31980L0181

Direktiva Sveta

z dne 20. decembra 1979

o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote, in o razveljavitvi direktive 71/354/EGS

(80/181/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 100 Pogodbe,

ob upoštevanju Direktive Sveta 71/354/EGS z dne 18. oktobra 1971 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote [1], nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 76/770/EGS [2],

ob upoštevanju predloga Komisije [3],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [4],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [5],

ker so merske enote bistvene za uporabo vseh merilnih instrumentov, za izražanje meritev ali navedbo veličine; ker se merske enote uporabljajo na večini področij človeškega delovanja; ker je treba zagotoviti v njihovi uporabi največjo možno jasnost; ker je zato treba izdelati pravila za njihovo uporabo za gospodarske, zdravstvene, varnostne oziroma upravne namene znotraj Skupnosti,

ker pa na področju mednarodnega transporta obstajajo mednarodne konvencije oziroma dogovori, ki zavezujejo Skupnost oziroma države članice; ker je treba te konvencije oziroma dogovore spoštovati;

ker se zakoni, ki v državah članicah urejajo uporabo merskih enot, od države do države razlikujejo in zato ovirajo trgovino; ker je v takih okoliščinah treba uskladiti zakone in druge predpise, da bi te ovire premagali,

Ker so merske enote predmet mednarodnih resolucij, ki jih je sprejela Splošna konferenca o utežeh in merah (CGPM), ki je bila ustanovljena z Metrsko konvencijo, podpisano v Parizu, 20. maja 1875, ki jo spoštujejo vse države članice; ker je na podlagi teh resolucij nastal "Mednarodni sistem enot" (SI),

ker je Svet dne 18. oktobra 1971 s sprejemom mednarodnega sistema enot na ravni Skupnosti, da bi odpravil ovire pri trgovini, sprejel Direktivo 71/354/EGS o približevanju zakonodaje držav članic; ker je bila Direktiva 71/354/EGS spremenjena z Aktom o pristopu in z Direktivo 76/770/EGS,

ker s temi določbami Skupnosti niso bile premagane vse ovire na tem področju; ker Direktiva 76/770/EGS določa, da je treba pred 31. decembrom 1979 pregledati stanje v zvezi z merskimi enotami, imeni in simboli, ki so našteti v poglavju D priloge k tej direktivi; ker se je prav tako izkazalo za potrebno, da se pregleda stanje v zvezi z nekaterimi drugimi merskimi enotami;

Ker je v izogib resnim težavam treba določiti prehodno obdobje, v katerem se lahko opustijo merske enote, ki niso združljive z mednarodnim sistemom; ker pa je kljub temu treba nujno omogočiti državam članicam, ki to želijo, da na svojem ozemlju čimprej uveljavijo določbe poglavja I priloge; ker je zato treba na ravni Skupnosti omejiti trajanje tega prehodnega obdobja, hkrati pa pustiti državam članicam, da to obdobje svobodno skrajšajo,

ker je bistveno, da se med tem prehodnim obdobjem v trgovini med državami članicami zlasti zaradi varstva potrošnika ohrani jasno stališče o uporabi merskih enot; ker kaže, da obveznost držav članic dovoliti uporabo dodatnih podatkov o proizvodih in opremi med tem prehodnim obdobjem, dobro služi svojemu namenu,

ker pa sistematično sprejetje tovrstne rešitve za vse merilne instrumente, vključno z medicinskimi instrumenti ni nujno zaželeno; ker bi zato morale države članice imeti možnost zahtevati, da merilni instrumenti na njihovem ozemlju kažejo veličine z eno samo, zakonsko mersko enoto;

ker ta direktiva ne vpliva na nadaljnjo izdelavo izdelkov, ki so že na trgu; ker pa vendarle vpliva na dajanje na trg in uporabo izdelkov in opreme, ki kažejo veličine v merskih enotah, ki niso več zakonske merske enote, če so taki izdelki in oprema potrebni za nadomestitev oziroma zamenjavo sestavnih delov ali delov takih izdelkov, opreme in instrumentov, ki so že na trgu; ker morajo zato države članice dovoliti dajanje na trg in uporabo takih izdelkov in opreme, da bi dopolnili in zamenjali sestavne dele, tudi če kažejo veličine v merskih enotah, ki niso več zakonske merske enote, zato da se lahko izdelki, oprema ali instrumenti, ki so že na trgu, še naprej uporabljajo,

Ker je Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) 1. marca 1974 sprejela mednarodni standard o zastopanju mednarodnega sistema SI in drugih enot za uporabo v sistemih z omejenim naborom znakov; ker je za Skupnost priporočljivo, da sprejme rešitve, ki so bile s standardom ISO 2955 z dne 1. marca 1974 že odobrene na širši, mednarodni ravni,

ker se določbe Skupnosti, ki se nanašajo na merske enote, nahajajo v več besedilih Skupnosti; ker je vprašanje merskih enot tako pomembno, da je možnost sklicevanja na eno samo besedilo Skupnosti bistvenega pomena; ker so v tej direktivi združena vse določbe Skupnosti s tega področja in se z njo razveljavi Direktiva 71/354/EGS,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

V tej direktivi so zakonske merske enote, ki se morajo uporabljati za izražanje veličin:

(a) tiste enote, ki so naštete v Poglavju I priloge;

(b) tiste enote, ki so naštete v Poglavju II priloge, do datuma, ki ga določijo države članice; ta datum ne sme biti po 31. decembru 1985;

(c) tiste enote, ki so naštete v poglavju III priloge, samo v tistih državah članicah, v katerih so bile na dan 21. aprila 1973 dovoljene, in do datuma, ki ga določijo te države članice; ta datum ne sme biti po datumu, ki ga pred 31. decembrom 1989 na podlagi člena 100 Pogodbe določi Svet.

Člen 2

(a) Obveznosti, ki izhajajo iz člena 1, se nanašajo na merilne instrumente, ki se uporabljajo, na merjenja, ki se izvajajo, in na navedbe veličin, izražene v merskih enotah, za gospodarske, zdravstvene, varnostne oziroma upravne namene.

(b) Ta direktiva ne sme vplivati na uporabo enot, ki sicer niso določene kot obvezne s to direktivo, se pa uporabljajo v zračnem in pomorskem transportu ter v železniškem prometu in so bile določene z mednarodnimi konvencijami oziroma sporazumi, ki zavezujejo Skupnost oziroma države članice.

Člen 3

1. V tej direktivi so "dodatne navedbe" ena ali več navedb veličine, izražene v merskih enotah, ki niso vsebovane v poglavju I priloge, ki so dodani k navedbi veličine, izražene v enoti, ki je vsebovana v tem poglavju.

2. Uporaba dodatnih navedb se dovoli do 31. decembra 1989.

3. Države članice pa lahko zahtevajo, da merilni instrumenti navajajo veličine z eno samo predpisano mersko enoto.

4. Navedbe, ki so izraženo v eni od merskih enot, naštetih v poglavju I, morajo prevladovati. Navedbe, izražene v merskih enotah, ki niso naštete v poglavju I, morajo biti izražene z znaki, ki niso večji od znakov, ki ustrezajo navedbam v enotah, naštetih v poglavju I.

5. Uporaba dodatnih se lahko podaljša po 31. decembru 1989.

Člen 4

Uporaba merskih enot, ki niso ali niso več zakonite, se dovoli:

- za izdelke in opremo, ki so bili na dan sprejetja te direktive že na trgu in/ali v uporabi,

- za sestavne dele in dele izdelkov in opreme, ki so potrebni za nadomestitev ali zamenjavo sestavnih delov ali delov zgornjih izdelkov in opreme.

Uporaba predpisanih merskih enot pa se lahko zahteva za kazalnike merilnih instrumentov.

Člen 5

Mednarodni standard ISO 2955 z dne 1. marca 1974 "Obdelava informacij - Predstavitve enot SI in drugih enot za uporabo v sistemih z omejenimi nabori znakov" se uporablja na področju, ki ga zajema prvi odstavek le-tega.

Člen 6

S 1. oktobrom 1981 se prekliče Direktiva 71/354/EGS.

Ne upoštevaje Direktivo 71/354/EGS pa države članice pod pogoji, navedenimi v členu 1 te direktive, tudi po 31. decembru 1979 dovolijo ali še naprej dovoljujejo uporabo naslednjih merskih enot:

milimeter živosrebrnega stolpca | (poglavje II) |

poaz | (poglavje II) |

stok | (poglavje II) |

jard | (poglavje III) |

kvadratni jard | (poglavje III) |

kalorija | (poglavje III) |

Člen 7

(a) Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. julija 1981. O tem takoj obvestijo Komisijo..

Te določbe se začnejo uporabljati s 1. oktobrom 1981.

(b) Od dne notifikacije te direktive države članice tudi zagotavljajo, da bo Komisija dovolj zgodaj, da bo lahko predložila svoje pripombe, obveščena o osnutkih zakonov in drugih predpisov, ki jih namerava sprejeti na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 8

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, dne 20. decembra 1979

Za Svet

Predsednik

J. Tunney

[1] UL L 243, 29.10.1971, str. 29.

[2] UL L 262, 27.9.1976, str. 204.

[3] UL C 81, 28.3.1979, str. 6.

[4] UL C 127, 21.5.1979, str. 80.

[5] Mnenje podano dne 24./25. oktobra 1979 (še neobjavljeno v Uradnem listu).

--------------------------------------------------

PRILOGA

POGLAVJE I

ZAKONSKE MERSKE ENOTE IZ ČLENA 1(a)

1. ENOTE SI TER PRIPADAJOČI DESETIŠKI VEČKRATNIKI IN MANJKRATNIKI

1.1 Osnovne enote SI

|

Veličina | Enota |

Ime | Simbol |

dolžina | meter | m |

masa | kilogram | kg |

čas | sekunda | s |

električni tok | amper, ampere | A |

termodinamična temperatura | kelvin | K |

množina snovi | mol | mol |

svetilnost | kandela | cd |

Opredelitve osnovnih enot SI:

Enota za dolžino

Meter je dolžina 1650763,73 valovnih dolžin sevanja atoma kriptona 86 v vakuumu, ki ustreza prehodu med nivojema 2p10 in 5d5.

(Enajsta konferenca CGPM (1960), resolucija št. 6).

Enota za maso

Enota za maso je kilogram; kilogram je masa mednarodnega etalona kilograma.

(Tretja konferenca CGPM (1901), stran 70 poročila s konference).

Enota za čas

Sekunda je trajanje 9192631770 period sevanja, ki ustreza prehodu med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja atoma cezija 133.

(Trinajsta konferenca CGPM (1967), resolucija št. 1).

Enota za električni tok

Amper je nespremenljivi električni tok, ki pri prehodu skozi dva premočrtna, vzporedna, neskončno dolga vodnika zanemarljivega krožnega prereza, postavljena v vakuum v medsebojni razdalji 1 m, povzroča med njima silo 2 x 10-7 njutna na meter dolžine.

(CIPM (1946), resolucija št. 2, odobrena na deveti konferenci CGPM (1948)).

Enota za termodinamično temperaturo

Enota za termodinamično temperaturo kelvin je 1/273,16 del termodinamične temperature trojne točke vode.

(Trinajsta konferenca CGPM (1967), resolucija št. 4).

Enota za množino snovi

Mol je množina snovi sistema, ki vsebuje toliko osnovnih delcev, kolikor je atomov v 0,012 kg ogljika 12.

Če se uporablja mol, je treba navesti osnovne delce, ki so lahko atomi, molekule, ioni, elektroni in drugi delci oziroma določene skupine takih delcev.

(Štirinajsta konferenca CGPM (1971), resolucija št. 3).

Enota za svetilnost

Kandela je svetilnost vira, ki v določeni smeri oddaja monohromatsko sevanje s frekvenco 540 x 1012 hercov in katerega energetska jakost v tej smeri je 1/683 vata na steradian.

(Šestnajsta konferenca CGPM (1979), resolucija št. 3).

1.1.1 Posebno ime in simbol enote SI za temperaturo za izražanje temperature po Celziju

|

Veličina | Enota |

Ime | Simbol |

temperatura po Celziju | stopinja Celzija | °C |

Temperatura po Celziju t je definirana kot razlika t = T – T0 med dvema termodinamičnima temperaturama T in T0, kjer je T0 = 273,15 kelvinov. Interval ali razliko v temperaturi je mogoče izraziti bodisi v kelvinih bodisi v stopinjah Celzija. Enota "stopinja Celzija" je enakovredna enoti "kelvin".

1.2 Druge enote SI

1.2.1 Dopolnilni enoti SI

|

Veličina | Enota |

Ime | Simbol |

ravninski kot | radian | rad |

prostorski kot | steradian | sr |

(Enajsta konferenca CGPM, 1960, resolucija št. 12).

Definicije dopolnilnih enot SI:

Enota za ravninski kot

Radian je ravninski kot med dvema polmeroma, ki na krožnici odsekata lok z dolžino, ki je enaka polmeru.

(Mednarodni standard ISO 31 – 1, december 1965).

Enota za prostorski kot

Steradian je prostorski kot z vrhom v središču krogle, ki na njeni površini omejuje ploskev s ploščino, ki je enaka kvadratu kroglinega polmera.

(Mednarodni standard ISO 31 – 1, december 1965)

1.2.2 Izpeljane enote SI

Enote, ki so koherentno izpeljane iz osnovnih enot SI in dopolnilnih enot SI, so podane kot algebrski izrazi v obliki zmnožkov potenc osnovnih enot SI in/ali dopolnilnih enot SI s številskimi faktorji 1.

1.2.3 Izpeljane enote SI, ki imajo imena in simbole

Veličina | Enota | Izraženo |

Ime | Simbol | z drugimi enotami SI | z osnovnimi oziroma dopolnilnimi enotami SI |

frekvenca | herc, hertz | Hz | | s-1 |

sila | njuten, newton | N | | m · kg · s-2 |

tlak, napetost | paskal, pascal | Pa | N · m-2 | m-1 · kg · s-2 |

energija, delo, toplota | džul, joule | J | N · m | m2 · kg · s-2 |

moč, energijski tok | Vat, watt | W | J · s-1 | m2 · kg · s-3 |

Elektrina, Električni naboj | kulon, coulomb | C | | s · A |

Električni potencial, razlika, potencialov lastna (vsebovana) napetost | volt | V | W · A-1 | m2 · kg · s-3 · A-1 |

Električna upornost | om, ohm | Ω | V · A-1 | m2 · kg · s-3 · A-2 |

Prevodnost | simens, siemens | S | A · V-1 | m-2 · kg-1 · s3 ·A2 |

Kapacitivnost | farad | F | C · V-1 | m-2 · kg-1 · s4 ·A2 |

Magnetni pretok | veber, weber | Wb | V · s | m2 · kg · s-2 ·A-1 |

Gostota magnetnega pretoka | tesla | T | Wb · m-2 | kg · s-2 · A-1 |

Induktivnost | henri, henry | H | Wb · A-1 | m2 · kg · s-2 ·A-2 |

Svetlobni tok | lumen | lm | | cd · sr |

Osvetljenost | luks, lux | lx | lm · m-2 | m-2 · cd · sr |

Aktivnost (radionuklida) | bekerel, becqeuerel | Bq | | s-1 |

Absorbirana doza, specifična uvožena energija, kerma, indeks absorbirane doze | grej, gray | Gy | J · kg-1 | m2 · s-2 |

Ekvivalentna doza | sivert, sievert | Sv | J · kg-1 | m2 · s-2 |

Izpeljane enote SI in dopolnilne enote SI so lahko izražene z izrazi, naštetimi v Poglavju I.

Izpeljane enote SI so lahko izražene s posebnimi imeni in simboli iz zgornje preglednice; na primer, enota SI za dinamično viskoznost je lahko izražena kot m-1 · kg · s-1 ali kot N · s · m-2 · ali kot Pa · s.

1.3 Predpone in pripadajoči simboli, ki se uporabljajo za določanje posameznih desetiških večkratnikov in manjkratnikov

Faktor | Predpona | Simbol | Faktor | Predpona | Simbol |

1018 | eksa | E | 10-1 | deci | d |

1015 | peta | P | 10-2 | centi | c |

1012 | tera | T | 10-3 | mili | m |

109 | giga | G | 10-6 | mikro | μ |

106 | mega | M | 10-9 | nano | n |

103 | kilo | k | 10-12 | piko | p |

102 | hekto | h | 10-15 | femto | f |

101 | deka | da | 10-18 | ato | a |

Imena in simboli desetiških večkratnikov in manjkratnikov enote za maso se tvorijo z dodajanjem predpon k besedi "gram" in pripadajočih simbolov k simbolu "g".

Če je izpeljana enota izražena v obliki ulomka, se lahko pripadajoči večkratniki in manjkratniki označijo z dodajanjem predpone k enotam v števcu ali imenovalcu, ali v obeh delih.

Sestavljene predpone, t. j. predpone, ki so sestavljene iz več, zgoraj navedenih predpon, ki so postavljene ena poleg druge, se ne smejo uporabljati.

1.4 Posebna dovoljena imena in simboli desetiških večkratnikov in manjkratnikov enot SI

Veličina | Enota |

Ime | Simbol | Vrednost |

Prostornina | liter | l ali L | 1 l = 1 dm3 = 10-3 m3 |

Masa | tona | T | 1 t = 1 Mg = 103 kg |

tlak, napetost | bar | bar | 1 bar = 105 Pa |

Opomba:

Predpone in pripadajoči simboli, našteti v točki 1.3, se lahko uporabljajo skupaj z enotami in simboli iz preglednice 1.4.

2. ENOTE, KI SO DEFINIRANE NA PODLAGI ENOT SI, A NISO DESETIŠKI VEČKRATNIKI OZIROMA MANJKRATNIKI LE-TEH

Veličina | Enota |

Ime | Simbol | Vrednost |

ravninski kot | Revolucija*, | | 1 revolucija = 2 π rad |

Stopinja* ali gon* | gon* | 1 gon = π200 rad |

Stopinja | ° | 1° = π180 rad |

kotna minuta | ′ | 1' = π10800rad |

kotna sekunda | ′′ | 1'' = π648000rad |

čas | Minuta | min | 1 min = 60 s |

Ura | h | 1 h = 3600 s |

Dan | d | 1 d = 86400 s |

Opomba:

Predpone, ki so naštete v točki 1.3, se lahko uporabljajo le skupaj z imeni "stopinja" ali "gon" ter s simbolom "gon".

3. ENOTE, DOLOČENE NEODVISNO OD SEDMIH OSNOVNIH ENOT SI

Poenotena atomska masna enota je dvanajsti del mase atoma nuklida 12C.

Elektronvolt je kinetična energija, ki nastane ob prehodu elektrona skozi vakuum od ene točke do druge točke, katere potencial je za en volt je višji.

Veličina | Enota |

Ime | Simbol | Vrednost |

masa | poenotena atomska masna enota | u | 1 u ≈ 1,660565 5 x 10-27 kg |

energija | Elektronvolt | eV | 1 eV ≈ 1,602189 2 x 10-19 J |

Vrednost teh enot, izražena v enotah SI, ni točno znana.

Zgornje vrednosti so vzete iz biltena CODATA št.11 iz decembra 1973, Mednarodnega sveta znanstvenih združenj (International Council of Scientific Unions).

Opomba:

Predpone in pripadajoči simboli, našteti v točki 1.3, se lahko uporabljajo skupaj s tema dvema enotama in njunima simboloma.

4. ENOTE IN IMENA ENOT, KI SO DOVOLJENE SAMO NA DOLOČENIH PODROČJIH

Veličina | Enota |

Ime | Simbol | Vrednost |

lomnost optičnih sistemov | dioptrija* | | 1 dioptrija = 1 m-1 |

masa dragih kamnov | metrski karat | | 1 metrični karat = 2 x 10-4 kg |

ploščina kmetijskega in zazidalnega zemljišča | ar | a | 1 a = 102 m2 |

dolžinska masa tekstilne preje in sukanca | teks* | tex* | 1 tex = 10-6 kg · m-1 |

Opomba:

Predpone, naštete pod točko 1.3, se lahko uporabljajo skupaj z zgornjimi enotami. Večkratnik 102 a pa se imenuje "hektar".

5. SESTAVLJENE ENOTE

Kombinacije enot, naštetih v poglavju I, tvorijo sestavljene enote.

POGLAVJE II

ZAKONSKE MERSKE ENOTE IZ ČLENA 1(b)

VELIČINE, IMENA ENOT, SIMBOLI IN VREDNOSTI

Veličina | Enota |

Ime | Simbol | Vrednost |

krvni tlak | Milimeter živosrebrnega stolpca (*) | mm Hg(*) | 1 mm Hg = 133,322 Pa |

ravninski kot | | g* | 1g = π200rad |

Aktivnost (radionuklida) | Kiri, curie | Ci | 1 Ci = 3,7 x 1010 Bq |

absorbirana doza | rad | rad | 1 rad = 10-2 Gy |

ekvivalentna doza | rem* | Rem* | 1 rem = 10-2 Sv |

ekspozicijska doza (žarkom x in y) | rentgen, röntgen | R | 1 R = 2,58 · 10-4 C · kg-1 |

dinamična viskoznost | poaz, poise | P | 1 P = 10-1 Pa · s |

kinematična viskoznost | stok | St | 1 St = 10-4 m2 · s-1 |

Opomba:

Predpone in pripadajoči simboli, našteti v točki 1.3 poglavja I, se lahko uporabljajo skupaj z enotami in simboli, ki jih vsebuje to poglavje, z izjemo milimetra živosrebrnega stolpca in njegovega simbola, ter simbola "g".

Do datuma, navedenega v 1. členu pod b), se lahko enote, naštete v poglavju II, medsebojno ali z enotami iz poglavja I kombinirajo v sestavljene enote.

POGLAVJE III

ZAKONSKE MERSKE ENOTE IZ ČLENA 1(c)

VELIČINE, IMENA ENOT, SIMBOLI IN PRIBLIŽNE VREDNOSTI

Dolžina

cola, palec | 1 in = 2,54 x 10-2 m |

čevelj | 1 ft = 0,3048 m |

seženj | 1 fm = 1,829 m |

milja | 1 mile = 1609 m |

jard | 1 yard = 0,9144 m |

Ploščina

kvadratni čevelj | 1 sq ft = 0,929 x 10-1 m2 |

aker | 1 ac = 4047 m2 |

kvadratni jard | 1 sq yd = 0,8361 m2 |

Prostornina

tekočinska unča | 1 fl oz = 28,41 x 10-6 m3 |

gill | 1 gill = 0,1421 x 10-3 m3 |

pint | 1 pt = 0,5683 x 10-3 m3 |

kvart | 1 qt = 1,137 x 10-3 m3 |

galona | 1 gal = 4,546 x 10-3 m3 |

Masa

unča (angl. utežna mera) | 1 oz = 28,35 x 10-3 kg |

unča (za plemenite kovine) | 1 oz tr = 31,10 x 10-3 kg |

funt | 1 lb = 0,4536 kg |

Energija

Kalorija | 1 kalorija = 105,506 x 106 J |

Do datuma, ki se določi po členu 1(c), se lahko enote, naštete v poglavju III, medsebojno in z enotami iz poglavja I kombinirajo v sestavljene enote.

--------------------------------------------------