajo, določi pristojni organ;

- da mora lastnik ali rejec živali na zahtevo pristojnega organa slednjemu predložiti podatke o živalih, ki prihajajo na njegovo gospodarstvo ali ga zapuščajo;

- da so vse osebe, ki se ukvarjajo s prevozom ali prodajo živali dovzetnih vrst, zmožne pristojnemu organu priskrbeti podatke glede premikanja živali, ki so jih prevažale ali prodajale, in da v teh podatkih zajamejo vse podrobnosti.

Člen 13

1. Ko se na gospodarstvu postavi diagnoza slinavke in parkljevke, se lahko ukrepi za obvladovanje bolezni dopolnijo s cepljenjem živali dovzetnih vrst na gospodarstvih, ki jim grozi kontaminacija, na delu ozemlja, ki ga določi pristojni organ.

2. V primeru iz odstavka 1 države članice zagotovijo:

(a) da se brez poseganja v izjemo iz druge alinee člena 5(2)(b)(i) in nacionalne predpise, če ti določajo preventivno cepljenje proti slinavki in parkljevki katere koli ali vseh živali dovzetnih vrst na celotnem ozemlju ali njegovem delu, prepove cepljenje ali ponovno cepljenje živali dovzetnih vrst na gospodarstvih iz člena 4;

(b) da se prepove uporaba seruma;

(c) da tip cepiva proti slinavki in parkljevki in način njegove uporabe ustrezata splošnim priporočilom, ki se določijo v skladu s postopkom, predvidenim v členu 16;

(d) da je uporabljeno cepivo odobril pristojni organ na podlagi verifikacije, opravljene v nacionalnih laboratorijih, katerih aktivnosti usklajuje inštitut, določen v skladu s členom 14(3);

(e) da vsako cepivo, uvoženo iz tretje države, ustreza zahtevam iz (c) in je preverjeno, kakor je navedeno v (d).

Svet po načelu kvalificirane večine na predlog Komisije sprejme postopek za usklajevanje standardov in preverjanje cepiva na ozemlju Skupnosti.

3. V primeru pojava tipov, podtipov ali oblik virusa slinavke in parkljevke, proti katerim običajno uporabljeno cepivo ne daje zaščite ali daje nezadostno zaščito, zadevna država članica nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice, pri tem pa navede, kateri ukrepi v sili se ji zdijo potrebni za prilagoditev sestave cepiva in njegovo uporabo.

4. Če se z glede na zgoraj navedene nacionalne ukrepe pokaže, da je treba sprejeti ukrepe Skupnosti, se o teh ukrepih odloča s postopkom, predvidenim v členu 16.

Člen 14

1. Države članice, ki dovoljujejo cepljenje proti slinavki in parkljevki, pripravijo večletni načrt cepljenja, ki ga predložijo Komisiji in drugim državam članicam v okviru Stalnega veterinarskega odbora.

Ta načrt mora določati:

(i) - pogostnost cepljenja,

- pogoje in postopek za proizvodnjo in preverjanje cepiva, ki se uporablja v različnih možnih okoliščinah izbruhov slinavke in parkljevke,

- oceno ravni "standarda" zaščite,

- kontrole navzkrižne imunosti z variantami,

- vrste in kategorije živali, ki jih program cepljenja zajema,

- postopke za nadzor distribucije, shranjevanja in uporabe cepiva;

(ii) - uporabljene tipe virusa,

- lastnosti in sestavo vsakega uporabljenega cepiva.

2. O usklajevanju ukrepov, ki jih države članice sprejmejo kot del svojih nacionalnih načrtov proti slinavki in parkljevki in jih določa odstavek 1(i), se odloča v skladu s postopkom, predvidenim v členu 16, zato da se zagotovi njihovo učinkovitost.

3. Svet pred 1. januarjem 1987 na predlog Komisije s kvalificirano večino določi laboratorij iz člena 13 in njegova pooblastila ter pooblastila inštituta, odgovornega za preverjanje cepiva in navzkrižne imunosti.

4. Komisija pred 1. januarjem 1989 predloži Svetu poročilo, ki ga, kjer je to primerno, spremljajo predlogi o pravilih glede proizvodnje in distribucije cepiva proti slinavki in parkljevki v Skupnosti, skupaj s predlogi za oblikovanje zaloge cepiva Skupnosti proti slinavki in parkljevki.

Člen 15

Če dobi slinavka in parkljevka na ozemlju države članice alarmantne razsežnosti in postane epizootija kljub izvedenim ukrepom, zlasti pri izvajanju člena 13, obsežna in se razširi daleč zunaj meja območja cepljenja, lahko država članica, ki ne izvaja preventivnega cepljena na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, izvede takšno cepljenje na vsem svojem ozemlju ali njegovem delu in izvede ukrepe, določene v členu 5(2)(b). O tem ukrepu obvesti Komisijo in druge države članice.

Člen 16

1. Če je treba ravnati po postopku iz tega člena, predsednik na lastno pobudo ali pa na zahtevo predstavnika države članice napoti zadevo na Stalni veterinarski odbor, ustanovljen s Sklepom Sveta 68/361/EGS [8] (v nadaljevanju "odbor").

2. Glasovi držav članic se ponderirajo, kakor je določeno v členu 148(2) Pogodbe. Predsednik ne glasuje.

3. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor da svoje mnenje o osnutku v roku dveh dni. Mnenje se sprejme z večino 54 glasov.

4. Komisija sprejme ukrepe, kadar so v skladu z mnenjem odbora, in jih takoj izvede. Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo dano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če Svet ne odloči v petnajstih dneh po prejemu predloga, predlagane ukrepe sprejme Komisija in jih takoj izvede, razen če je Svet glasoval proti navedenim ukrepom z navadno večino.

Člen 17

1. Če je treba ravnati po postopku iz tega člena, predsednik na lastno pobudo ali pa na zahtevo države članice zadevo nemudoma napoti na odbor.

2. Glasovi predstavnikov držav članic se ponderirajo na način, določen v členu 148(2) Pogodbe. Predsednik ne glasuje.

3. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor da svoje mnenje v roku, ki ga lahko glede na nujnost zadeve določi predsednik. Mnenje se sprejme z večino 54 glasov.

4. Komisija sprejme ukrepe, kadar so v skladu z mnenjem odbora, in jih takoj izvede. Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje odbora ni bilo dano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če Svet ne odloči v treh mesecih po prejemu predloga, predlagane ukrepe sprejme Komisija in jih takoj izvede, razen če je Svet proti navedenim ukrepom glasoval z navadno večino.

Člen 18

Na podlagi poročila Komisije o izkušnjah, pridobljenih pri obvladovanju slinavke in parkljevke, ki ga po potrebi spremljajo predlogi, Svet do 1. januarja 1990 preveri stanje zaradi nadaljnjega usklajevanja.

Člen 19

Države članice najpozneje do 1. januarja 1987 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo.

Člen 20

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 18. novembra 1985

Za Svet

Predsednik

J. Fischbach

[1] UL C 248, 22.9.1982, str. 3.

[2] UL C 242, 12.9.1983, str. 128.

[3] UL C 77, 21.3.1983, str. 5.

[4] UL 121, 29.7.1964, str. 1977/64.

[5] UL L 378, 31.12.1982, str. 58.

[6] UL L 47, 21.2.1980, str. 11.

[7] UL L 339, 27.12.1984, str. 33.

[8] UL 255, 18.10.1968, str. 23.

--------------------------------------------------

PRILOGA

NACIONALNI LABORATORIJI, KI SE UKVARJAJO S SLINAVKO IN PARKLJEVKO

BELGIJA IN LUKSEMBURG: | Institut national de recherches vétérinaires, Groeselenberg 99, 1180 Bruxelles. |

DANSKA: | Statens veterinaere institut for Virusforskning, Lindholm. |

ITALIJA: | Istituto zooprofilattico sperimentale della Lombardia e dell`Emilia Romagna, Brescia. |

Istituto superiore della Sanitá, Roma. |

ZDRUŽENO KRALJESTVO IN IRSKA: | Animal Virus Research Institute, Pirbright, Woking, Surrey. |

FRANCIJA: | Laboratoire national de pathologie bovine, Lyon, Laboratoire central de recherche vétérinaire d'Alfort, Maisons-Alfort. |

GRČIJA: | Ινστιτούτο Αφθώδους Πυρετού, Αγία Παρασκευή Αττικής. |

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA: | Bundesforschungsanstalt für Viruskrankheiten der Tiere, Tübingen. |

NIZOZEMSKA: | Centraal Diergeneeskundig Instituut, Lelystad. |

ŠPANIJA: | Laboratorio Central de Sanidad Animal, Madrid. |

PORTUGALSKA: | Laboratório Nacional de Investigaçäo Veterinária, Lisboa. |

--------------------------------------------------