21999A0313(01)

Dodatni Protokol

k Sporazumu med Republiko Avstrijo, Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Republiko Finsko, Zvezno republiko Nemčijo, Helensko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko, Portugalsko republiko, Kraljevino Španijo, Kraljevino Švedsko, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo pri izvajanju člena III(1) in (4) Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja [1]

(notificirano pod dokumentarno številko COM(1998) 314)

(1999/188/Euratom)

PREAMBULA

Ker so Republika Avstrija, Kraljevina Belgija, Kraljevina Danska, Republika Finska, Zvezna republika Nemčija, Helenska republika, Irska, Italijanska republika, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Kraljevina Nizozemska, Portugalska republika, Kraljevina Španija, Kraljevina Švedska (v nadaljnjem besedilu "države") in Evropska skupnost za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu "Skupnost") podpisnice Sporazuma o varovanju med državami, Skupnostjo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu "Agencija") pri izvajanju člena III(1) in (4) Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (v nadaljnjem besedilu Sporazum o varovanju), ki je začela veljati 21. februarja 1997;

zavedajoč se želje mednarodne skupnosti za okrepitev boja proti širjenju jedrskega orožja s povečanjem učinkovitosti in z izboljšanjem zmožnosti sistema varovanja Agencije;

ob sklicevanju na to, da mora Agencija pri varovanju upoštevati potrebo, da se izogne oviranju gospodarskega in tehnološkega razvoja Skupnosti ali mednarodnega sodelovanja na področju miroljubnih jedrskih dejavnosti, spoštuje zdravje, varnost, fizično zaščito in druge veljavne varnostne določbe ter pravice posameznikov in sprejme vse varnostne ukrepe za varstvo poslovnih, tehnoloških ter industrijskih skrivnosti kot tudi drugih zaupnih informacij, ki jih izve;

ker je treba pogostost in intenzivnost v tem protokolu opisanih dejavnosti omejiti na najmanjšo možno mero v skladu s ciljem povečanja učinkovitosti in izboljšanja zmožnosti varovanja Agencije,

so se zaradi tega Skupnost, države in Agencija sporazumeli o naslednjem:

ODNOS MED PROTOKOLOM IN SPORAZUMOM O VAROVANJU

Člen 1

Določbe Sporazuma o varovanju veljajo za ta protokol v tolikšni meri, kolikor se nanašajo na določbe tega protokola in so združljive z njimi. Ob neskladju med določbami Sporazuma o varovanju in določbami tega protokola veljajo določbe tega protokola.

POSREDOVANJE INFORMACIJ

Člen 2

(a) Vsaka država predloži Agenciji izjavo, ki vsebuje podatke, določene v pododstavkih (i), (ii), (iv), (ix), in (x). Skupnost predloži Agenciji izjavo, ki vsebuje podatke, določene v pododstavkih (v), (vi) in (vii). Vsaka država in Skupnost predložijo Agenciji izjavo, ki vsebuje podatke, določene v pododstavkih (iii) in (viii).

(i) Splošen opis in informacije, ki določajo lokacijo raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, povezanih z jedrskim gorivnim ciklom, ki ne vključujejo jedrskega materiala in se izvajajo kjerkoli, kjer jih financira, posebej odobri ali nadzoruje zadevna država oziroma se izvajajo v njenem imenu.

(ii) Informacije, ki jih je Agencija ugotovila na podlagi pričakovanega povečanja učinkovitosti ali zmožnosti in s katerimi se je zadevna država strinjala, o operativnih dejavnostih, pomembnih za varovanje v objektih in na lokacijah zunaj jedrskih objektov, kjer se jedrski material navadno uporablja.

(iii) Splošen opis vsake stavbe na vsakem mestu, vključno z njeno uporabo in njeno vsebino, če to ni jasno iz tega opisa. Opis mora vključevati karto mesta.

(iv) Opis obsega postopkov za vsako lokacijo, na kateri potekajo dejavnosti, določene v Prilogi I tega protokola.

(v) Informacije, ki podrobno opredeljujejo lokacijo, obratovalno stanje in ocenjeno letno proizvodno zmogljivost rudnikov urana in obratov za predelavo uranove rude ter obratov za predelavo torijeve rude v vsaki državi kot tudi tekočo letno proizvodnjo takšnih rudnikov in obratov za predelavo. Skupnost mora na zahtevo Agencije dati informacije o tekoči letni proizvodnji posameznega rudnika ali obrata za predelavo. Za posredovanje teh informacij se ne zahteva podrobno vodenje evidence jedrskega materiala.

(vi) Informacije o osnovnem materialu, ki ni dosegel sestave in čistosti, ustrezne za izdelovanje goriva ali za izotopsko obogatitev, kot sledi:

(a) količine, kemično sestavo, uporabo ali predvideno uporabo takšnega materiala bodisi za jedrsko ali nejedrsko uporabo za vsako lokacijo v državah, na kateri je material prisoten v količinah, ki presegajo deset ton urana in/ali dvajset ton torija, in za druge lokacije s količinami, ki so večje od ene tone, skupno količino za države kot celoto, če presega deset ton urana ali dvajset ton torija. Za posredovanje teh informacij se ne zahteva podrobno vodenje evidence jedrskega materiala;

(b) količine, kemično sestavo in namembni kraj za vsak izvoz takšnega materiala iz držav v državo izven Skupnosti za izrecno nejedrske namene v količinah, ki presegajo:

(1) deset ton urana ali pri zaporednem izvozu urana v isto državo, pri čemer je vsak izvoz manjši od deset ton, skupaj z drugimi pa presega deset ton na leto;

(2) dvajset ton torija ali pri zaporednem izvozu torija v isto državo, pri čemer je vsak izvoz manjši od dvajset ton, skupaj z drugimi pa presega dvajset ton na leto;

(c) količine, kemično sestavo, sedanjo lokacijo in uporabo ali predvideno uporabo vsakega uvoza takšnega materiala izven Skupnosti v države za izrecno nejedrske namene v količinah, ki presegajo:

(1) deset ton urana ali pri zaporednem uvozu urana, pri čemer je vsak uvoz manjši od deset ton, skupaj z drugimi pa presega deset ton na leto;

(2) dvajset ton torija ali pri zaporednem uvozu torija, pri čemer je vsak uvoz manjši od 20 ton, skupaj z drugimi pa presega dvajset ton na leto;

pri čemer se razume, da se informacije o takšnem materialu, ki je namenjen za nejedrsko uporabo, ne zahtevajo, potem ko je material v svoji nejedrski obliki končne uporabe.

(vii) (a) Informacije glede količin, uporab in lokacij jedrskega materiala, oproščenega varovanja v skladu s členom 37 Sporazuma o varovanju;

(b) informacije glede količin (ki so lahko v obliki ocen) in uporab na vsaki lokaciji jedrskega materiala, oproščenega varovanja v skladu s členom 36(b) Sporazuma o varovanju, ki še ni v nejedrski obliki končne uporabe, v količinah, ki presegajo tiste, določene v členu 37 Sporazuma o varovanju. Za posredovanje teh informacij se ne zahteva podrobno vodenje evidence jedrskega materiala.

(viii) Informacije glede lokacije ali nadaljnje obdelave srednje- ali visokoaktivnih odpadkov ali odpadkov, ki vsebujejo plutonij, visokoobogaten uran ali uran-233, za katere je varovanje prenehalo v skladu s členom 11 Sporazuma o varovanju. Za namen tega odstavka "nadaljnja obdelava" ne vključuje prepakiranja odpadkov ali njihove nadaljnje priprave brez ločevanja elementov zaradi shranjevanja ali odlaganja.

(ix) Naslednje informacije glede določene opreme in nejedrskega materiala navedenega v Prilogi II:

(a) za vsak izvoz takšne opreme in materiala iz Skupnosti: identiteto, količino, lokacijo predvidene uporabe v državi prejemnici in datum oziroma predvideni datum izvoza;

(b) na izrecno zahtevo Agencije potrditev s strani države uvoznice informacij, ki jih je Agenciji o izvozu takšne opreme in materiala v državo uvoznico posredovala država izven Skupnosti.

(x) Splošne načrte za naslednje desetletno obdobje, pomembne za razvoj jedrskega gorivnega cikla (vključno z načrtovanimi raziskovalnimi in razvojnimi dejavnostmi, povezanimi z jedrskim gorivnim ciklom), ko jih odobrijo ustrezni organi v državi.

(b) Vsaka država si po najboljših močeh prizadeva, da Agenciji predloži naslednje informacije:

(i) Splošen opis in informacije o podrobnejši opredelitvi lokacije raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, povezanih z jedrskim gorivnim ciklom, ki ne vključujejo jedrskega materiala in so izrecno povezane z obogatitvijo, predelavo jedrskega goriva ali obdelavo srednje- ali visokoaktivnih odpadkov, ki vsebujejo plutonij, visokoobogaten uran ali uran-233, ki se izvajajo kjerkoli v zadevni državi, ki pa jih ta država ne financira, posebej ne odobrava ali nadzoruje oziroma se ne izvajajo v njenem imenu. Za namen tega odstavka "obdelava" srednje- ali visokoaktivnih odpadkov ne vključuje prepakiranja odpadkov ali njihove nadaljnje priprave brez ločevanja elementov zaradi shranjevanja ali odlaganja.

(ii) Splošen opis dejavnosti in identiteto osebe ali pravne osebe, ki takšne dejavnosti izvaja na lokacijah, ki jih je Agencija odkrila zunaj mesta in za katere Agencija meni, da bi lahko bile funkcionalno povezane z dejavnostmi na tem mestu. Takšne informacije se dajo na posebno zahtevo Agencije. Informacije se dajo po posvetovanju z Agencijo in pravočasno.

(c) Na zahtevo Agencije, država oziroma Skupnost zagotovi dopolnitev ali pojasnitev katere koli informacije, ki jo je dala po tem členu, če je pomembna za varovanje.

Člen 3

(a) Vsaka država ali Skupnost, oziroma obe, predloži Agenciji informacije, določene v členu 2(a)(i), (iii), (iv), (v), (vi)(a), (vii) in (x) ter členu 2(b)(i), v 180 dneh po začetku veljavnosti tega protokola.

(b) Vsaka država ali Skupnost, oziroma obe, Agenciji vsako leto do 15. maja predloži dopolnitve informacij iz odstavka (a), za obdobje, ki zajema prejšnje koledarsko leto. Če se predhodno predložene informacije niso spremenile, vsaka država ali Skupnost, ali obe, to navede.

(c) Skupnost Agenciji vsako leto do 15. maja predloži informacije, določene v členu 2(a)(vi)(b) in (c) za obdobje, ki zajema prejšnje koledarsko leto.

(d) Vsaka država Agenciji vsake četrt leta predloži informacije, določene v členu 2(a)(ix)(a). Te informacije se predložijo v 60 dneh po koncu vsakega četrtletja.

(e) Skupnost in vsaka država predložijo Agenciji informacije, določene v členu 2(a)(viii), 180 dni pred nadaljnjo obdelavo, do 15. maja vsako leto pa informacije o spremembah lokacije za obdobje, ki zajema prejšnje koledarsko leto.

(f) Vsaka država in Agencija se dogovorita o času in pogostosti predložitve informacij, določenih v členu 2(a)(ii).

(g) Vsaka država Agenciji predloži informacije iz člena 2(a)(ix)(b) v 60 dneh po zahtevi Agencije.

DODATNI DOSTOP

Člen 4

Naslednje velja v zvezi z uresničevanjem dodatnega dostopa po členu 5 tega protokola:

(a) Agencija ne poskuša mehanično ali sistematično preverjati informacij iz člena 2, vendar pa ima dostop do:

(i) katere koli lokacije iz člena 5(a)(i) ali (ii) na selektivni podlagi, da ne bo neprijavljenega jedrskega materiala in dejavnosti;

(ii) katere koli lokacije iz člena 5(b) ali (c), da bi rešili vprašanje v zvezi s pravilnostjo in popolnostjo predloženih informacij v skladu s členom 2 ali da bi pojasnili neskladnost v zvezi s temi informacijami;

(iii) katere koli lokacije iz člena 5(a)(iii), v tolikšni meri, kot je za Agencijo potrebno, da zaradi varovanja potrdi izjavo Skupnosti ali države o stanju razgradnje objekta ali lokacije zunaj jedrskih objektov, kjer se je jedrski material običajno uporabljal.

(b) (i) Agencija najavi zadevni državi, oziroma zadevni državi in Skupnosti po odstavku (a) ali (c) člena 5, kadar gre za jedrski material, dostop vsaj 24 ur vnaprej, razen kot je določeno v točki (ii) spodaj.

(ii) Za dostop do katerega koli kraja na mestu, ki se zahteva v zvezi z obiski za verifikacijo projektnih podatkov ali z ad-hoc ali rutinskimi inšpekcijami na tem mestu, se vnaprejšnje obvestilo, če Agencija tako zahteva, da vsaj dve uri prej, v izrednih okoliščinah pa tudi v manj kot dveh urah.

(c) Vnaprejšnje obvestilo je pisno in v njem se navedejo razlogi za dostop in dejavnosti, ki se bodo izvajale med takšnim dostopom.

(d) V primeru spornega vprašanja ali neskladnosti Agencija zagotovi zadevni državi oziroma Skupnosti možnost, da pojasni in olajša reševanje vprašanja ali neskladnosti. Takšna možnost bo dana, preden se zahteva dostop, razen če Agencija meni, da bi odložitev dostopa vplivala na namen, zaradi katerega se dostop zahteva. Agencija o vprašanju ali neskladnosti v nobenem primeru ne sprejema kakršnih koli odločitev, preden državi članici oziroma Skupnosti ni bila dana takšna možnost.

(e) Dostop je možen le med rednim delovnim časom, razen če se zadevna država strinja z drugačno rešitvijo.

(f) Zadevna država, oziroma zadevna država in Skupnost za dostop po členu 5(a) ali členu 5(c), kadar gre za jedrski material, ima pravico, da inšpektorje Agencije med dostopom spremljajo predstavniki zadevne države oziroma inšpektorji Skupnosti, če to inšpektorjev Agencije ne zadržuje ali kako drugače ovira pri opravljanju njihovih nalog.

Člen 5

Vsaka država Agenciji omogoči dostop do:

(a) (i) katerega koli kraja na mestu;

(ii) katere koli lokacije, ki jo je zadevna država določila v skladu s členom 2(a)(v) do (viii);

(iii) katerega koli razgrajenega objekta ali razgrajene lokacije zunaj jedrskih objektov, kjer se je jedrski material običajno uporabljal.

(b) Katere koli lokacije, ki jo je zadevna država določila v skladu s členom 2(a)(i), členom 2(a)(iv), členom 2(a)(ix)(b) ali členom 2(b), razen lokacij iz (a)(i), pod pogojem, da si zadevna država po najboljših močeh prizadeva, da nemudoma izpolni zahteve Agencije z drugimi sredstvi, če takega dostopa ni sposobna omogočiti.

(c) Katere koli lokacije, ki jo je določila Agencija, razen lokacij iz odstavkov (a) in (b), zaradi jemanja vzorcev iz okolja, značilnih za posamezno lokacijo, pod pogojem, da si zadevna država po najboljših močeh prizadeva, da nemudoma izpolni zahteve Agencije na bližnjih lokacijah ali z drugimi sredstvi, če takega dostopa ni sposobna omogočiti.

Člen 6

Pri izvajanju člena 5 lahko Agencija izvaja naslednje dejavnosti:

(a) za dostop v skladu s členom 5(a)(i) ali (iii): vizualno opazovanje; zbiranje vzorcev iz okolja; uporabo naprav za odkrivanje in merjenje sevanja; uporabo pečatov in drugih sredstev za prepoznavanje in ugotavljanje nepooblaščenih posegov, ki so določeni v dopolnilnih dogovorih; in druge objektivne ukrepe, za katere je bilo dokazano, da so tehnično izvedljivi, in katerih uporabo je odobril Svet guvernerjev (v nadaljnjem besedilu "Svet") po posvetovanjih med Agencijo, Skupnostjo in zadevno državo.

(b) Za dostop v skladu s členom 5(a)(ii): vizualno opazovanje; štetje kosov jedrskega materiala; nedestruktivna merjenja in jemanje vzorcev; uporabo naprav za odkrivanje in merjenje sevanja; pregledovanje dokumentov v zvezi s količinami in izvorom materiala in razpolaganjem z njim; zbiranje vzorcev iz okolja in druge objektivne ukrepe, za katere je bilo dokazano, da so tehnično izvedljivi, in katerih uporabo je odobril Svet po posvetovanjih med Agencijo, Skupnostjo in zadevno državo.

(c) Za dostop v skladu s členom 5(b): vizualno opazovanje; zbiranje vzorcev iz okolja; uporabo naprav za odkrivanje in merjenje sevanja; pregledovanje dokumentov o proizvodnji in pošiljanju v zvezi z varovanjem in druge objektivne ukrepe, za katere je bilo dokazano, da so tehnično izvedljivi, in katerih uporabo je odobril Svet po posvetovanjih med Agencijo in zadevno državo.

(d) Za dostop v skladu s členom 5(c): zbiranje vzorcev iz okolja, in če rezultati ne rešijo vprašanja ali neskladnosti na lokaciji, ki jo je Agencija določila v skladu s členom 5(c), uporabo vizualnega opazovanja, naprav za odkrivanje in merjenje sevanja ter druge objektivne ukrepe na tej lokaciji, kot je bilo dogovorjeno med zadevno članico ter, kadar gre za jedrski material, Skupnostjo, in Agencijo.

Člen 7

(a) Na predlog države se Agencija in država dogovorita o nadzorovanem dostopu v skladu s tem protokolom, da bi preprečili razširjanje zaupnih informacij, da bi izpolnili varnostne zahteve ali zahteve za fizično varovanje ali da bi zavarovali lastninsko ali poslovno občutljive informacije. Takšni dogovori Agencije ne ovirajo pri dejavnostih, ki so potrebne za verodostojno zagotovitev, da na posamezni lokaciji ni neprijavljenega jedrskega materiala in dejavnosti, vključno z rešitvijo vprašanja v zvezi s pravilnostjo in popolnostjo informacij iz člena 2, ali z nedoslednostjo v zvezi z njimi.

(b) Država lahko pri predložitvi informacij iz člena 2 Agencijo obvesti o krajih na mestu ali lokaciji, na katerih bi bil možen nadzorovan dostop.

(c) Do začetka veljavnosti katerih koli potrebnih dopolnilnih dogovorov ima država možnost nadzorovanega dostopa v skladu z določbami odstavka (a).

Člen 8

Nič v tem protokolu državi ne preprečuje, da ne bi Agenciji ponudila dostopa do dodatnih lokacij poleg tistih iz členov 5 in 9, ali da od Agencije ne bi zahtevala izvedbe verifikacijskih dejavnosti na določeni lokaciji. Agencija si po najboljših močeh prizadeva ugoditi takšni zahtevi.

Člen 9

Vsaka država mora Agenciji omogočiti dostop do lokacij, ki jih je določila Agencija, za jemanje vzorcev iz okolja na širšem območju pod pogojem, da si zadevna država po najboljših močeh prizadeva izpolniti zahteve Agencije na alternativnih lokacijah, če ni zmožna omogočiti takšnega dostopa. Agencija takšnega dostopa ne zahteva, dokler uporabe jemanja vzorcev iz okolja na širšem območju in postopkovne ureditve za to ne odobri Svet po posvetovanjih med Agencijo in zadevno državo.

Člen 10

(a) Agencija obvesti državo oziroma Skupnost o:

(i) dejavnostih, ki se izvajajo v skladu s tem protokolom, vključno s tistimi glede kakršnih koli vprašanj ali nedoslednosti, na katere je Agencija zadevno državo oziroma Skupnost opozorila, v 60 dneh po tem, ko je Agencija izvedla dejavnosti.

(ii) Rezultati dejavnosti glede kakršnih koli vprašanj ali nedoslednosti, na katere je Agencija državo članico oziroma Skupnost opozorila, in sicer čim prej, vendar v vsakem primeru v 30 dneh po tem, ko je Agencija prišla do rezultatov.

(b) Agencija obvesti zadevno državo in Skupnost o ugotovitvah, do katerih je prišla na podlagi svojih dejavnosti v skladu s tem protokolom. Ugotovitve se sporočajo letno.

IMENOVANJE INŠPEKTORJEV AGENCIJE

Člen 11

(a) (i) Generalni direktor uradno obvesti Skupnost in države o odobritvi Sveta glede katerega koli uslužbenca Agencije za inšpektorja za varovanje. Če Skupnost v treh mesecih po prejemu obvestila o odobritvi Sveta generalnega direktorja ne obvesti o svoji zavrnitvi takšnega uslužbenca za inšpektorja za države, velja inšpektor, o katerem so bile Skupnost in države obveščene, za imenovanega.

(ii) Generalni direktor v odgovoru na zahtevo Skupnosti ali na lastno pobudo takoj obvesti Skupnost in države o umiku imenovanja katerega koli uslužbenca za inšpektorja za države.

(b) Za obvestilo iz odstavka (a) se šteje, da so ga Skupnost in države prejele sedem dni po datumu, ko je Agencija Skupnosti in državam poslala obvestilo s priporočeno pošto.

VIZUMI

Člen 12

Vsaka država v enem mesecu po prejemu zahtevka imenovanemu inšpektorju, določenemu v zahtevku, priskrbi ustrezne vizume za večkraten vstop/izstop in/ali prehod, kadar se to zahteva, da inšpektorju zagotovi, da vstopi na ozemlje zadevne države in na njem ostane zaradi opravljanja svojih nalog. Vsi zahtevani vizumi veljajo vsaj eno leto in se po potrebi obnovijo, da zajamejo trajanje inšpektorjevega imenovanja za države.

DOPOLNILNI DOGOVORI

Člen 13

(a) Kadar država oziroma Skupnost ali Agencija ugotovi, da je treba v dopolnilnih dogovorih določiti, kako naj se uporabljajo ukrepi, določeni v tem protokolu, se ta država oziroma ta država ter skupnost in Agencija dogovorita o takšnih dopolnilnih dogovorih v 90 dneh po začetku veljavnosti tega protokola, ali kadar je potreba po takšnih dopolnilnih dogovorih ugotovljena po začetku veljavnosti tega protokola, v 90 dneh po datumu takšne ugotovitve.

(b) Do začetka veljavnosti katerih koli potrebnih dopolnilnih dogovorov ima Agencija pravico uporabljati ukrepe določene s tem protokolom.

KOMUNIKACIJSKI SISTEMI

Člen 14

(a) Vsaka država dovoli in ščiti svobodne komunikacije Agencije zaradi uradnih namenov med inšpektorji Agencije v zadevni državi ter sedežem Agencije in/ali območnimi uradi, vključno z nadzorovanim in nenadzorovanim prenosom informacij, ki jih oddajajo zadrževalne in/ali nadzorne oziroma merilne naprave Agencije. Agencija ima po posvetovanju z zadevno državo pravico do uporabe mednarodno vzpostavljenih sistemov neposrednih komunikacij, vključno s satelitskimi sistemi in drugimi oblikami telekomunikacije, ki se v zadevni državi ne uporabljajo. Na zahtevo države ali Agencije se podrobnosti o izvajanju tega odstavka glede nadzorovanega ali nenadzorovanega prenosa informacij, ki jih oddajajo zadrževalne in/ali nadzorne oziroma merilne naprave Agencije, določijo v dopolnilnih dogovorih.

(b) Pri komunikaciji in prenosu informacij, kot sta določena v odstavku (a), se upošteva potreba po varovanju lastninsko ali poslovno občutljivih informacij ali projektnih podatkov, ki jih država obravnava kot posebej občutljive.

VAROVANJE ZAUPNIH INFORMACIJ

Člen 15

(a) Agencija vzdržuje strog režim za zagotavljanje učinkovitega varovanja pred razkritjem poslovnih, tehnoloških in industrijskih skrivnosti ter drugih zaupnih informacij, ki jih izve, vključno s takšnimi informacijami, ki jih izve pri izvajanju tega protokola.

(b) Režim iz odstavka (a), med drugim vključuje določbe v zvezi s:

(i) splošnimi načeli in z njimi povezanimi ukrepi za ravnanje z zaupnimi informacijami;

(ii) pogoji zaposlovanja osebja v zvezi z varovanjem zaupnih informacij;

(iii) postopki ob kršitvah ali domnevnih kršitvah zaupnosti.

(c) Svet odobri in redno preverja režim iz odstavka (a) zgoraj.

PRILOGE

Člen 16

(a) Priloge tega protokola so njegov sestavni del. Razen za namene spremembe prilog I in II pomeni izraz "Protokol", kot je uporabljen v tem aktu, protokol in priloge skupaj.

(b) Seznam dejavnosti, določen v Prilogi I, in seznam opreme ter materiala, določen v Prilogi II, lahko Svet spremeni na podlagi nasveta odprte delovne skupine izvedencev, ki jo ustanovi Svet. Vsaka takšna sprememba začne veljati štiri mesece po tem, ko jo je sprejel Svet.

(c) Priloga III k temu protokolu določa, kako Skupnost in države izvajajo ukrepe tega protokola.

ZAČETEK VELJAVNOSTI

Člen 17

(a) Ta protokol začne veljati z dnem, ko Agencija prejme od Skupnosti in držav pisno uradno obvestilo o izpolnitvi njihovih postopkov za začetek veljavnosti.

(b) Države in Skupnost lahko kadarkoli pred začetkom veljavnosti tega protokola izjavijo, da bodo ta protokol uporabljale začasno.

(c) Generalni direktor vse države članice Agencije nemudoma obvesti o vsaki izjavi o začasni uporabi tega protokola in o začetku njegove veljavnosti.

OPREDELITVE

Člen 18

Za namen tega protokola:

(a) "raziskovalne in razvojne dejavnosti, povezane z jedrskim gorivnim ciklom", pomenijo tiste dejavnosti, ki so izrecno povezane s katerim koli razvojnim vidikom postopka ali sistema katere koli od naslednjih postavk:

- pretvorbe jedrskega materiala,

- obogatitve jedrskega materiala,

- izdelovanja jedrskega goriva,

- reaktorjev,

- kritičnih objektov,

- predelave jedrskega goriva,

- obdelave (brez prepakiranja odpadkov ali priprave brez ločevanja elementov zaradi shranjevanja ali odlaganja) srednje- ali visokoaktivnih odpadkov, ki vsebujejo plutonij, visokoobogaten uran ali uran-233,

vendar ne vključujejo dejavnosti v zvezi s teoretičnim ali temeljnim znanstvenim raziskovanjem ali z raziskovanjem in razvojem uporabe radioaktivnih izotopov v industriji, medicini, hidrologiji in kmetijstvu, vplivov na zdravje in okolje ter izboljšanega vzdrževanja.

(b) "Mesto" pomeni tisto območje, ki ga Skupnost in država razmejita v ustreznih projektnih podatkih za objekt, vključno z zaprtim objektom, ter v ustrezni informaciji o lokaciji zunaj jedrskih objektov, kjer se jedrski material običajno uporablja, vključno z zaprto lokacijo zunaj jedrskih objektov, kjer se je jedrski material običajno uporabljal (to je omejeno na lokacije z vročimi celicami ali na lokacije, kjer so opravljali dejavnosti, povezane s pretvorbo, obogatitvijo, izdelovanjem goriva ali predelavo). "Mesto" mora vključevati tudi vse naprave, nameščene skupaj z objektom ali lokacijo, za opravljanje bistvenih storitev ali njihovo uporabo, kar vključuje: vroče celice za obdelavo obsevanih materialov brez jedrskega materiala, naprave za ravnanje z odpadki, njihovo shranjevanje in odlaganje ter stavbe v zvezi z navedenimi dejavnostmi, ki jih je zadevna država določila v skladu s členom 2(a)(iv).

(c) "Razgrajeni objekt" ali "razgrajena lokacija zunaj jedrskega objekta" pomeni napravo ali lokacijo, s katere so bile preostale strukture in oprema, ki so bistvene za njeno uporabo, odstranjene ali onesposobljene, tako da se ne uporablja za shranjevanje in se ne more več uporabljati za ravnanje z jedrskim materialom, njegovim obdelovanjem ali uporabo.

(d) "Zaprti objekt" ali "zaprta lokacija zunaj jedrskega objekta" pomeni napravo ali lokacijo, na kateri so bile dejavnosti ustavljene in jedrski material odstranjen, vendar objekt ni bil razgrajen.

(e) "Visokoobogaten uran" pomeni uran, ki vsebuje 20 ali več odstotkov izotopa urana-235.

(f) "Jemanje vzorcev iz okolja, značilnih za posamezno lokacijo" pomeni zbiranje vzorcev iz okolja (npr. zraka, vode, vegetacije, zemlje, umazanije) na lokaciji in v njeni neposredni bližini, ki jo je Agencija izbrala zaradi pomoči Agenciji pri ugotavljanju neprijavljenega jedrskega materiala ali jedrskih dejavnosti na določeni lokaciji.

(g) "Jemanje vzorcev iz okolja na širšem območju" pomeni zbiranje vzorcev iz okolja (npr. zraka, vode, vegetacije, zemlje, umazanije) na nizu lokacij, ki ga je Agencija izbrala zaradi pomoči Agenciji pri ugotavljanju neprijavljenega jedrskega materiala ali jedrskih dejavnosti na širšem območju.

(h) "Jedrski material" pomeni katerikoli osnoven ali poseben cepljivi material, kot je določeno v členu XX Statuta. Izraz osnoven material se ne razlaga v pomenu rude ali ostankov rude. Vsaka odločitev Sveta v smislu člena XX Statuta Agencije po začetku veljavnosti tega protokola, ki razširja materiale, ki se štejejo za osnoven material ali poseben cepljivi material, bo po tem protokolu začela veljati šele, ko jo sprejmejo Skupnost in države.

(i) "Objekt" pomeni:

(i) reaktor, kritični objekt, obrat za pretvorbo, obrat za izdelavo, obrat za predelavo, obrat za ločevanje izotopov ali ločeno skladišče; ali

(ii) katero koli lokacijo, na kateri se običajno uporablja jedrski material v količinah nad enim efektivnim kilogramom.

(j) "Lokacija zunaj jedrskih objektov" pomeni katero koli napravo ali lokacijo, ki ni objekt, kjer se jedrski material običajno uporablja v količinah enakih enemu efektivnemu kilogramu ali manj.

Hecho en Viena, por duplicado, el veintidós de septiembre de mil novecientos noventa y ocho, en las lenguas alemana, danesa, española, finesa, francesa, griega, inglesa, italiana, neerlandesa, portuguesa y sueca siendo cada uno de estos textos igualmente auténtico, si bien, en caso de discrepancia, harán fe los textos acordados en las lenguas oficiales de la Junta de gobernadores del OIEA.Udfærdiget i Wien den toogtyvende september nittenhundrede og otteoghalvfems i to eksemplarer på dansk, engelsk, finsk, fransk, græsk, italiensk, nederlandsk, portugisisk, spansk, svensk og tysk med samme gyldighed for alle versioner, idet teksterne på de officielle IAEA-sprog dog har fortrinsstilling i tilfælde af uoverensstemmelser.Geschehen zu Wien am 22. September 1998 in zwei Urschriften in dänischer, deutscher, englischer, finnischer, französischer, griechischer, italienischer, niederländischer, portugiesischer, schwedischer und spanischer Sprache, wobei jeder Wortlaut gleichermaßen verbindlich, im Fall von unterschiedlichen Auslegungen jedoch der Wortlaut in den Amtssprachen des Gouverneursrats der Internationalen Atomenergie-Organisation maßgebend ist.Έγινε στη Βιέννη εις διπλούν, την 22η ημέρα του Σεπτεμβρίου 1998, στη δανική, ολλανδική, αγγλική, φινλανδική, γαλλική, γερμανική, ελληνική, ιταλική, πορτογαλική, ισπανική και σουηδική γλώσσα· τα κείμενα σε όλες τις ανωτέρω γλώσσες είναι εξίσου αυθεντικά, εκτός από περίπτωση απόκλισης, οπότε υπερισχύουν τα κείμενα που έχουν συνταχθεί στις επίσημες γλώσσες του Διοικητικού Συμβουλίου του Διεθνούς Οργανισμού Ατομικής Ενέργειας.Done at Vienna in duplicate, on the twenty second day of September 1998 in the Danish, Dutch, English, Finnish, French, German, Greek, Italian, Portuguese, Spanish and Swedish languages, the texts of which are equally authentic except that, in case of divergence, those texts concluded in the official languages of the IAEA Board of Governors shall prevail.Fait à Vienne, en deux exemplaires le 22 septembre 1998 en langues allemande, anglaise, danoise, espagnole, finnoise, française, grecque, italienne, néerlandaise, portugaise et suédoise; tous ces textes font également foi sauf que, en cas de divergence, les versions conclues dans les langues officielles du Conseil des gouverneurs de l'AIEA prévalent.Fatto a Vienna in duplice copia, il giorno 22 del mese di settembre 1998 nelle lingue danese, finnico, francese, greco, inglese, italiano, olandese, portoghese, spagnolo, svedese e tedesco, ognuna delle quali facente ugualmente fede, ad eccezione dei testi conclusi nelle lingue ufficiali del Consiglio dei governatori dell'AIEA che prevalgono in caso di divergenza tra i testi.Gedaan te Wenen op 22 september 1998, in tweevoud, in de Deense, de Duitse, de Engelse, de Finse, de Franse, de Griekse, de Italiaanse, de Nederlandse, de Portugese, de Spaanse en de Zweedse taal, zijnde alle teksten gelijkelijk authentiek, met dien verstande dat in geval van tegenstrijdigheid de teksten die zijn gesloten in de officiële talen van de IOAE bindend zijn.Feito em Viena em duplo exemplar, aos vinte e dois de Setembro de 1998 em língua alemã, dinamarquesa, espanhola, finlandesa, francesa, grega, inglesa, italiana, neerlandesa, portuguesa e sueca; todos os textos fazem igualmente fé mas, em caso de divergência, prevalecem aqueles textos que tenham sido estabelecidos em línguas oficiais do Conselho dos Governadores da AIEA.Tehty Wienissä kahtena kappaleena 22 päivänä syyskuuta 1998 tanskan, hollannin, englannin, suomen, ranskan, saksan, kreikan, italian, portugalin, espanjan ja ruotsin kielellä; kaikki kieliversiot ovat yhtä todistusvoimaisia, mutta eroavuuden ilmetessä on noudatettava niitä tekstejä, jotka on tehty Kansainvälisen atomienergiajärjestön hallintoneuvoston virallisilla kielillä.Utfärdat i Wien i två exemplar den 22 september 1998 på danska, engelska, finska, franska, grekiska, italienska, nederländska, portugisiska, spanska, svenska och tyska språken, varvid varje språkversion skall äga lika giltighet, utom ifall de skulle skilja sig åt då de texter som ingåtts på IAEA:s styrelses officiella språk skall ha företräde.

Por el Gobierno del Reino de BélgicaFor Kongeriget Belgiens regeringFür die Regierung des Königreichs BelgienΓια την κυβέρνηση τον Βασιλείου τον ΒελγίουFor the Government of the Kingdom of BelgiumPour le gouvernement du Royaume de BelgiquePer il governo del Regno del BelgioVoor de regering van het Koninkrijk BelgiëPelo Governo do Reino da BélgicaBelgian kuningaskunnan hallituksen puolestaFör Konungariket Belgiens regering

+++++ TIFF +++++

Mireille Claeys

Por el Gobierno del Reino de DinamarcaFor Kongeriget Danmarks regeringFür die Regierung des Königreichs DänemarkΓια την κυβέρνηση τον Βασιλείον του ΔανίαςFor the Government of the Kingdom of DenmarkPour le gouvernement du Royaume de DanemarkPer il governo del Regno di DanimarcaVoor de regering van het Koninkrijk DenemarkenPelo Governo do Reino da DinamarcaTanskan kuningaskunnan hallituksen puolestaFör Konungariket Danmarks regering

+++++ TIFF +++++

Henrik Wøhlk

Por el Gobierno de la República Federal de AlemaniaFor Forbundsrepublikken Tysklands regeringFür die Regierung der Bundesrepublik DeutschlandΓια την κυβέρνηση της Ομοσπονδιακής Δημοκρατίας της ΓερμανίαςFor the Government of the Federal Republic of GermanyPour le gouvernement de la République fédérale d'AllemagnePer il governo della Repubblica federale di GermaniaVoor de regering van de Bondsrepubliek DuitslandPelo Governo da República Federal da AlemanhaSaksan liittotasavallan hallituksen puolestaFör Förbundsrepubliken Tysklands regering

+++++ TIFF +++++

Karl Borchard

+++++ TIFF +++++

Helmut Stahl

Por el Gobierno de la República HelénicaFor Den Hellenske Republiks regeringFür die Regierung der Griechischen RepublikΓια την κυβέρνηση της Ελληνικής ΔημοκρατίαςFor the Government of the Hellenic RepublicPour le gouvernement de la République helléniquePer il governo della Repubblica ellenicaVoor de regering van de Helleense RepubliekPelo Governo da República HelénicaHelleenien tasavallan hallituksen puolestaFör Republiken Greklands regering

+++++ TIFF +++++

Emmanuel Fragoulis

Por el Gobierno del Reino de EspañaFor Kongeriget Spaniens regeringFür die Regierung des Königreichs SpanienΓια την κυβέρνηση του Βασιλείου της ΙσπανίαςFor the Government of the Kingdom of SpainPour le gouvernement du Royaume d'EspagnePer il governo del Regno di SpagnaVoor de regering van het Koninkrijk SpanjePelo Governo do Reino de EspanhaEspanjan kuningaskunnan hallituksen puolestaFör Konungariket Spaniens regering

+++++ TIFF +++++

ad referendum

Antonio Ortiz García

Por el Gobierno de IrlandaFor Irlands regeringFür die Regierung IrlandsΓια την κυβέρνηση της ΙρλανδίαςFor the Government of IrelandPour le gouvernement de l'IrlandePer il governo dell'IrlandaVoor de regering van IerlandPelo Governo da IrlandaIrlannin hallituksen puolestaFör Irlands regering

+++++ TIFF +++++

Thelma M. Doran

Por el Gobierno de la República ItalianaFor Den Italienske Republiks regeringFür die Regierung der Italienischen RepublikΓια την κυβέρνηση της Ιταλικής ΔημοκρατίαςFor the Government of the Italian RepublicPour le gouvernement de la République italiennePer il governo della Repubblica italianaVoor de regering van de Italiaanse RepubliekPelo Governo da República ItalianaItalian tasavallan hallituksen puolestaFör Republiken Italiens regering

+++++ TIFF +++++

Vincenzo Manno

Por el Gobierno del Gran Ducado de LuxemburgoFor Storhertugdømmet Luxembourgs regeringFür die Regierung des Großherzogtums LuxemburgΓια την κυβέρνηση του Μεγάλου Δουκάτου του ΛουξεμβούργουFor the Government of the Grand Duchy of LuxembourgPour le gouvernement du Grand-Duché de LuxembourgPer il governo del Granducato di LussemburgoVoor de regering van het Groothertogdom LuxemburgPelo Governo do Grão-Ducado do LuxemburgoLuxemburgin suurherttuakunnan hallituksen puolestaFör Storhertigdömet Luxemburgs regering

+++++ TIFF +++++

Georges Santer

Por el Gobierno del Reino de los Países BajosFor Kongeriget Nederlandenes regeringFür die Regierung des Königreichs der NiederlandeΓια την κυβέρνηση τον Βασιλείου των Κάτω ΧωρώνFor the Government of the Kingdom of the NetherlandsPour le gouvernement du Royaume des Pays-BasPer il governo del Regno dei Paesi BassiVoor de regering van het Koninkrijk der NederlandenPelo Governo do Reino dos Países BaixosAlankomaiden kuningaskunnan hallituksen puolestaFör Konungariket Nederländernas regering

+++++ TIFF +++++

Hans A.F.M. Förster

Por el Gobierno de la República de AustriaFor Republikken Østrigs regeringFür die Regierung der Republik ÖsterreichΓια την κυβέρνηση της Δημοκρατίας της ΑυστρίαςFor the Government of the Republic of AustriaPour le gouvernement de la République d'AutrichePer il governo della Repubblica d'AustriaVoor de regering van de Republiek OostenrijkPelo Governo da República da ÁustriaItävallan tasavallan hallituksen puolestaFör Republiken Österrikes regering

+++++ TIFF +++++

Irene Freudenschuss-reichl

Por el Gobierno de la República PortuguesaFor Den Portugisiske Republiks regeringFür die Regierung der Portugiesischen RepublikΓια την κυβέρνηση της Πορτογαλικής ΔημοκρατίαςFor the Government of the Portuguese RepublicPour le gouvernement de la République portugaisePer il governo della Repubblica portogheseVoor de regering van de Portugese RepubliekPelo Governo da República PortuguesaPortugalin tasavallan hallituksen puolestaFör Republiken Portugals regering

+++++ TIFF +++++

Álvaro José Costa De Mendonça e Moura

Por el Gobierno de la República de FinlandiaFor Republikken Finlands regeringFür die Regierung der Republik FinnlandΓια την κυβέρνηση της Φινλανδικής ΔημοκρατίαςFor the Government of the Republic of FinlandPour le gouvernement de la République de FinlandePer il governo della Repubblica di FinlandiaVoor de regering van de Republiek FinlandPelo Governo da República da FinlândiaSuomen tasavallan hallituksen puolestaFör Republiken Finlands regering

+++++ TIFF +++++

Eva-christina Mäkeläinen

Por el Gobierno del Reino de SueciaFor Kongeriget Sveriges regeringFür die Regierung des Königreichs SchwedenΓια την κυβέρνηση τον Βασιλείου της ΣονηδίαςFor the Government of the Kingdom of SwedenPour le gouvernement du Royaume de SuèdePer il governo del Regno di SveziaVoor de regering van het Koninkrijk ZwedenPelo Governo do Reino da SuéciaRuotsin kuningaskunnan hallituksen puolestaFör Konungariket Sveriges regering

+++++ TIFF +++++

Björn Skala

Por la Comunidad Europea de la Energía AtómicaFor Det Europæiske AtomenergifællesskabFür die Europäische AtomgemeinschaftΓια την Ευρωπαϊκή Κοινότητα Ατομικής ΕνέργειαςFor the European Atomic Energy CommunityPour la Communauté européenne de l'énergie atomiquePer la Comunità europea dell'energia atomicaVoor de Europese Gemeenschap voor AtoomenergiePela Comunidade Europeia da Energia AtómicaEuroopan atomienergiayhteisön puolestaFör Europeiska atomenergigemenskapen

+++++ TIFF +++++

Lars-erik Lundin

Por el Organismo Internacional de Energía AtómicaFor Den Internationale AtomenergiorganisationFür die Internationale Atomenergie-OrganisationΓια τον Διεθνή Οργανισμό Ατομικής ΕνέργειαςFor the International Atomic Energy AgencyPour l'Agence internationale de l'énergie atomiquePer l'Agenzia internazionale dell'energia atomicaVoor de Internationale Organisatie voor AtoomenergiePela Agência Internacional da Energia AtómicaKansainvälisen atomienergiajärjestön puolestaFör Internationella atomenergiorganet

+++++ TIFF +++++

Mohamed Elbaradei

[1] 8. junija 1998 je Svet v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Skupnost) odobril sklep Komisije, ne samo tega dodatnega protokola k Sporazumu med 13 državami članicami Skupnosti brez jedrskega orožja, Skupnostjo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE) (objavljen v UL L 51, zvezek 21, dne 22. februarja 1978, in kot dokument MAAE INFCIRC/193, dne 14. septembra 1973), ampak tudi dodatnih protokolov k sporazumom med Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severno Irsko, Skupnostjo in MAAE (objavljen kot dokument MAAE INFCIRC/263, oktobra 1978) ter med Francijo, Skupnostjo in MAAE (objavljen kot dokument MAAE INFCIRC/290, decembra 1981). Vse tri dodatne protokole so podpisale ustrezne podpisnice na Dunaju 22. septembra 1998. Besedilo vsakega izmed njih je na voljo na spletni strani http://europa.eu.int/en/comm/dg17/nuclear/nuchome.htm

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Seznam dejavnosti iz člena 2(a)(iv) Protokola

(i) Izdelovanje rotorskih cevi za centrifuge ali sestavljanje plinskih centrifug.

Rotorska cev za centrifugo pomeni tankostenski valj, kot je navedeno v točki 5.1.1(b) Priloge II.

Plinska centrifuga pomeni centrifuge, kot so opisane v uvodnem pojasnilu k točki 5.1 Priloge II.

(ii) Izdelovanje difuzijskih pregrad.

Difuzijska pregrada pomeni tanek, porozen filter, kot je opisano v točki 5.3.1(a) Priloge II.

(iii) Izdelovanje ali sestavljanje sistemov z lasersko tehnologijo.

Sistemi z lasersko tehnologijo pomenijo sisteme, ki so sestavljeni iz delov, kot je opisano v točki 5.7 Priloge II.

(iv) Izdelovanje ali sestavljanje elektromagnetnih ločevalnikov izotopov.

Elektromagnetni ločevalniki izotopov pomenijo predmete iz točke 5.9.1 Priloge II in vsebujejo ionske izvore, kot je opisano v točki 5.9.1(a) Priloge II.

(v) Izdelovanje ali sestavljanje kolon ali opreme za ekstrakcijo.

Kolone ali oprema za ekstrakcijo pomeni predmete, kot je opisano v točkah 5.6.1, 5.6.2, 5.6.3, 5.6.5, 5.6.6, 5.6.7 in 5.6.8 Priloge II.

(vi) Izdelovanje aerodinamičnih ločevalnih šob ali vrtinčnih cevi.

Aerodinamične ločevalne šobe ali vrtinčne cevi pomenijo ločevalne šobe in vrtinčne cevi, kot je naknadno opisano v točkah 5.5.1 in 5.5.2 Priloge II.

(vii) Izdelovanje ali sestavljanje sistemov za generiranje uranove plazme.

Sistemi za generiranje uranove plazme pomenijo sisteme za generiranje uranove plazme, kot je opisano v točki 5.8.3 Priloge II.

(viii) Izdelovanje cirkonijevih cevi.

Cirkonijeve cevi pomenijo cevi, kot je opisano v točki 1.6 Priloge II.

(ix) Izdelovanje in koncentracija težke vode ali devterija.

Težka voda ali devterij pomeni devterij, težko vodo (devterijev oksid) in katero koli devterijevo spojino, v kateri je razmerje med devterijevimi atomi in vodikom večje od 1:5000.

(x) Izdelovanje grafita jedrske kakovosti.

Grafit jedrske kakovosti pomeni grafit s čistostjo manj od 5 ppm ekvivalentov bora in z gostoto nad 1,5 g/cm3.

(xi) Izdelovanje vsebnikov za obsevano gorivo.

Vsebnik za obsevano gorivo pomeni posodo za prevoz in/ali shranjevanje obsevanega goriva, ki zagotavlja kemijsko, toplotno in radiološko zaščito ter med ravnanjem, prevozom in shranjevanjem odvaja zaostalo toploto.

(xii) Izdelovanje reaktorskih kontrolnih palic.

Reaktorske kontrolne palice pomenijo palice, kot je opisano v točki 1.4 Priloge II.

(xiii) Izdelovanje kritično varnih rezervoarjev in posod.

Kritično varni rezervoarji in posode pomenijo predmete, kot je opisano v točkah 3.2 in 3.4 Priloge II.

(xiv) Izdelovanje strojev za rezanje obsevanih gorivnih elementov.

Stroji za rezanje obsevanih gorivnih elementov pomenijo opremo, kot je opisano v točkah 3.2 in 3.4 Priloge II.

(xv) Konstrukcija vročih celic.

Vroča celica pomeni vročo celico ali več medsebojno povezanih vročih celic, ki imajo skupno prostornino najmanj 6 m3 in ščitenje, ki je enako ali večje od ekvivalenta 0,5 m betona z gostoto 3,2 g/cm3 ali večjo in ima opremo za daljinsko upravljanje.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Seznam opreme in nejedrskih materialov za poročanje o uvozu in izvozu v skladu s členom 2(a)(ix)

1. REAKTORJI IN NJIHOVA OPREMA

1.1 Celoviti jedrski reaktorji

Jedrski reaktorji, ki so sposobni vzdrževati nadzorovano, samostojno verižno jedrsko reakcijo; izključeni so reaktorji z nično energijo – to so reaktorji, ki so konstruirani tako, da pri polni obremenitvi ne proizvedejo več kot 100 gramov plutonija na leto.

Pojasnilo

"Jedrski reaktor" načeloma obsega postavke, ki so znotraj reaktorske posode ali so z njo neposredno spojene, opremo, ki nadzira raven moči v sredici, in sestavne dele, ki običajno vsebujejo primarno hladilo reaktorske sredice ali so v neposrednem stiku z njim ali pa ga nadzirajo.

Namen te določbe ni izvzeti reaktorjev, ki bi jih bilo v razumnih okvirih mogoče spremeniti tako, da bi lahko proizvajali bistveno več kot 100 gramov plutonija na leto. Reaktorji, konstruirani za neprekinjeno delovanje pri znatnih ravneh moči ne glede na svojo zmogljivost proizvajanja plutonija, se ne štejejo za "reaktorje z nično energijo".

1.2 Reaktorske tlačne posode

Kovinske posode kot celote ali kot njihovi glavni tovarniško izdelani deli, ki so posebej konstruirani ali pripravljeni tako, da lahko vsebujejo sredico jedrskega reaktorja, kot ga določa točka 1.1, in so sposobni prenašati delovni tlak primarnega hladila.

Pojasnilo

Točka 1.2 zajema tudi glavo reaktorske tlačne posode kot enega glavnih tovarniško izdelanih delov tlačne posode.

Dele notranjosti reaktorja (npr. nosilne stebre in plošče za sredico ter druge notranje dele posode, vodila za kontrolne palice, toplotne ščite, lopute, mrežne plošče, difuzijske plošče itd.) običajno dobavi pooblaščeni dobavitelj reaktorja. V nekaterih primerih so določeni notranji nosilni sestavni deli vključeni v izdelavo tlačne posode. Dobava teh sestavnih delov, ki bistveno vplivajo na zanesljivo in varno delovanje reaktorja (s tem pa tudi na garancije in odgovornost dobavitelja reaktorja), zunaj prvotno dogovorjenih dobav reaktorja naj ne bi bila običajna praksa. Takšen način dobave se šteje za malo verjeten, čeprav ločena dobava teh velikih, dragih posebnih predmetov, ki so posebej konstruirani in pripravljeni, ni nemogoča.

1.3 Naprave za polnjenje in praznjenje reaktorskega goriva

Oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana za vnašanje ali odstranjevanje goriva v jedrskem reaktorju, kot ga določa odstavek 1.1, in omogoča posege med obratovanjem reaktorja ali tehnično zahtevno postavljanje in vstavljanje predmetov in dovoljuje obsežno zamenjavo goriva pri ustavljenem reaktorju v primerih, ko ni neposredne vizualne kontrole in pristopa do jedrskega goriva.

1.4 Reaktorske kontrolne palice

Palice, ki so posebej konstruirane ali izdelane za nadzor in krmiljenje hitrosti jedrske reakcije v reaktorjih, kot jih določa odstavek 1.1.

Pojasnilo

Poleg nevtronskih absorpcijskih delov ta točka vključuje še opremo nosilnih in obesnih delov, če so dostavljeni ločeno v ta namen.

1.5 Reaktorske tlačne cevi

Cevi, ki so posebej konstruirane ali izdelane za vstavitev gorivnih elementov in primarnega hladila v reaktorju, kot jih določa točka 1.1 pri delovnem tlaku nad 5,1 MPa (740 psi).

1.6 Cirkonijeve cevi

Čisti cirkonij in cirkonij v zlitinah v obliki cevi ali snopov cevi v količinah, ki presegajo 500 kg v katerem koli 12-mesečnem obdobju, in ki so posebej konstruirane ali izdelane za uporabo v jedrskih reaktorjih, kot jih določa odstavek 1.1, in kjer je masno razmerje med hafnijem in cirkonijem manjše od 1:500.

1.7 Črpalke primarnega hladila

Črpalke, ki so posebej konstruirane ali izdelane za kroženje primarnega hladila v jedrskih reaktorjih, kot jih določa odstavek 1.1.

Pojasnilo

Posebej konstruirane ali izdelane črpalke lahko obsegajo tudi tehnološko zahtevne zatesnjene ali večkrat zatesnjene sisteme, da se prepreči iztekanje primarnega hladila, črpalke z oklopljenim pogonom in črpalke s sistemi inercijske mase. Ta opredelitev obsega tudi črpalke, za katere je bilo izdano potrdilo v skladu s standardom NC-1 ali enakovrednimi standardi.

2. NEJEDRSKI MATERIALI ZA REAKTORJE

2.1 Devterij in težka voda

Devterij, težka voda (devterijev oksid) in katera koli druga devterijeva spojina, v kateri je razmerje med številom devterijevih in vodikovih atomov večje od 1:5000, namenjena za uporabo v jedrskih reaktorjih, kot jih določa odstavek 1.1, v količinah nad 200 kilogramov devterijevih atomov za katero koli državo prejemnico v katerem koli 12-mesečnem obdobju.

2.2 Grafit jedrske kakovosti

Grafit s čistostjo manj od 5 ppm ekvivalentov bora in z gostoto nad 1,5 g/cm3 za uporabo v jedrskih reaktorjih, kot jih določa odstavek 1.1, v količinah nad 3 × 104 kg (30 ton) za katero koli državo prejemnico v katerem koli 12 mesečnem obdobju.

Pojasnilo

Zaradi poročanja o izvozu bo vlada določila, ali je grafit, ki se izvaža in ki ustreza zgornjim specifikacijam, namenjen za uporabo v jedrskih reaktorjih.

3. OBRATI ZA PREDELAVO OBSEVANIH GORIVNIH ELEMENTOV IN OPREMA, KI JE POSEBEJ KONSTRUIRANA ALI IZDELANA V TA NAMEN

Uvodna opomba

Pri predelavi izrabljenega goriva se plutonij in uran ločita od močno radioaktivnih cepitvenih produktov in drugih transuranov. Za to ločevanje je mogoče uporabiti različne tehnične procese. Vendar je z leti postal najbolj uporaben in sprejemljiv proces Purex. Purex obsega raztopitev obsevanega jedrskega goriva v dušikovi kislini, ki ji sledi ločevanje urana, plutonija in cepitvenih produktov s solventno ekstrakcijo, za katero se uporablja mešanica tributilfosfata v organski raztopini.

V objektih za Purex potekajo podobni postopki, kot so: rezanje gorivnih elementov, raztapljanje goriva, solventna ekstrakcija in shranjevanje procesnih raztopin. Lahko so opremljeni tudi za termalno denitracijo uranovega nitrata, pretvorbo plutonijevega nitrata v oksid ali kovino in za obdelavo odpadnih tekočin s cepitvenimi produkti v obliko, primerno za dolgoročno shranjevanje ali odlaganje. Vendar se lahko v objektih za Purex značilne vrste postopkov in opreme za izvajanje navedenih postopkov razlikujejo zaradi več razlogov, kot na primer zaradi vrste in količine predelanega obsevanega jedrskega goriva in zaradi predvidene uporabe pridobljenega materiala ter varnosti in vzdrževanja, upoštevanih pri projektiranju objekta.

"Obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov" vključuje opremo in sestavne dele, ki običajno pridejo v neposredni stik s procesnim tokom obsevanega goriva in glavnim tokom jedrskega materiala in cepitvenih produktov in jih neposredno krmilijo.

Ti procesi, vključno s celovitim sistemom za pretvorbo plutonija in za izdelavo plutonijeve kovine se lahko prepoznajo po ukrepih za preprečevanje kritičnosti (npr. z geometrijo), izpostavljenosti sevanju (npr. s ščitenjem) in za preprečevanje nevarnosti zastrupitve (npr. z osamitvijo).

Postavke opreme, za katere se šteje, da zanje velja besedna zveza "posebej konstruirana ali izdelana oprema" za predelavo obsevanih gorivnih elementov, obsegajo:

3.1 Stroji za rezanje obsevanih gorivnih elementov

Uvodna opomba

Ta oprema prebije oblogo goriva in tako izpostavi obsevani jedrski material raztopitvi. Najpogosteje se uporabljajo posebej zasnovane kovinske rezalne škarje, čeprav se lahko uporablja tudi sodobnejša oprema, kot npr. laserji.

Daljinsko upravljana oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana za uporabo v obratih za predelavo obsevanega jedrskega goriva in se uporablja za rezanje, sekanje ali striženje gorivnih svežnjev ali palic.

3.2 Posode za raztapljanje

Uvodna opomba

V posode za raztapljanje se običajno daje razsekano izrabljeno gorivo. V teh kritično varnih posodah se obsevano jedrsko gorivo raztopi v dušikovi kislini in se preostale obloge odstranijo iz postopka.

Kritično varne posode (npr. posode majhnega premera obročaste ali ploščate oblike), posebej konstruirane ali izdelane za uporabo v obratih za predelavo obsevanega jedrskega goriva, se uporabljajo za raztapljanje jedrskega goriva in so odporne proti vročim, močno korozivnim tekočinam ter omogočajo daljinsko upravljano polnjenje in vzdrževanje.

3.3 Solventni ekstraktorji in oprema zanje

Uvodna opomba

V solventnem ekstraktorju sta raztopina obsevanega goriva iz posod za raztapljanje in organska raztopina, s katero se ločujejo uran, plutonij in produkti cepitve. Oprema za solventno ekstrakcijo je običajno zasnovana tako, da ustreza strogim obratovalnim parametrom, kot so dolga obratovalna življenjska doba brez zahtev po vzdrževanju ali z možnostjo enostavne zamenjave, enostavnost delovanja in nadzora ter prilagodljivost različnim razmeram, v katerih postopek poteka.

Posebej konstruirani ali izdelani solventni ekstraktorji, kot na primer pulzne kolone, mešalni usedalniki ali centrifugalni kontaktorji, ki se uporabljajo v obratih za predelavo obsevanega goriva. Solventni ekstraktorji morajo biti odporni proti koroziji z dušikovo kislino. Običajno so narejeni po izjemno visokih industrijskih standardih (vključno s posebnim varjenjem, inšpekcijo, z uporabo kontrole kakovosti in za zagotavljanje kakovosti) iz nizkoogljičnega nerjavnega jekla, titana, cirkonija ali drugih visokokakovostnih materialov.

3.4 Posode za zadrževanje ali shranjevanje kemikalij

Uvodna opomba

Rezultat faze s solventno ekstrakcijo so trije glavni procesni tokovi procesne tekočine. Pri nadaljnji obdelavi vseh treh tokov se uporabljajo zadrževalne ali shranjevalne posode, in sicer:

(a) raztopina čistega uranovega nitrata se koncentrira s pomočjo uparjanja in se prenese v postopek denitracije, kjer se pretvori v uranov oksid. Ta oksid se ponovno uporabi v jedrskem gorivnem ciklu;

(b) raztopina intenzivno radioaktivnih produktov cepitve se običajno koncentrira z uparjanjem in shranjuje kot koncentrat procesne tekočine. Ta koncentrat se lahko kasneje uparja in pretvori v obliko, ki je primerna za shranjevanje ali odstranjevanje;

(c) raztopina čistega plutonijevega nitrata se koncentrira in shrani, dokler ne gre v nadaljnji postopek. Zlasti pa so posode za zadrževanje ali shranjevanje plutonijevih raztopin zasnovane tako, da ne pride do kritičnosti, ki lahko nastane zaradi sprememb koncentracije in oblike tega toka.

Posebej konstruirane ali izdelane zadrževalne ali shranjevalne posode, ki se uporabljajo v obratih za predelavo obsevanega goriva, morajo biti odporne proti koroziji z dušikovo kislino. Običajno so narejene iz nizkoogljičnega nerjavnega jekla, titana, cirkonija ali drugih visokokakovostnih materialov. Opremljene so lahko z daljinskim upravljanjem in vzdrževanjem ter imajo lahko naslednje lastnosti za nadzor jedrske kritičnosti:

(1) stene ali notranji deli, izdelani iz materialov, ki vsebujejo najmanj 2 % ekvivalenta bora; ali

(2) največji premer 175 mm (7″) za valjaste oblike; ali

(3) največjo širino 75 mm (3″) za ploščate ali obročaste oblike.

3.5 Sistem za pretvorbo plutonijevega nitrata v plutonijev oksid

Uvodna opomba

V večini predelovalnih obratov obsega ta končni postopek pretvorbo raztopine plutonijevega nitrata v plutonijev dioksid. Glavne funkcije tega postopka so: skladiščenje in prilagajanje dovajanega procesnega materiala, obarjanje in ločevanje na trdno snov in procesno tekočino, kalciniranje, ravnanje s produkti, prezračevanje, ravnanje z odpadki in nadziranje postopka.

Celotni sistemi, posebej konstruirani ali izdelani za pretvorbo plutonijevega nitrata v plutonijev oksid, so posebej prirejeni, da preprečijo jedrsko kritičnost in učinke sevanja ter zmanjšajo nevarnost zastrupitev na najnižjo možno mero.

3.6 Sistem za pretvorbo plutonijevega oksida v kovinski plutonij

Uvodna opomba

Ta postopek, ki je lahko povezan s predelovalnim obratom, vključuje fluoriranje plutonijevega dioksida, običajno z visoko korozivnim vodikovim fluoridom, pri čemer nastane plutonijev fluorid, ki se potem reducira z uporabo kovinskega kalcija visoke čistosti, tako da nastaneta kovinski plutonij in žlindra kalcijevega fluorida. Glavne funkcije tega postopka so: fluoriranje (npr. z opremo, ki je izdelana iz plemenite kovine ali prevlečena z njo), redukcija kovine (npr. z uporabo keramičnih talilnikov), recikliranje žlindre, ravnanje s produkti, prezračevanje, ravnanje z odpadki in nadzor postopka.

Celotni sistemi, posebej konstruirani ali izdelani za pretvorbo plutonijevega oksida v kovinski plutonij, so posebej prirejeni, da preprečijo jedrsko kritičnost in učinke sevanja ter zmanjšajo nevarnost zastrupitev na najnižjo možno mero.

4. OBRATI ZA PROIZVODNJO GORIVNIH ELEMENTOV

"Obrati za proizvodnjo gorivnih elementov" sestojijo iz opreme, ki

(a) običajno pride v neposredni stik z jedrskim materialom ali neposredno predeluje ali preverja pretok jedrskega materiala; ali pa

(b) neprepustno zapre jedrski material v oblogo goriva.

5. OBRATI ZA LOČEVANJE URANOVIH IZOTOPOV IN OPREMA, RAZEN ANALITIČNIH INSTRUMENTOV, POSEBEJ KONSTRUIRANA IN IZDELANA V TA NAMEN

Postavke opreme, za katere se šteje, da zanje velja besedna zveza "oprema, razen analitičnih inštrumentov, posebej konstruirana in izdelana" za ločevanje izotopov urana, obsegajo:

5.1 Plinske centrifuge ter sestavni deli in sklopi, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v plinskih centrifugah

Uvodna opomba

Plinska centrifuga je običajno sestavljena iz tankostenskega valja (valjev) s premerom od 75 mm (3″) do 400 mm (16″), ki je v vakuumu in se vrti z visoko obodno hitrostjo razreda velikosti 300 m/s ali več, pri čemer je njegova osrednja os navpična. Za dosego visoke hitrosti morajo imeti konstrukcijski materiali vrtljivih sestavnih delov visoko razmerje med trdnostjo in gostoto; sklop rotorja – in zato tudi njegovi posamezni sestavni deli – pa morajo biti izdelani z majhnimi dopustnimi odstopanji, da se zmanjša neuravnoteženost na najmanjšo možno mero. V primerjavi z drugimi centrifugami je za plinsko centrifugo za obogatitev urana značilno, da ima znotraj rotorske komore vrtljivo loputo diskaste oblike in mirujoč cevni sestav za dovajanje in odvajanje plinastega UF6, ki ga sestavljajo vsaj trije ločeni kanali, od katerih sta dva priključena na lopatice, ki potekajo od osi rotorja proti obodu rotorske komore. V vakuumu je tudi več kritičnih elementov, ki se ne vrtijo in ki jih, čeprav so posebej konstruirani, ni težko izdelati niti niso izdelani iz posebnega materiala. Vendar pa je za centrifugo potrebno večje število teh sestavnih delov, tako da so lahko te količine pomemben podatek o končni uporabi.

5.1.1 Vrteči se sestavni deli

(a) Celoviti sklopi rotorjev

To so tankostenski valji ali večje število med seboj povezanih tankostenskih valjev, ki so izdelani iz enega ali več materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanih v pojasnilih k temu oddelku. Če so valji povezani, so spojeni z gibkimi spojkami ali obroči, ki so opisani v oddelku 5.1.1(c) v nadaljevanju. Rotor v končni obliki je opremljen z notranjimi loputami in končniki, ki so opisani v oddelku 5.1.1(d) in (e) v nadaljevanju. Vendar pa je navedeno opremo mogoče dobaviti tudi delno sestavljeno.

(b) Cevi za rotorje

To so posebej konstruirani ali izdelani tankostenski valji debeline 12 mm (0,5″) ali manj, s premerom od 75 mm (3″) do 400 mm (16″), ki so izdelani iz enega ali več materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanih v pojasnilih k temu oddelku.

(c) Obroči ali spojke

To so posebej konstruirane ali izdelane spojke za lokalno podporo rotorskih cevi ali za povezavo več rotorskih cevi. Spojke so kratki valji s prirobnico, z debelino sten do 3 mm (0,12″) in s premerom od 75 mm (3″) do 400 mm (16″), izdelane pa so iz materiala z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanega v pojasnilih k temu oddelku.

(d) Lopute

To so posebej konstruirani ali izdelani diskasto oblikovani sestavni deli s premerom od 75 mm (3″) do 400 mm (16″), ki se vgrajujejo v notranjost rotorskih cevi centrifuge, da ločujejo odvodno komoro od glavne ločevalne komore ter v nekaterih primerih pomagajo pri kroženju plinastega UF6 v rotorski cevi; izdelani so iz materiala z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanega v pojasnilih k temu oddelku.

(e) Končniki

To so diskasto oblikovani sestavni deli s premerom od 75 mm (3″) do 400 mm (16″), ki so posebej konstruirani ali izdelani za tesnjenje obeh koncev rotorskih cevi in zapirajo plinasti UF6 v rotorsko cev; v nekaterih primerih so izdelani tako, da obenem podpirajo rotorsko cev ali so sestavni del zgornjega ležaja ali pa nosijo vrteče se elemente motorja in spodnjega ležaja (končnika); izdelani so iz materiala z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanega v pojasnilih k temu oddelku.

Pojasnilo

Materiali, ki se uporabljajo za izdelavo vrtečih se sestavnih delov, so:

(a) maražno jeklo z natezno trdnostjo najmanj 2,05 × 109 N/m2 (300000 psi);

(b) aluminijeve zlitine z natezno trdnostjo najmanj 0,46 × 109 N/m2 (67000 pse);

(c) vlaknasti materiali, primerni za uporabo v kompozitnih strukturah s specifičnim modulom najmanj 12,3 × 106 m in s specifično natezno trdnostjo najmanj 0,3 × 106 m ("specifični modul" je razmerje med Youngovim modulom v N/m2 in specifično težo v N/m3; "specifična natezna trdnost" je razmerje med natezno trdnostjo v N/m2 in specifično težo v N/m3).

5.1.2 Statični sestavni deli

(a) Magnetni viseči ležaji

To so posebej konstruirani ali izdelani ležaji, sestavljeni iz obročastega magneta, ki visi v ohišju z dušilnim sredstvom. Ohišje je izdelano iz materiala (glej pojasnilo k oddelku 5.2), ki je odporen proti koroziji z UF6. Magnet je spojen z osjo ali drugim magnetom, pritrjenim na zgornji končnik rotorske cevi, opisani v oddelku 5.1.1(e). Magnet je lahko obročaste oblike z razmerjem med zunanjim in notranjim premerom, manjšim ali enakim 1,6:1. Magnet ima lahko začetno permeabilnost 0,15 H/m (120000 CGS enot) ali več ali remanenco najmanj 98,5 % ali magnetno jakost večjo od 80 kJ/m3 (107 gauss-oerstedov). Poleg običajnih lastnosti materiala je pogoj, da odklon med magnetno in geometrijsko osjo ne presega zelo majhnih dopustnih odstopanj (manjših kot 0,1 mm ali 0,004) ali da homogenost snovi magneta ustreza posebnim zahtevam.

(b) Ležaji/blažilniki

To so posebej konstruirani ali izdelani skodeličasti ležaji, ki so pritrjeni na blažilnik. Polkroglasto konstruiran tečaj gredi ležaja je običajno izdelan iz kaljenega jekla in je pritrjen na spodnji končnik rotorske cevi, opisan v oddelku 5.1.1(e). Gred je lahko uležajena s hidrodinamičnim ležajem. Skodelica ležaja ima obliko okrogle ploščice s polkroglasto vdolbino na eni strani. Opisani sestavni deli so pogosto dobavljeni ločeno od blažilnikov.

(c) Molekularne črpalke

To so posebej konstruirani ali izdelani valji z notranje ustrezno mehansko obdelanimi spiralnimi utori in izvrtinami. Tipične dimenzije valja so: notranji premer 75 mm (3″) do 400 mm (16″), debelina sten najmanj 10 mm (0,4″), dolžina je enaka premeru valja ali večja. Utori tipično pravokotnega preseka so globoki najmanj 2 mm (0,08″).

(d) Statorji motorjev

To so posebej konstruirani ali izdelani obročasti statorji za večfazne AC histerezne (ali reluctance) sinhronske motorje z veliko hitrostjo za delovanje v vakuumu v frekvenčnem območju 600 do 2000 Hz in z razponom moči od 50 do 1000 VA. Stator sestavlja večfazno navitje okoli laminiranega železnega jedra z majhnimi izgubami z debelino lamel do 2 mm (0,08″).

(e) Ohišja centrifug

To so ohišja, ki so posebej konstruirana ali izdelana za vgradnjo cevastih rotorjev plinskih centrifug. Ohišje predstavlja tog valj z debelino stene do 30 mm (1,2″) in z zelo natančno obdelavo obeh koncev, za vgradnjo ležajev z eno ali več prirobnicami. Obdelana konca ohišja sta vzporedna in pravokotna na os valja, dovoljeno odstopanje pa ne sme presegati 0,05o. Ohišje ima lahko tudi obliko satovja, v katero se lahko vgradi več rotorskih cevi. Ohišja so izdelana iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali prevlečena z njim.

(f) Odvodne cevi

To so posebej konstruirane ali izdelane cevi z notranjim premerom do 12 mm (0,5″) za odvajanje plina UF6 iz rotorske cevi po principu Pitotove cevi (to je z odprtino, usmerjeno proti krožečemu plinu v rotorski cevi, na primer z upognitvijo konca radialno usmerjene cevi) in jih je možno pritrditi na centralni sistem za odvajanje plina. Cevi so izdelane iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali prevlečene z njim.

5.2 Posebej konstruirani ali izdelani pomožni sistemi, oprema in sestavni deli za obrate za izotopsko obogatitev s plinskimi centrifugami

Uvodna opomba

Pomožni sistemi, oprema in sestavni deli za obrat za izotopsko obogatitev s plinskimi centrifugami so sistemi za dovajanje UF6 centrifugam, za medsebojno povezovanje posameznih centrifug, tako da tvorijo kaskade (ali stopnje) in tako omogočajo postopno vse višje stopnje obogatitve, in za odvajanje "obogatenega" in "osiromašenega" proizvoda UF6 iz centrifug skupaj z opremo za pogon centrifug ali za krmiljenje obrata.

Običajno se UF6 uparja iz trdnega agregatnega stanja z uporabo segretih avtoklavov in se dovaja v plinasti obliki centrifugam po kaskadnem razdelilnem cevovodu. Plinasti tokovi "obogatenega" in "osiromašenega" UF6 iz centrifug prav tako tečejo po kaskadnem zbirnem cevovodu v hladne pasti (ki delujejo pri približno 203 K (–70 °C)), kjer se kondenzirajo pred shranjevanjem v primerne vsebnike za prevoz in skladiščenje. Ker obrat za obogatitev sestoji iz več tisoč centrifug, razvrščenih v kaskade, znaša dolžina kaskadnega razdelilnega cevovoda nekaj kilometrov, z nekaj tisoč zvarov in z večkratnim ponavljanjem strukture. Oprema, sestavni deli in cevni sistemi se izdelujejo po zelo visokih merilih glede vakuuma in čistoče.

5.2.1 Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6

Ti sistemi so posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi, ki obsegajo:

- napajalne avtoklave (ali postaje) za dovajanje UF6 v kaskade centrifug pri tlaku do 100 kPa (15 psi) in pretoku 1kg/h ali več,

- desublimatorje (hladne pasti) za odvajanje UF6 iz kaskad centrifug pri tlaku do 3 kPa (0,5 psi). Prenesti morajo ohlajanje do 203 K (–70 °C) in segrevanje do 343 K (70 °C),

- postaje za odvajanje "obogatenega" in "osiromašenega" UF6 v vsebnike.

Ti sistemi, oprema in cevovodi so v celoti izdelani iz materiala, odpornega proti koroziji z UF6, ali obloženi s takim materialom (glej pojasnila k temu oddelku) in se izdelujejo po zelo visokih merilih glede vakuuma ali čistoče.

5.2.2 Razdelilni cevni sistemi

To je posebej konstruiran ali izdelan cevni sistem in razdelilni cevni sistem za usmerjanje pretoka UF6 v kaskadah centrifug. Omrežje cevi v kaskadah centrifug je običajno sestavljeno iz trojnega razdelilnika, pri čemer je vsaka centrifuga priključena na vsak razdelilnik. Gre torej za večkratno ponavljanje oblik. Razdelilni cevni sistem je v celoti izdelan iz materiala, odpornega proti UF6 (glej pojasnilo k temu oddelku), po zelo visokih merilih glede vakuuma ali čistoče.

5.2.3 UF6 masni spektrometri/ionski izvori

To so posebej konstruirani ali izdelani magnetni ali štiripolni masni spektrometri za "neposredno" vzorčenje iz plinastega pretoka obogatenega ali osiromašenega UF6 in imajo vse naslednje značilnosti:

1. enotno ločljivost za enoto atomske mase nad 320;

2. ionske izvore, ki so izdelani iz nikroma, monela ali z njima prevlečeni ali pa so ponikljani;

3. ionske izvore za obstreljevanje z elektroni;

4. zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.

5.2.4 Frekvenčni pretvorniki

To so posebej konstruirane ali izdelane naprave za uravnavanje frekvence električnega toka (znani tudi kot pretvorniki) v statorjih elektromotorjev, kot so opredeljeni v skladu s 5.1.2(d), ali deli, sestavni deli ali podsklopi takšnih frekvenčnih pretvornikov in imajo vse naslednje značilnosti:

1. večfazni izhod s frekvencami od 600 do 2000 Hz;

2. visoko stabilnost frekvence (frekvenčno krmiljenje boljše od 0,1 %);

3. nizko harmonično popačenje (manj kot 2 %); in

4. izkoristek nad 80 %.

Pojasnilo

Vse zgoraj naštete postavke prihajajo v neposreden stik z uplinjenim UF6 ali neposredno upravljajo centrifuge in pretok plina od centrifuge do centrifuge ter od kaskade do kaskade.

Materiali, ki so odporni proti koroziji z UF6, so nerjavno jeklo, aluminij in aluminijeve zlitine ter nikelj in nikljeve zlitine z najmanj 60 % niklja.

5.3 Posebej konstruirani ali izdelani sklopi in sestavni deli za izotopsko obogatitev s plinsko difuzijo

Uvodna opomba

Pri metodi ločevanja uranovih izotopov s plinsko difuzijo je glavni tehnološki sklop posebna porozna pregrada za difuzijo plinov, toplotni izmenjevalnik za hlajenje plina (plin se segreva pri postopku stiskanja), zaporni ventili in regulacijski ventili ter cevovodi. Če se pri tehnologiji plinske difuzije uporablja uranov heksafluorid (UF6), morajo biti vse površine celotne opreme, cevovodov in instrumentov (ki prihajajo v stik s plinom) izdelane iz materiala, ki ob stiku z UF6 ostane stabilen. V obratu za plinsko difuzijo je potrebnih več teh sklopov, tako da je lahko količina pomemben podatek o končni uporabi.

5.3.1 Pregrade za difuzijo plinov

(a) To so posebej konstruirani ali izdelani porozni filtri z velikostjo por od 100 do 1000 Å (angstrem) debeline največ 5 mm (0,2″), cevaste oblike s premerom največ 25 mm (1″), izdelani pa so iz kovinskega, polimernega ali keramičnega materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6; in

(b) posebej pripravljene spojine ali praškaste snovi za izdelavo takšnih filtrov. Takšne spojine ali praški vsebujejo nikelj ali zlitine z najmanj 60 % niklja, aluminijevega oksida ali proti UF6 odporne popolnoma fluorirane ogljikovodikove polimere s čistostjo najmanj 99,9 %, velikostjo delcev manjšo od 10 µm, visoko stopnjo enakomerne zrnatosti in so posebej pripravljeni za izdelavo pregrad za difuzijo plinov.

5.3.2 Ohišja difuzorjev

To so posebej konstruirane ali izdelane neprepustno zaprte valjaste posode s premerom nad 300 mm (12″) in dolžino najmanj 900 mm (35″) ali pravokotne posode primerljivih mer z vhodnim priključkom in z izhodnima priključkoma za vgradnjo pregrad za difuzijo plinov, pri čemer imajo vsi priključki premer nad 50 mm (2″), ohišja difuzorjev so izdelana iz materiala, ki je odporen proti UF6, ali so prevlečena z njim in konstruirana za vodoravno ali navpično vgradnjo.

5.3.3 Kompresorji in puhala

To so posebej konstruirani ali izdelani aksialni, centrifugalni ali batni kompresorji oziroma puhala z zmogljivostjo najmanj 1 m3 UF6/min in izhodnim tlakom do nekaj sto kPa (100 psi), ki so izdelani za dolgotrajno delovanje v okolju z UF6 in imajo lahko pogonski elektromotor ustrezne moči, sem spadajo tudi posamezni sklopi kompresorjev in puhal. Ti kompresorji in puhala omogočajo tlačna razmerja med 2:1 in 6:1 ter so izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali so prevlečeni z njim.

5.3.4 Tesnila gredi

To so posebej konstruirana in izdelana vakuumska tesnila z dovodnim in odvodnim priključkom za tesnilno sredstvo, ki tesnijo gred rotorja puhala ali kompresorja, ki je povezana s pogonskim motorjem, tako da preprečujejo vdiranje zraka v notranjo komoro kompresorja ali puhala, ki je napolnjena z UF6. Takšna tesnila so običajno konstruirana tako, da v notranjost kompresorja ne vdre več kot 1000 cm3 zraka na minuto (60 in3/min).

5.3.5 Toplotni izmenjevalniki za hlajenje UF6

To so posebej konstruirani ali izdelani toplotni izmenjevalniki iz materiala, ki je odporen proti UF6 (razen nerjavnega jekla) ali iz bakra ali katere koli kombinacije teh kovin ali so prevlečeni z njimi, za tlačno izgubo zaradi puščanja, manjšo od 10 Pa/h (0,0015 psi) pri tlačni razliki 100 kPa (15 psi).

5.4 Posebej konstruirani ali izdelani pomožni sistemi, oprema in sestavni deli za izotopsko obogatitev s plinsko difuzijo

Uvodna opomba

Pomožni sistemi, oprema in sestavni deli za obrate za obogatitev s plinsko difuzijo so sistemi, potrebni za dovajanje UF6 v sklop za plinsko difuzijo, za povezovanje posameznih sklopov med seboj, tako da sestavljajo kaskade (ali stopnje) in tako omogočijo postopno vse višje stopnje obogatitve, in za odvajanje "obogatenega" in "osiromašenega" UF6 iz difuzijskih kaskad. Ker je za difuzijske kaskade značilna velika inercija, imata vsaka prekinitev njihovega delovanja in predvsem njihovo zaprtje resne posledice. Zato so v obratu za plinsko difuzijo pomembni dosledno in stalno vzdrževanje vakuuma v vseh tehnoloških sistemih, avtomatska zaščita pred nesrečami in natančna avtomatska regulacija toka plina. Zaradi vsega tega pa je treba obrat opremiti številnimi posebnimi merilnimi, regulacijskimi in krmilnimi sistemi.

Običajno se UF6 uparja iz valjev, vloženih v avtoklave, in se dovaja v plinasti obliki do vstopne točke po kaskadnem razdelilnem cevovodu. "Obogateni" in "osiromašeni" uplinjeni UF6 se od izstopnih točk vodi po kaskadnem razdelilnem cevovodu do hladnih pasti ali do kompresorskih postaj, kjer se utekočini in vodi v primerne vsebnike za prevoz ali skladiščenje. Ker obrat za obogatitev sestoji iz velikega števila centrifug, razvrščenih v kaskade, znaša dolžina kaskadnega razdelilnega cevovoda nekaj kilometrov, z nekaj tisoč zvarov in z večkratnim ponavljanjem strukture. Oprema, sestavni deli in cevni sistemi se izdelujejo po zelo visokih merilih glede vakuuma in čistoče.

5.4.1 Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6

To so posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi za obratovanje pri tlaku 300 kPa (45 psi) ali manj, ki obsegajo:

- napajalne avtoklave (ali sisteme) za napajanje kaskad za plinsko difuzijo z UF6,

- desublimatorje (ali hladne pasti) za odstranjevanje UF6 iz difuzijskih kaskad,

- postaje za utekočinjenje, kjer se uplinjeni UF6 s stiskanjem in ohlajanjem utekočini,

- postaje za shranjevanje "obogatenega" ali "osiromašenega" UF6 v vsebnike.

5.4.2 Razdelilni cevni sistem

To je posebej konstruiran ali izdelan cevni sistem in razdelilni cevni sistem za usmerjanje pretoka UF6 v kaskadah za plinsko difuzijo. Omrežje cevi je običajno sestavljeno iz sistema "dvojnih" razdelilnikov, pri čemer je vsaka celica priključena na vsak razdelilnik.

5.4.3 Vakuumski sistemi

(a) To so posebej konstruirani ali izdelani veliki vakuumski zbiralniki, vakuumski razdelilniki in vakuumske črpalke s sesalno zmogljivostjo najmanj 5 m3/min ali več.

(b) Vakuumske črpalke, posebej konstruirane za obratovanje v okolju z UF6, izdelane iz aluminija, niklja ali nikljevih zlitin, ki vsebuje nad 60 % niklja, ali prevlečene z njimi. Takšne črpalke so lahko rotacijske ali batne, lahko imajo fluoroogljikova tesnila in lahko vsebujejo posebne delovne fluide.

5.4.4 Posebni zaporni in regulacijski ventili

To so posebej konstruirani ali izdelani ročni ali avtomatski zaporni in regulacijski ventili z mehom za tlačno razbremenitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti z UF6, s premerom 40 do 1500 mm (1,5 do 59″)za vgradnjo v glavne in pomožne sisteme obratov za izotopsko obogatenje s plinsko difuzijo.

5.4.5 UF6 masni spektrometri/ionski izvori

To so posebej konstruirani ali izdelani magnetni ali štiripolni masni spektrometri za neposredno vzorčenje iz plinastega pretoka obogatenega ali osiromašenega UF6 in imajo vse naslednje značilnosti:

1. enotno ločljivost za enoto atomske mase nad 320;

2. ionske izvore, ki so izdelani iz nikroma, monela ali z njima prevlečeni ali pa so ponikljani;

3. ionske izvore za obstreljevanje z elektroni;

4. zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.

Pojasnilo

Zgoraj naštete postavke prihajajo v neposreden stik z uplinjenim UF6 ali neposredno upravljajo tok znotraj kaskade. Vse površine, ki prihajajo v stik z uplinjenim UF6, so v celoti izdelane iz materiala, odpornega proti UF6, ali prevlečene z njim. Za namene oddelkov, ki se nanašajo na postavke za plinsko difuzijo, so materiali, odporni proti koroziji z UF6, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijeve zlitine, aluminijev oksid, nikelj ali zlitine z najmanj 60 % niklja in popolnoma fluorinirani polimeri ogljikovodikov, odporni proti UF6.

5.5 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi, oprema in sestavni deli za obrate za aerodinamično izotopsko obogatitev

Uvodna opomba

V postopkih za aerodinamično bogatitev se zmes plinastega UF6 in lahkega plina (vodika ali helija) stisne in potem vodi skozi ločevalne elemente, v katerih se izotopi ločijo izotopov zaradi velikih centrifugalnih sil, ki nastajajo zaradi ukrivljene geometrije sten ločevalnih elementov. Uspešno sta bila razvita dva postopka te vrste: postopek z ločevalnimi šobami in postopek z vrtinčnimi cevmi. Pri obeh postopkih so glavni sestavni deli stopnje za ločevanje valjaste posode s posebnimi ločevalnimi elementi (šobe ali vrtinčne cevi), plinskimi kompresorji in toplotnimi izmenjevalniki za odvajanje toplote, ki nastaja pri stiskanju. V aerodinamičnem obratu je potrebnih več takih stopenj, tako da so lahko količine pomemben podatek o končni uporabi. Ker se pri aerodinamičnem postopku uporablja UF6, morajo biti površine vse opreme, vseh cevi in instrumentov (ki prihajajo v stik s plinom) izdelane iz materiala, ki ob stiku z UF6 ostane stabilen.

Pojasnilo

Postavke, naštete v tej točki, prihajajo v neposreden stik z uplinjenim UF6 ali pa neposredno upravljajo tok znotraj kaskade. Vse površine, ki prihajajo v stik z uplinjenim UF6, so v celoti izdelane iz materiala, odpornega proti UF6, ali pa so zaščitene z njimi. Za namene točk, ki se nanašajo na postavke za aerodinamično obogatitev, so materiali odporni proti koroziji z UF6, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijeve zlitine, aluminijev oksid, nikelj ali zlitine z najmanj 60 % niklja in popolnoma fluorirani polimeri ogljikovodikov, odporni proti UF6.

5.5.1 Ločevalne šobe

To so posebej konstruirane ali izdelane ločevalne šobe in njihovi sklopi. Ločevalne šobe imajo ukrivljene kanale s polmerom ukrivljenosti, manjšim od 1 mm (običajno 0,05 do 0,1 mm), in so odporne proti koroziji z UF6, pri izstopu iz šobe pa je ostro rezilo, ki razdeli izstopajoči tok plina na dva dela.

5.5.2 Vrtinčne cevi

To so posebej konstruirane ali izdelane vrtinčne cevi in njihovi sklopi. So valjasti ali stožčasti, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiten z njim, s premerom od 0,5 do 4 cm ter razmerjem med dolžino in premerom 20:1 ali manj, z eno ali več tangencialnimi vstopnimi odprtinami. Cevi imajo lahko na enem ali na obeh koncih šobaste dodatke.

Pojasnilo

Dovajani plin vstopa v vrtinčno cev tangencialno na enem koncu ali prek vrtinčnih lopatic ali pa na številnih tangencialnih mestih vzdolž oboda cevi.

5.5.3 Kompresorji in puhala

To so posebej konstruirani ali izdelani aksialni, centrifugalni ali batni kompresorji ali puhala, ki so izdelani iz materiala, odpornega proti koroziji z UF6, ali prevlečeni z njim, in imajo sesalno zmogljivost najmanj 2 m3/min nosilnega plina (vodik ali helij), ki vsebuje UF6.

Pojasnilo

Ti kompresorji in plinska puhala imajo običajno razmerje pritiskov od 1,2:1 do 6:1.

5.5.4 Tesnila gredi

To so posebej konstruirana in izdelana tesnila z dovodnim in odvodnim priključkom za tesnilno sredstvo, ki tesnijo gred rotorja, ki povezuje kompresor ali puhalo s pogonskim motorjem, tako da preprečujejo puščanje UF6 ali vdiranje zraka ali tesnilnega plina v notranjo komoro kompresorja ali puhala, ki je napolnjena z mešanico UF6 in nosilnega plina.

5.5.5 Toplotni izmenjevalniki za hlajenje plina

To so posebej konstruirani ali izdelani toplotni izmenjevalniki, ki si izdelani iz materiala, odpornega proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim.

5.5.6 Ohišja ločevalnih elementov

To so posebej konstruirana ali izdelana ohišja za vgradnjo vrtinčnih cevi ali ločevalnih šob in so iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščitena z njim.

Pojasnilo

Ta ohišja so lahko valjaste posode s premerom nad 300 mm in dolžino nad 900 mm ali pa pravokotne posode primerljivih mer in so lahko konstruirana za navpično ali vodoravno vgradnjo.

5.5.7 Napajalni sistemi in sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6

To so posebej konstruirani in izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev in so izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo:

(a) napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6;

(b) desublimatorje (ali hladne pasti) za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve in za nadaljnjo obdelavo po segrevanju;

(c) postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo v tekoče ali trdno agregatno stanje;

(d) postaje za shranjevanje "obogatenega" ali "osiromašenega" UF6 v vsebnike.

5.5.8 Razdelilni cevni sistem

To je posebej konstruirani ali izdelani razdelilni cevni sistem za usmerjanje pretoka UF6 v aerodinamičnih kaskadah, izdelan iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiten z njim. Omrežje cevi je običajno sestavljeno iz sistema dvojnih razdelilnikov, pri čemer je vsaka stopnja ali skupina stopenj priključena na vsakega od razdelilnikov.

5.5.9 Vakuumski sistemi in črpalke

(a) To so posebej konstruirani ali izdelani vakuumski sistemi s sesalno zmogljivostjo najmanj 5 m3/min, sestavljeni iz vakuumskih zbiralnikov, vakuumskih razdelilnikov in vakuumskih črpalk, konstruirani za obratovanje v okolju z UF6.

(b) Vakuumske črpalke, posebej konstruirane ali izdelane za obratovanje v okolju z UF6, iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščitene z njim. Takšne črpalke imajo lahko fluoroogljikova tesnila in posebne delovne fluide.

5.5.10 Posebni zaporni in regulacijski ventili

To so posebej konstruirani ali izdelani ročni ali avtomatski zaporni in regulacijski ventili z mehom za tlačno razbremenitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, s premerom od 40 do 1500 mm za vgradnjo v glavne in pomožne sisteme obratov za aerodinamično izotopsko obogatitev.

5.5.11 UF6 masni spektrometri in ionski izvori

To so posebej konstruirani ali izdelani magnetni ali štiripolni masni spektrometri za neposredno vzorčenje iz plinastega pretoka obogatenega ali osiromašenega UF6 in imajo vse naslednje značilnosti:

1. enotno ločljivost za enoto atomske mase nad 320;

2. ionske izvore, ki so izdelani iz nikroma, monela ali z njima prevlečeni ali pa so ponikljani;

3. ionske izvore za obstreljevanje z elektroni;

4. zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.

5.5.12 Sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina

To so posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (vodik ali helij).

Pojasnilo

Ti sistemi so konstruirani za zmanjšanje vsebnosti UF6 v nosilnem plinu do 1 ppm in veliko jih vključuje opremo, kot je:

(a) kriogeni toplotni izmenjevalniki in kriogeni ločevalniki za temperature –120 °C ali manj; ali

(b) kriogene hladilne enote za temperature –120 °C ali manj; ali

(c) ločevalne šobe ali vrtinčne cevi za ločevanje UF6 od nosilnega plina; ali

(d) hladne pasti za UF6 za temperature –20 °C ali manj.

5.6 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi, oprema in sestavni deli za uporabo v obratih za obogatitev s kemično ali ionsko izmenjavo

Uvodna opomba

Neznatna razlika mas izotopov urana povzroča majhne spremembe v ravnotežjih kemičnih reakcij, kar je mogoče izkoristiti kot osnovo za ločevanje izotopov. Uspešno sta bila razvita dva postopka; kemična izmenjava med tekočinama in ionska izmenjava med trdno snovjo in tekočino.

Pri postopku kemične izmenjave med tekočinama prideta protitočno v stik tekoči fazi (vodna in organska), ki se med seboj ne mešata, kar povzroči kaskadni učinek več tisoč ločevalnih stopenj. Vodna faza je sestavljena iz uranovega klorida v raztopini solne kisline; organska faza je sestavljena iz ekstrahenta, ki vsebuje uranov klorid v organskem topilu. Kontaktorji, ki se uporabljajo v ločevalni kaskadi, so lahko izmenjevalne kolone med tekočinama (kot so pulzirne kolone s perforiranimi ploščami) ali centrifugalni kontaktorji za kemično izmenjavo med tekočinama. Zaradi omogočanja povratnega toka v ločevalno kaskado mora na vsaki strani ločevalne kolone potekati kemična reakcija (oksidacija in redukcija). Pri konstruiranju je pomembno preprečiti onesnaženje procesnih tokov z določenimi kovinskimi ioni. Zato se uporabljajo plastične, s plastiko prevlečene (sem sodi tudi uporaba polimerov fluoroogljikov) in/ali s steklom prevlečene kolone in cevovodi.

Pri postopku ionske izmenjave med trdno snovjo in tekočino se doseže obogatitev z adsorpcijo/desorpcijo urana na posebni visoko aktivni smoli za ionsko izmenjavo oz. adsorbentu. Raztopina urana v solni kislini in drugih kemičnih reagentih se vodi skozi valjaste kolone za obogatitev, ki so napolnjene s sloji adsorbenta. Da teče postopek neprekinjeno, je potreben sistem za povratni tok za sproščanje urana iz adsorbenta nazaj v tekočo fazo, tako da je mogoče ločeno zbirati "obogateni" in "osiromašeni" uran. To se izvede z uporabo primernih kemičnih redukcijskih/oksidacijskih sredstev, ki se popolnoma regenerirajo v ločenih zunanjih krožnih tokovih in jih je mogoče deloma regenerirati znotraj samih kolon za ločevanje izotopov. Prisotnost vročih koncentriranih raztopin solne kisline v postopku zahteva, da je oprema izdelana iz posebnega materiala, ki je odporen proti koroziji, ali zaščitena z njim.

5.6.1 Kolone za izmenjavo med tekočinama (kemična izmenjava)

Protitočne kolone za kemično izmenjavo med tekočinama z mehanskim izvorom energije (tj. pulzirne kolone s perforiranimi ploščami, kolone s povratnimi ploščami in kolone z notranjimi turbinskimi mešali) so posebej konstruirane ali izdelane za izotopsko obogatitev urana s kemično izmenjavo. Zaradi odpornosti proti koroziji s koncentriranimi raztopinami solne kisline so te kolone ali njihovi notranji deli izdelani iz primernega plastičnega materiala (kot so polimeri fluoroogljika) ali iz stekla ali zaščiteni z njim. Kolone so konstruirane tako, da se raztopine zadržujejo v njih kratek čas (do 30 sekund).

5.6.2 Centrifugalni kontaktorji za izmenjavo med tekočinama (kemična izmenjava)

To so centrifugalni kontaktorji za izmenjavo med tekočinama, posebej konstruirani ali izdelani za obogatitev urana s postopkom kemične izmenjave. Ti kontaktorji z vrtenjem povzročijo disperzijo organske in vodne komponente, nato pa ju ponovno ločijo s centrifugiranjem. Zaradi odpornosti proti koroziji s koncentriranimi raztopinami solne kisline so kontaktorji ali njihovi notranji deli izdelani iz primernega plastičnega materiala (kot so polimeri fluoroogljika) ali zaščiteni z njim ali obdani s steklom. Centrifugalni kontaktorji so konstruirani tako, da se raztopine zadržujejo v njih kratek čas (do 30 sekund).

5.6.3 Sistemi in oprema za redukcijo urana (kemična izmenjava)

(a) To so posebej konstruirane ali izdelane celice za elektrokemično redukcijo urana iz enega v drugo valentno stanje pri postopku izotopske obogatitve urana s kemično izmenjavo. Deli celic, ki so v stiku s procesno raztopino, morajo biti izdelani iz materiala, odpornega proti koroziji s koncentriranimi raztopinami solne kisline.

Pojasnilo

Katodni prekat celice mora biti konstruiran tako, da se prepreči ponovna oksidacija urana v višje valentno stanje. Da uran ostane v katodnem prekatu, ima lahko celica neprepustno diafragemsko membrano, izdelano iz posebnega materiala za izmenjavo kationov. Katoda je iz primernega trdnega prevodnika, kot je grafit.

(b) To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi na koncu kaskade za odvzem U4+ iz pretoka organske komponente, uravnavanje koncentracije kisline in napajanje celic za elektrokemično redukcijo.

Pojasnilo

Ti sistemi so sestavljeni iz opreme za solventno ekstrakcijo za izločanje U4+ iz organske komponente v vodno raztopino, opreme za izparevanje in/ali druge opreme za uravnavanje in nadziranje pH raztopine, črpalk ali drugih prenosnih naprav za napajanje celic za elektrokemično redukcijo. Pomembna zahteva pri konstruiranju je preprečiti onesnaženje vodnega toka z določenimi kovinskimi ioni. Zato dele sistema, ki so v stiku s procesnim tokom, sestavlja oprema, izdelana iz primernega materiala (kot so steklo, polimeri fluoroogljika, polifenilsulfat, polietersulfon in s smolo impregnirani grafit) ali zaščitena z njimi.

5.6.4 Sistemi za pripravo vhodnih komponent (kemična izmenjava)

To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi za proizvodnjo vhodne raztopine uranovega klorida visoke čistosti v obratih, ki uporabljajo izotopsko ločevanje urana s postopkom kemične izmenjave.

Pojasnilo

Ti sistemi so sestavljeni iz opreme za raztapljanje, solventno ekstrakcijo in/ali ionsko izmenjavo za čiščenje ter iz elektrolitskih celic za redukcijo urana U6+ ali U4+ v U3+. Pri tem nastane raztopina uranovega klorida, ki ima le nekaj ppm kovinskih nečistoč, kot so krom, železo, vanadij, molibden in drugi dvovalentni ali večvalentni kationi. Konstrukcijski materiali delov sistema za pridobivanje visoko čistega U3+ so steklo, polimeri fluoroogljika, polifenilsulfat, polietersulfon ter s plastiko prevlečeni in s smolo impregnirani grafiti.

5.6.5 Sistemi za oksidacijo urana (kemična izmenjava)

To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi za oksidacijo urana iz U3+ v U4+ in njegovo vračanje v kaskade za izotopsko ločevanje urana pri procesu obogatitve s kemično izmenjavo.

Pojasnilo

Ti sistemi lahko vključujejo opremo, kot je:

(a) oprema za vzpostavljanje stika med klorom in kisikom z vodnim iztokom iz opreme za ločevanje izotopov in za ekstrahiranje tako dobljenega U4+ v organski tok, ki se po desorpciji vrača s konca kaskade;

(b) oprema, ki ločuje vodo od solne kisline, tako da je mogoče vodo in koncentrirano solno kislino ponovno vrniti v postopek na primernih mestih.

5.6.6 Visoko aktivne smole/adsorbenti za ionsko izmenjavo (ionska izmenjava)

Visoko aktivne smole ali adsorbenti za ionsko izmenjavo so posebej konstruirani ali izdelani za obogatitev urana z ionsko izmenjavo, vključno s poroznimi makromrežastimi smolami in/ali zrnatimi strukturami, pri katerih so aktivne skupine za kemično izmenjavo omejene na prevleko na površini neaktivne porozne nosilne strukture, in drugimi kompozitnimi strukturami v kakršnikoli primerni obliki, vključno z delci ali vlakni. Te smole/adsorbenti za ionsko izmenjavo s premerom 0,2 mm ali manj morajo biti kemično odporni proti koncentrirani solni kislini in njenim raztopinam ter fizično dovolj trdni, da ne razpadejo v kolonah za ionsko izmenjavo. Smole/adsorbenti so posebej pripravljeni tako, da omogočajo zelo hitro izmenjavo izotopov urana (razpolovni čas hitrosti izmenjave manj kot 10 sekund) in lahko obratujejo pri temperaturi od 100 do 200 °C.

5.6.7 Kolone za ionsko izmenjavo (ionska izmenjava)

To so valjaste kolone s premerom nad 1000 mm za namestitev slojev smol/adsorbentov za ionsko izmenjavo in so posebej konstruirane ali izdelane za obogatitev urana s procesom ionske izmenjave. Kolone so izdelane iz materiala, odpornega proti koroziji s koncentrirano solno kislino (kot je titan ali fluoroogljikova plastika), ali zaščitene z njim ter lahko obratujejo pri temperaturi od 100 do 200 °C in tlakih nad 0,7 MPa (102 psia).

5.6.8 Povratni sistemi za ionsko izmenjavo (ionska izmenjava)

(a) To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi za kemično ali elektrokemično redukcijo za regeneriranje kemičnega redukcijskega sredstva, ki se uporablja v kaskadah za obogatitev urana z ionsko izmenjavo.

(b) To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi za kemično ali elektrokemično oksidacijo za regeneriranje kemičnega redukcijskega sredstva, ki se uporablja v kaskadah za obogatitev urana z ionsko izmenjavo.

Pojasnilo

Pri postopku obogatitve z ionsko izmenjavo se lahko kot reducirni kation uporabi npr. trivalentni titan (Ti3+), v primeru katerega redukcijski sistem regenerira Ti3+ z redukcijo Ti4+. Pri postopku se lahko uporabi npr. trivalentno železo (Fe3+) kot oksidant, v primeru katerega oksidacijski sistem regenerira Fe3+ z oksidacijo Fe2+.

5.7 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi, oprema in sestavni deli za uporabo v obratih za obogatitev urana z lasersko tehnologijo

Uvodna opomba

Sodobni sistemi za postopke obogatitve z laserji se delijo v dve kategoriji: tiste sisteme, pri katerih je procesni medij atomska uranova para, in sisteme, pri katerih je procesni medij para uranove spojine. Običajno se za te sisteme uporabljajo naslednji izrazi: prva kategorija, lasersko ločevanje izotopov v atomski pari (AVLIS ali SILVA); druga kategorija, lasersko ločevanje izotopov v molekularni pari (MLIS ali MOLIS) in kemična reakcija z laserskim aktiviranjem, odvisnim od izotopa (CRISLA). Sistemi, oprema in sestavni deli za obrate za lasersko obogatitev vsebujejo:

(a) naprave za dovajanje pare kovinskega urana (za selektivno fotoionizacijo) ali naprave za dovajanje pare uranove spojine (za fotodisociacijo ali kemično aktiviranje);

(b) naprave za zbiranje "obogatenega" in "osiromašenega" kovinskega urana v prvi kategoriji ter naprave za zbiranje disociranih ali kemično reagiranih spojin kot "obogateni" uran in nespremenjeni material kot "osiromašeni" uran v drugi kategoriji;

(c) procesne laserske sisteme za selektivno vzbujanje izotopa urana-235; in (d) opremo za pripravo dovajanega materiala in pretvorbo obogatenega urana. Zaradi zahtevnosti spektroskopije uranovih atomov in spojin je lahko vključena katera koli od številnih razpoložljivih laserskih tehnologij.

Pojasnilo

Večina postavk, naštetih v tem oddelku, prihajajo v neposreden stik s kovinskim uranom v plinasti ali staljeni obliki ali s procesnim plinom, sestavljenim iz UF6 ali zmesi UF6 in drugih plinov. Vse površine, ki prihajajo v stik z uranom ali UF6, so v celoti izdelane iz materiala, ki je odporen proti koroziji, ali prevlečene z njim. Za namene točke, ki se nanaša na postavke za obogatitev z lasersko tehnologijo, so materiali, ki so odporni proti koroziji z uparjenim ali tekočim kovinskim uranom ali uranovimi zlitinami, z itrijem prevlečen grafit in tantal; materiali, odporni proti koroziji z UF6, pa baker, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijeve zlitine, nikelj ali zlitine z najmanj 60 % niklja in popolnoma fluorirani polimeri ogljikovodika, odporni proti UF6.

5.7.1 Sistemi za uparjanje urana (AVLIS)

To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi za uparjanje urana, sestavljeni iz pasovnih ali skenirnih elektronskih topov, ki oddajajo elektronske curke z močjo, ki na tarči znaša več kot 2,5 kW/cm.

5.7.2 Sistemi za ravnanje s staljenim kovinskim uranom (AVLIS)

To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi za ravnanje s talinami kovinskega urana ali njegovih zlitin, sestavljeni iz talilnih loncev in opreme za njihovo hlajenje.

Pojasnilo

Talilni lonci in drugi deli tega sistema, ki pridejo v stik s staljenim uranom ali uranovimi zlitinami, so izdelani iz materiala, ki je primerno odporen proti koroziji in visokim temperaturam, ali pa so zaščiteni s takim materialom. Primerni materiali so tantal, grafit, s prevleko iz itrija, grafit s prevleko iz oksidov redkih zemelj ali njihove zmesi.

5.7.3 Sistem za zbiranje "obogatenega" in "osiromašenega" kovinskega urana (AVLIS)

To so posebej konstruirani ali izdelani zbiralniki za zbiranje "obogatenega" in "osiromašenega" urana v talini ali v trdni obliki.

Pojasnilo

Sestavni deli za te sklope so izdelani iz materiala, ki je odporen proti vročini in koroziji z uparjenim ali tekočim kovinskim uranom, ali pa so zaščiteni z njimi (kot je grafit s prevleko iz itrija ali tantal) in lahko obsegajo cevi, ventile, vezne kose, "žlebove", napajalne kanale, toplotne izmenjevalnike in kolektorske plošče za magnetne, elektrostatične ali druge metode ločevanja.

5.7.4 Ohišja ločevalnika (AVLIS)

To so posebej konstruirane ali izdelane valjaste ali pravokotne posode za namestitev izvora uparjenega kovinskega urana, elektronskega topa in sistema za zbiranje "obogatenega" in "osiromašenega" urana.

Pojasnilo

Ta ohišja imajo večje število vhodov za napajanje z elektriko in vodo, odprtine za laserski curek, priključke za vakuumsko črpalko ter opremo za diagnostiko in nadzor instrumentov. Opremljena so s pripravami za odpiranje in zapiranje, kar omogoča obnavljanje notranjih sestavnih delov.

5.7.5 Nadzvočne ekspanzijske šobe (MLIS)

To so posebej konstruirane ali izdelane nadzvočne ekspanzijske šobe za hlajenje mešanice UF6 in nosilnega plina do temperature 150 K ali manj ter so odporne proti koroziji z UF6.

5.7.6 Zbiralniki za uranov pentafluorid (MLIS)

To so posebej konstruirani ali izdelani zbiralniki za zbiranje uranovega pentafluorida (UF5) v trdnem agregatnem stanju, ki so sestavljeni iz filtra, udarnega ali ciklonskega zbiralnika ali iz kombinacije obeh in so odporni proti koroziji z UF5/UF6.

5.7.7 Kompresorji za mešanico UF6 in nosilnega plina (MLIS)

To so posebej konstruirani ali izdelani kompresorji za mešanico UF6 in nosilnega plina za dolgotrajno obratovanje v okolju z UF6. Sestavni deli teh kompresorjev, ki prihajajo v stik s procesnim plinom so izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali prevlečeni z njim.

5.7.8 Tesnila gredi (MLIS)

To so posebej konstruirana ali izdelana tesnila gredi z dovodnim in odvodnim priključkom za tesnilno sredstvo, ki tesnijo gred rotorja, ki povezuje kompresor s pogonskim motorjem, tako da preprečujejo puščanje procesnega plina ali vdiranje zraka ali tesnilnega plina v notranjo komoro kompresorja, napolnjeno z mešanico UF6 in nosilnega plina.

5.7.9 Sistemi za fluoriranje (MLIS)

To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi za fluoriranje trdnega UF5 v plinasti UF6.

Pojasnilo

Ti sistemi so konstruirani za fluoriranje zbranega praškastega UF5 v UF6, ki se zbira v vsebnike za obogateni UF6 ali se dovaja v enote MLIS, kjer se dodatno obogati. Po prvi metodi reakcija fluoriranja lahko poteka v sistemu za ločevanje izotopov, kjer pride do reakcije in se pridobi "obogateni" UF6 neposredno po izstopu iz zbiralnikov. Po drugi metodi pa se lahko praškasti UF5 odstrani in vodi iz zbiralnika "obogatenega" UF5 v primerno reakcijsko posodo (npr. reaktor s fluidiziranim slojem, vijačni reaktor ali plamenski stolp) za fluoriranje. Po obeh metodah se uporablja oprema za shranjevanje in prenos fluora (ali kakega drugega primernega sredstva za fluoriranje) ter za zbiranje in prenos UF6.

5.7.10 UF6 masni spektrometri in ionski izvori (MLIS)

To so posebej konstruirani ali izdelani magnetni ali štiripolni masni spektrometri za "neposredno" vzorčenje iz plinastega pretoka "obogatenega" ali "osiromašenega" UF6 in imajo vse naslednje značilnosti:

1. enotno ločljivost za enoto atomske mase nad 320;

2. ionske izvore, ki so izdelani iz nikroma, monela ali z njima prevlečeni ali pa so ponikljani;

3. ionske izvore za obstreljevanje z elektroni;

4. zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.

5.7.11 Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje osiromašenega in obogatenega UF6 (MLIS)

To so posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo:

(a) napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6;

(b) desublimatorje (ali hladne pasti) za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve in za nadaljnjo obdelavo po segrevanju;

(c) postaje za pretvorbo v trdno stanje in utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo v tekoče ali trdno agregatno stanje;

(d) postaje za shranjevanje "obogatenega" ali "osiromašenega" UF6 v vsebnike.

5.7.12 Sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (MLIS)

To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina. Nosilni plin je lahko dušik, argon ali drug plin.

Pojasnilo

Ti sistemi lahko vsebujejo opremo, kot je:

(a) kriogeni toplotni izmenjevalniki ali kriogeni ločevalniki, za temperature –120 °C ali manj ali

(b) kriogene hladilne enote, za temperature –120 °C ali manj ali

(c) hladne pasti za UF6, za temperature – 20 °C ali manj.

5.7.13 Laserski sistemi (AVLIS, MLIS in CRISLA)

To so posebej konstruirani ali izdelani laserji ali laserski sistemi za ločevanje uranovih izotopov.

Pojasnilo

Laserski sistem za postopek AVLIS je običajno sestavljen iz dveh laserjev: laserja z bakrovo paro in laserja z barvilom kot aktivnim sredstvom. Laserski sistem za MLIS je običajno sestavljen iz CO2 laserja ali laserja s plinskimi molekulami, obstojnimi samo v vzbujenem stanju (excimer), in optičnih celic za večkratni prehod z vrtljivimi zrcali na obeh koncih. Pri laserjih ali laserskih sistemih je za oba postopka potreben stabilizator frekvenčnega spektra, ki omogoča delovanje v daljšem časovnem obdobju.

5.8 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi, oprema in sestavni deli za uporabo v obratih za obogatitev s plazemskim ločevanjem

Uvodna opomba

Pri postopku ločevanja s plazmo gre plazma uranovih ionov skozi električno polje, uglašeno na resonančno frekvenco U-235 ionov, tako da selektivno absorbirajo energijo in povečujejo premer svojih spiralno oblikovanih orbit. Ioni na tirnicah velikega premera se prestrežejo in izkoristijo za pridobivanje obogatenega U-235. Plazma, ki nastane z ionizacijo uranove pare, se zadrži v vakuumski komori z magnetnim poljem visoke jakosti, ki ga ustvarja superprevodni magnet. Glavni tehnološki sistemi postopka so sistem za ustvarjanje uranove plazme, ločevalni modul s superprevodnim magnetom in sistemi za odstranjevanje kovine, nameščeni za zbiranje "obogatenega" in "osiromašenega" urana.

5.8.1 Izvori mikrovalov in antene

To so posebej konstruirani ali izdelani generatorji mikrovalov in antene za ustvarjanje ali pospeševanje ionov in z naslednjimi značilnostmi: s frekvenco nad 30 GHz in s srednjo izhodno močjo za proizvodnjo ionov nad 50 kW.

5.8.2 Tuljave za vzbujanje ionov

To so posebej konstruirane ali izdelane radiofrekvenčne tuljave za vzbujanje ionov pri frekvencah nad 100 kHz, ki delujejo pri srednji moči nad 40 kW.

5.8.3 Sistemi za generiranje uranove plazme

To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi za generiranje uranove plazme, ki jih lahko sestavljajo močni pasovni ali skenirni elektronski topovi z močjo na tarči nad 2,5 kW/cm.

5.8.4 Sistemi za ravnanje s staljenim kovinskim uranom

To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi za ravnanje s talinami kovinskega urana ali njegovih zlitin, sestavljeni iz talilnih loncev in opreme za njihovo hlajenje.

Pojasnilo

Talilni lonci in drugi deli tega sistema, ki pridejo v stik s staljenim uranom ali uranovimi zlitinami, so izdelani iz materiala, ki je primerno odporen proti koroziji in visokim temperaturam, ali pa so zaščiteni s takim materialom. Primerni materiali so tantal, grafit s prevleko iz itrija, grafit s prevleko iz oksidov redkih zemelj ali njihove zmesi.

5.8.5 Sistem za zbiranje "obogatenega" in "osiromašenega" kovinskega urana

To so posebej konstruirani ali izdelani zbiralniki za zbiranje "obogatenega" in "osiromašenega" kovinskega urana v trdni obliki. Izdelani so iz materiala, ki je odporen proti visokim temperaturam in koroziji s parami kovinskega urana, kot je grafit s prevleko iz itrija ali tantal, ali zaščiteni z njim.

5.8.6 Ohišja ločevalnika

To so posebej konstruirane ali izdelane valjaste posode za uporabo v obratih za obogatitev urana s plazemskim ločevanjem, v katere se namestijo izvor plazme, radiofrekvenčna tuljava in zbiralniki "obogatenega" in "osiromašenega" urana.

Pojasnilo

Ta ohišja imajo več vhodov za napajanje z elektriko, priključke za difuzijsko črpalko ter opremo za diagnostiko in nadzor instrumentov. Opremljena so s pripravami za odpiranje in zapiranje, kar omogoča obnavljanje notranjih sestavnih delov, ter so izdelana iz primernega nemagnetnega materiala, kot je nerjavno jeklo.

5.9 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi, oprema in sestavni deli za uporabo v obratih za elektromagnetno obogatitev

Uvodna opomba

Pri elektromagnetnem postopku se ioni kovinskega urana, ki nastanejo z ionizacijo soli dovajanega materiala (običajno UCl4), pospešijo in vodijo skozi magnetno polje, ki povzroči, da gredo ioni različnih izotopov po različnih poteh. Glavni sestavni deli elektromagnetnega ločevalnika izotopov so: magnetno polje za odklanjanje/ločevanje izotopov v ionskem curku, ionski vir s pospeševalnim sistemom in zbiralni sistem za ločene ione. Pomožni sistemi za ta postopek so: napajalni sistem za magnet, visokonapetostni napajalni sistem za ionski vir, vakuumski sistem in obsežni kemični sistemi za ravnanje s proizvodom ter čiščenje in recikliranje sestavnih delov.

5.9.1 Elektromagnetni ločevalniki izotopov

To so posebej konstruirani ali izdelani elektromagnetni ločevalniki izotopov, oprema in sestavni deli za ločevanje uranovih izotopov in obsegajo:

(a) ionske izvore

To so posebej konstruirani ali izdelani enojni ali večkratni izvori uranovih ionov, ki so sestavljeni iz izvora uranove pare, ionizatorja in pospeševalnika ionskega curka, izdelani pa so iz primernega materiala, kot je grafit, nerjavno jeklo ali baker, ter so sposobni zagotavljati ionski curek s skupno jakostjo najmanj 50 mA;

(b) zbiralnike ionov

To so posebej konstruirane ali izdelane zbiralne plošče z dvema ali več zarezami in žepi za zbiranje ionskih curkov obogatenega in osiromašenega urana in so izdelane iz primernega materiala, kot je grafit ali nerjavno jeklo;

(c) vakuumska ohišja

To so posebej konstruirana ali izdelana vakuumska ohišja za vgradnjo elektromagnetnih ločevalnikov urana, izdelana iz primernega nemagnetnega materiala, kot je nerjavno jeklo, in konstruirana za obratovanje pri tlaku 0,1 Pa ali manj;

Pojasnilo

Ohišja so posebej konstruirana za vgradnjo ionskih virov, zbiralnih plošč in vložkov za vhodno hlajenje s priključki za difuzijsko črpalko, z odprtino in pokrovom za odstranjevanje in ponovno vgradnjo teh sestavnih delov.

(d) magnetne pole

To so posebej konstruirani ali izdelani magnetni poli s premerom nad 2 m za vzdrževanje stalnega magnetnega polja znotraj elektromagnetnega ločevalnika izotopov in za prenos magnetnega polja med sosednjimi ločevalniki.

5.9.2 Viri visoke napetosti

To so posebej konstruirani ali izdelani viri visoke napetosti za ionske izvore z vsemi naslednjimi značilnostmi: sposobnostjo neprekinjenega delovanja, izhodne napetosti najmanj 20000 V, jakosti izhodnega toka najmanj 1 A in regulacije napetosti, boljše kot 0,01 % v časovnem obdobju osmih ur.

5.9.3 Viri energije za magnete

To so posebej konstruirani ali izdelani viri enosmernega toka za elektromagnete z vsemi naslednjimi značilnostmi: sposobnostjo neprekinjenega proizvajanja izhodnega toka z jakostjo najmanj 500 A pri napetostih najmanj 100 V in regulacije napetosti ali toka, boljše kot 0,01 % v časovnem obdobju osmih ur.

6. OBRATI ZA PRIDOBIVANJE TEŽKE VODE, DEVTERIJA IN DEVTERIJEVIH SPOJIN TER POSEBEJ KONSTRUIRANA ALI IZDELANA OPREMA V TA NAMEN

Uvodna opomba

Težka voda se lahko pridobiva z več različnimi postopki. Vendar pa sta se za komercialno uspešna izkazala izmenjevalni postopek voda–vodikov sulfid (postopek GS) in izmenjevalni postopek amoniak–vodik.

Postopek GS temelji na izmenjavi vodika in devterija med vodo in vodikovim sulfidom znotraj zaporedja stolpov, ki delujejo tako, da je njihov zgornji del hladen in spodnji del vroč. Voda teče po stolpih navzdol, plinasti vodikov sulfid pa kroži od dna proti vrhu stolpov. Niz perforiranih plošč pospešuje medsebojno mešanje plina in vode. Devterij pri nizkih temperaturah prehaja v vodo, pri visokih pa v vodikov sulfid. Plin ali voda, obogatena z devterijem, se odvzema iz stolpov prve stopnje na stiku vročih in hladnih delov, postopek pa se potem ponavlja v stolpih nadaljnjih stopenj. Proizvod zadnje stopnje, voda, obogatena do 30 % z devterijem, se pošlje v destilacijsko enoto, v kateri se pridobi težka voda reaktorske kakovosti; tj. 99,75 % devterijev oksid.

Izmenjevalni postopek amoniak–vodik lahko izloči devterij iz sinteznega plina ob stiku s tekočim amoniakom ob prisotnosti katalizatorja. Sintezni plin se dovaja v izmenjevalne stolpe in v pretvornik amoniaka. V notranjosti stolpov teče plin od dna proti vrhu, tekoči amoniak pa teče od vrha proti dnu. Devterij se izloči iz vodika v sinteznem plinu in se koncentrira v amoniaku. Amoniak potem teče v razgrajevalnik amoniaka na dnu stolpa, plin pa teče v pretvornik amoniaka na vrhu. Nadaljnja obogatitev poteka v nadaljnjih stopnjah, težka voda reaktorske kakovosti pa se pridobi s končno destilacijo. Sintezni plin se lahko dovaja iz obrata za pridobivanje amoniaka, tega pa je mogoče zgraditi v sklopu obrata za težko vodo po izmenjevalnem postopku amoniak–vodik. Za izmenjevalni postopek amoniak–vodik se kot vir devterija lahko uporabi tudi navadna voda.

Veliko ključnih postavk opreme obratov za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom GS ali pa izmenjevalnim postopkom amoniak–vodik je skupnih večjemu številu segmentov kemične in naftne industrije. To še posebej velja za majhne obrate, v katerih se uporablja postopek GS. Le malo postavk te opreme je na voljo v "redni prodaji". Postopek GS in postopek amoniak–vodik zahtevata ravnanje z večjimi količinami vnetljivih, korozivnih in strupenih tekočin pri visokem tlaku. V skladu s tem je treba pri izdelavi načrtovalnih in obratovalnih standardov za obrate in opremo, namenjeno tem postopkom, posvetiti veliko pozornost izbiri materialov in specifikacijam, da se tako zagotovi dolga življenjska doba z visoko varnostjo in zanesljivostjo. Izbira je predvsem odvisna od gospodarskih dejavnikov in potreb. Večina postavk te opreme se zato izdela v skladu z zahtevami kupca.

Treba je tudi pripomniti, da je mogoče tako v izmenjevalnem postopku GS kakor tudi v izmenjevalnem postopku amoniak–vodik postavke opreme, ki vsaka zase sicer ni posebej konstruirana ali izdelana za pridobivanje težke vode, medsebojno povezati v sisteme, ki so posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode. Primeri takšnih sistemov so katalitski sistem, ki se uporablja v izmenjevalnem postopku amoniak–vodik, in sistemi za destilacijo vode, ki se pri obeh postopkih uporabljajo za končno koncentriranje težke vode do reaktorske kakovosti.

Posebej konstruirane ali izdelane postavke opreme za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom voda–vodikov sulfid ali izmenjevalnim postopkom amoniak–vodik vključujejo naslednje:

6.1 Stolpi za izmenjavo voda–vodikov sulfid

To so izmenjevalni stolpi iz kakovostnega ogljikovega jekla (kot je ASTM A516), s premerom od 6 m (20') do 9 m (39') za obratovanje pri tlakih, ki so večji ali enaki kot 2 MPa (300 psi), in z dopustno korozijo 6 mm ali več; stolpi so posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom voda–vodikov sulfid.

6.2 Puhala in kompresorji

To so nizkotlačna enostopenjska centrifugalna puhala ali kompresorji (tj. 0,2 MPa ali 30 psi) za kroženje vodikovega sulfida (tj. plina z več kot 70 % H2S), posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom voda–vodikov sulfid. Imajo pretočno zmogljivost najmanj 56 m3/sekundo (120000 SCFM) pri obratovalnem tlaku najmanj 1,8 MPa (260 psi) sesalne zmogljivosti ter tesnila, primerna za obratovanje v okolju z mokrim H2S.

6.3 Izmenjevalni stolpi za sistem amoniak–vodik

To so izmenjevalni stolpi, visoki najmanj 35 m (114,3'), s premerom od 1,5 m (4,9') do 2,5 m (8,2') za obratovanje pri tlakih nad 15 MPa (2225 psi) in so posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amoniak–vodik. Ti stolpi imajo vsaj eno aksialno odprtino s prirobnico z enakim premerom kot valj, skozi katero se lahko vstavijo ali odstranijo notranji deli stolpa.

6.4 Notranji deli stolpov in stopenjske črpalke

To so posebej konstruirani ali izdelani notranji deli stolpov in stopenjske črpalke za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amoniak–vodik. Notranji deli stolpov so posebej konstruirani stopenjski kontaktorji, ki omogočajo neposreden stik med plinom in tekočino. Stopenjske črpalke so posebej konstruirane potopne črpalke za kroženje amoniaka znotraj kontaktnih stopenj v stolpih.

6.5 Razgrajevalniki amoniaka

To so posebej konstruirane ali izdelane naprave z delovnim tlakom najmanj 3 MPa (450 psi) za pridobivanje težke vode z izmenjavalnim postopkom amoniak–vodik.

6.6 Infrardeči absorpcijski analizatorji

Infrardeči absorpcijski analizatorji za neposredno analizo razmerja med vodikom in devterijem pri koncentracijah devterija so najmanj 90 %.

6.7 Katalitski gorilniki

To so posebej konstruirani ali izdelani katalitski gorilniki za pretvorbo obogatenega devterija v težko vodo, ki se uporabljajo v obratih za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amoniak–vodik.

7. OBRATI ZA PRETVORBO URANA IN OPREMA, KI JE POSEBEJ KONSTRUIRANA ALI IZDELANA V TA NAMEN

Uvodna opomba

V obratih in sistemih za pretvorbo urana se lahko izvede ena ali več pretvorb iz ene kemične spojine urana v drugo, vključno s: pretvorbo koncentratov uranove rude v UO3, pretvorbo UO3 v UO2, pretvorbo uranovih oksidov v UF4 ali UF6, pretvorbo UF4 v UF6, pretvorbo UF6 v UF4, pretvorbo UF4 v kovinski uran in pretvorbo uranovih fluoridov v UO2. Veliko ključnih postavk opreme obratov za pretvorbo urana je skupnih večjemu številu segmentov kemične predelovalne industrije. Na primer, vrste opreme, ki se uporabljajo v teh postopkih, so lahko: peči, rotacijske peči, reaktorji s fluidiziranim slojem, reaktorji s plamensko kolono, centrifuge za tekočine, destilacijske kolone in kolone za ekstrakcijo med tekočinama. Le malo teh postavk je na voljo v "redni prodaji", saj se večina izdela v skladu z zahtevami in specifikacijami kupca. V nekaterih primerih je treba pri konstrukciji in izdelavi posvetiti posebno pozornost korozivnim lastnostim nekaterih uporabljenih kemikalij (HF, F2, CIF3 in uranovi fluoridi). Opozoriti je tudi treba, da je mogoče pri vseh postopkih za pretvorbo urana postavke opreme, ki vsaka zase niso posebej konstruirane ali izdelane za pretvorbo urana, povezati v take sisteme, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo pri pretvorbi urana.

7.1 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo koncentratov uranove rude v UO3

Pojasnilo

Pretvorba koncentratov uranove rude v UO3 se lahko izvede tako, da se ruda najprej raztopi v dušikovi kislini in z uporabo topila, kot je tributilfosfat, izloči prečiščen uranilnitrat. Nato se uranilnitrat pretvori v UO3 s koncentriranjem in denitriranjem ali pa z nevtralizacijo s plinastim amoniakom, pri čemer nastane amonijev diuranat, zatem sledijo filtriranje, sušenje in kalciniranje.

7.2 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UO3 v UF6

Pojasnilo

Pretvorba UO3 v UF6 se lahko izvede neposredno s fluoriranjem. Postopek zahteva vir plinastega fluora ali klorovega trifluorida.

7.3 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UO3 v UO2

Pojasnilo

Pretvorbo UO3 v UO2 se lahko izvede z redukcijo UO3 s termično razgrajenim amoniakom ali vodikom.

7.4 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UO2 v UF4

Pojasnilo

Pretvorbo UO2 v UF4 se lahko izvede z reakcijo UO2 s plinastim vodikovim fluoridom (HF) pri 300 do 500 °C.

7.5 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UF4 v UF6

Pojasnilo

Pretvorba UF4 v UF6 se izvede z eksotermno reakcijo s fluorom v kolonskem reaktorju. UF6 se kondenzira iz vročih iztekajočih plinov tako, da se njihov tok spusti preko hladne pasti, ohlajene na –10 °C. Postopek zahteva vir plinastega fluora.

7.6 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UF6 v kovinski uran

Pojasnilo

Pretvorba UF4 v kovinski uran se izvede z redukcijo z magnezijem (za velike šarže) ali s kalcijem (za majhne šarže). Reakcija poteka pri temperaturah nad tališčem urana (1130 °C).

7.7 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UF6 v UO2

Pojasnilo

Pretvorba UF6 v UO2 se lahko izvede po enem od treh postopkov. Pri prvem postopku se z uporabo vodika in pare UF6 reducira in hidrolizira v UO2. Pri drugem se UF6 hidrolizira v vodni raztopini, doda se amoniak, da se obori amonijev diuranat, nato se diuranat reducira v UO2 z vodikom pri 820 °C. Pri tretjem postopku se v vodi vežejo plinasti UF6, CO2 in NH3, pri čemer kot oborina nastaja amonijev uranilkarbonat. Amonijev uranilkarbonat se veže s paro in vodikom pri 500 do 600 °C, pri čemer nastane UO2.

Pretvorba UF6 v UO2 je pogosto prva stopnja v obratu za izdelavo goriva.

7.8 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UF6 v UF4

Pojasnilo

Pretvorba UF6 v UF4 se izvede z redukcijo z vodikom.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

V kolikor ukrepi tega protokola vključujejo jedrski material, ki ga je navedla Skupnost, in ne vplivajo na člen 1 tega protokola, Agencija in Skupnost sodelujeta, da olajšata izvajanje navedenih ukrepov in se izogneta nepotrebnemu podvajanju dejavnosti.

Skupnost predloži Agenciji informacije o prenosih za jedrske in nejedrske namene, iz vsake države v drugo državo članico Skupnosti in o tistih prenosih v vsako državo iz druge države članice Skupnosti, ki ustrezajo informacijam, ki naj se predložijo po členu 2(a)(vi)(b) in členu 2(a)(vi)(c), o izvozu in uvozu izvirnega materiala, ki ni dosegel sestave in čistosti, ustrezne za izdelovanje goriva ali za izotopsko obogatitev.

Vsaka država predloži Agenciji informacije o prenosih v druge države članice Skupnosti ali iz njih, ki ustrezajo informacijam o našteti opremi in nejedrskem materialu, kot navaja Priloga II tega protokola, ki naj se predložijo po členu 2(a)(ix)(a) v zvezi z izvozom in, na posebno zahtevo Agencije, po členu 2(a)(ix)(b) v zvezi z uvozom.

Glede na Skupno raziskovalno središče Skupnosti, Skupnost tudi izvaja ukrepe, ki jih ta protokol določa za države, po potrebi v tesnem sodelovanju z državo, na ozemlju katere se nahaja ustanova središča.

Povezovalni odbor, ustanovljen po členu 25(a) Protokola iz člena 26 Sporazuma o varovanju, se bo razširil, da se omogoči udeležba predstavnikov držav in prilagoditev novim okoliščinam, ki izhajajo iz tega protokola.

Izključno za namene izvajanja tega protokola ter brez vpliva na svoja pooblastila in odgovornosti Skupnosti in njenih držav članic, se vsaka država, ki se odloči, da Komisijo Evropskih skupnosti pooblasti za izvajanje nekaterih določb, ki so po protokolu odgovornost držav, o tem pisno obvesti druge pogodbenice Protokola. Komisija Evropskih skupnosti obvesti druge pogodbenice Protokola o sprejetju kakršnega koli tovrstnega sklepa.

--------------------------------------------------