21994A1223(15)

Sporazum o posebnih zaščitnih ukrepih

ČLANICE SE

ob upoštevanju skupnega cilja članic, da izboljšajo in utrdijo mednarodni trgovinski sistem na podlagi GATT 1994,

ob spoznanju potrebe razjasniti in utrditi discipline GATT 1994, zlasti tiste, ki so vsebovane v členu XIX (nujni posegi v zvezi z uvozom določenih proizvodov), da se ponovno ustanovi mnogostranski nadzor nad uporabo posebnih zaščitnih ukrepov in odpravijo ukrepi, ki so zunaj tega nadzora,

ob spoznanju pomembnosti strukturnih prilagoditev in potrebe, da se pospešuje, namesto omejuje, konkurenca na mednarodnih trgih; in

ob nadaljnjem spoznanju, da je s temi nameni potreben vseobsežen sporazum, ki se uporablja za vse članice in temelji na načelih GATT 1994,

SPORAZUMEJO, KOT SLEDI:

Člen 1

Splošna določba

Ta sporazum uvaja pravila za uporabo posebnih zaščitnih ukrepov, za katere se razume, da so ukrepi, določeni v členu XIX GATT 1994.

Člen 2

Pogoji

1. Članica [1] lahko uporablja posebne zaščitne ukrepe za določen proizvod samo, če je ta članica v skladu z določbami, ki so navedene spodaj, ugotovila, da se tak proizvod uvaža na njeno ozemlje v tako povečanih količinah, absolutnih ali relativnih, glede na domačo proizvodnjo in pod takimi pogoji, da povzročajo ali grozijo s povzročitvijo resne škode domači industriji, ki proizvaja enak ali neposredno konkurenčen proizvod.

2. Posebni zaščitni ukrepi se uporabljajo za uvoženi proizvod ne glede na njegov vir.

Člen 3

Preiskava

1. Članica lahko uporablja posebni zaščitni ukrep samo na podlagi preiskave, ki jo opravijo pristojne oblasti te članice v skladu s prej določenimi postopki, ki so objavljeni v skladu s členom X GATT 1994. Ta preiskava vsebuje primerno javno obvestilo vsem zainteresiranim stranem in javno zaslišanje ali druge ustrezne načine, s katerimi lahko uvozniki, izvozniki in druge zainteresirane strani predlagajo dokaze in svoja mnenja, vključno z možnostjo odgovora na trditve drugih strani in njihova stališča, med drugim tudi v zvezi s tem, ali bi bila uporaba posebnega zaščitnega ukrepa v skladu z javnim interesom. Pristojne oblasti objavijo poročilo, ki vsebuje njihove ugoto vitve in utemeljene sklepe v zvezi z vsemi ustreznimi vprašanji, ki se nanašajo na dejansko stanje in pravno podlago.

2. Katero koli zaupno informacijo ali ki je dana na zaupni podlagi, pristojne oblasti iz utemeljenih razlogov obravnavajo kot tako. Taka informacija se ne sme razkrivati brez dovoljenja strani, ki jo je dala. Od strani, ki dajejo zaupne informacije, se lahko zahteva, da predloži povzetke, ki niso zaupne narave, če pa te sporočijo, da take informacije ni možno povzemati, pa sporočijo razloge za to. Toda če pristojne oblasti ugotovijo, da zahteva za zaupnost ni opravičljiva in če določena stran ne želi take informacije objaviti ali dovoliti razkritja v splošni ali povzeti obliki, oblasti zanemarijo tako informacijo, razen če zadovoljivo iz ustreznih virov ugotovijo, da je taka informacija točna.

Člen 4

Ugotavljanje resne škode oziroma grožnje

1. Za namene tega sporazuma:

(a) "resna škoda" pomeni znatno celovito omejevanje položaja domače industrije;

(b) "grožnja resne škode" pomeni resno škodo, ki je neizbežna v skladu z določbami odstavka 2. Ugotavljanje obstoja grožnje resne škode temelji na dejstvih in ne zgolj na trditvah, sklepih ali oddaljeni možnosti; in

(c) pri ugotavljanju škode ali grožnje "domača industrija" pomeni vse proizvajalce enakega ali neposredno konkurenčnega proizvoda, ki delujejo na območju članice, ali tiste, katerih skupna proizvodnja enakega ali neposredno konkurenčnega proizvoda ima glavni delež celotne domače proizvodnje teh proizvodov.

2. (a) V preiskavi, ki ugotavlja, ali je povečan uvoz povzročil ali grozi s povzročitvijo resne škode domači industriji v skladu s pogoji tega sporazuma, pristojne oblasti ovrednotijo vse ustrezne dejavnike, ki so objektivni ali količinsko oziroma vrednostno opredeljivi in vplivajo na stanje te industrije, zlasti stopnja in količina povečanega uvoza določenega proizvoda v absolutnih ali relativnih količinah in vrednostih, delež domačega trga, ki ga je dosegel povečan uvoz, spremembe ravni prodaje, proizvodnje, produktivnosti, uporabe proizvodnih zmogljivosti, dobička in izgube in zaposlovanja.

(b) Ugotavljanje, na katero se nanaša pododstavek (a), se ne opravi, razen če preiskava na podlagi objektivnih dokazov pokaže, da obstaja vzročna zveza med povečanim uvozom določenega proizvoda in resno škodo oziroma grožnjo take škode. Če dejavniki sočasno poleg povečanega uvoza povzročajo škodo domači industriji, se taka škoda ne more pripisovati povečanemu uvozu.

(c) Pristojne oblasti v skladu z določbami člena 3 takoj objavijo podrobno analizo primera, ki je v preiskavi, in prikažejo vplive dejavnikov, ki so jih proučevale.

Člen 5

Uporaba posebnih zaščitnih ukrepov

1. Članica uporablja posebne zaščitne ukrepe samo, kolikor je potrebno, da prepreči ali popravi resno škodo in olajša prilagoditev. Če se uporabi količinska omejitev, tak ukrep ne sme zmanjšati količine uvoza pod ravnijo zadnjega obdobja, kar je povprečje uvoza v zadnjih treh značilnih letih, za katera je na voljo statistika, razen če obstajajo jasni razlogi za to, da je potrebna drugačna raven, da bi se preprečila ali popravila resna škoda. Članice bi morale izbrati najustreznejše ukrepe za doseganje teh ciljev.

2. (a) Če se razdeli kvota na države dobaviteljice, lahko članica, ki uporablja te omejitve, zahteva soglasje za razdelitev deležev v kvoti od vseh drugih članic, ki imajo bistven interes pri dobavi določenega blaga. Če ta metoda ni ustrezna, določena članica dodeli članicam, ki imajo bistven interes pri dobavi blaga, deleže, ki temeljijo na obsegu dobav članic v preteklem značilnem obdobju, celotne količine ali vrednosti uvoza proizvoda ob ustreznem upoštevanju katerih koli posebnih dejavnikov, ki so morda imeli ali pa imajo vpliv na trgovino s tem proizvodom.

(b) Članica lahko odstopa od določb pododstavka (a) pod pogojem, da se v skladu z odstavkom 3 člena 12 posvetuje pod okriljem Odbora za posebne zaščitne ukrepe, ki je določen v odstavku 1 člena 13, in da je temu odboru jasno prikazano, da se je (i) uvoz iz določenih članic povečal v nesorazmernem odstotku glede na celotno povečanje uvoza določenega proizvoda v značilnem obdobju, (ii) da so razlogi za odstop od določb pododstavka (a) upravičeni in (iii) da so pogoji takega odstopa enakovredni za vse dobavitelje določenega proizvoda. Trajanje takega ukrepa se ne sme podaljšati preko začetnega obdobja na podlagi odstavka 1 člena 7. Odstop, na katerega se nanaša zgornje besedilo, ni dovoljen v primerih grožnje resne škode.

Člen 6

Začasni posebni zaščitni ukrepi

V kritičnih okoliščinah, v katerih bi odlašanje povzročalo škodo, ki bi jo bilo težko popraviti, lahko članica sprejme začasne posebne zaščitne ukrepe na podlagi predhodne ugotovitve, da obstajajo jasni dokazi, da je povečan uvoz povzročil ali pa grozi s povzročitvijo resne škode. Trajanje začasnega ukrepa ne sme presegati 200 dni, v tem času pa je treba upoštevati ustrezne zahteve člena 2 do 7 in člena 12. Taki ukrepi morajo biti v obliki povečanja carin, ki jih je treba takoj vrniti, če poznejša preiskava, na katero se nanaša odstavek 2 člena 4, ne ugotovi, da je povečan uvoz povzročil ali grozil s povzročitvijo resne škode domači industriji. Trajanje katerega koli začasnega ukrepa se šteje kot del začetnega obdobja in kakršnega koli podaljšanja, na katero se nanašajo odstavki 1, 2 in 3 člena 7.

Člen 7

Trajanje in proučitev posebnih zaščitnih ukrepov

1. Članica uporablja posebne zaščitne ukrepe samo za tisti čas, ki je potreben, da prepreči ali popravi resno škodo in olajša prilagoditev. Ta čas ne sme presegati štirih let, razen če se podaljša na podlagi odstavka 2.

2. Obdobje, ki je omenjeno v prvem odstavku, se lahko podaljša pod pogojem, da so pristojne oblasti članice uvoznice v skladu s postopki, ki so določeni v členih 2, 3, 4 in 5, ugotovile, da obstaja nadaljnja potreba po posebnih zaščitnih ukrepih, da se prepreči ali popravi resna škoda in da obstajajo dokazi, da se industrija prilagaja, in pod pogojem, da se spoštujejo ustrezne določbe členov 8 in 12.

3. Skupno obdobje uporabe posebnih zaščitnih ukrepov, vključno z obdobjem uporabe katerega koli začasnega ukrepa, z obdobjem začetne uporabe in kakršnimi koli podaljšanji, ne sme presegati osem let.

4. Z namenom, da se omogoči prilagajanje v situaciji, v kateri je pričakovano trajanje posebnega zaščitnega ukrepa, ki je sporočen v skladu z določbami odstavka 1 člena 12, več kot eno leto, mora članica ukrep, ki ga uporablja, progresivno liberalizirati v enakih intervalih v obdobju njegove uporabe. Če trajanje ukrepa presega tri leta, članica, ki uporablja tak ukrep, prouči situacijo najpozneje na sredini obdobja uporabe ukrepa, in če je smiselno, ga umakne ali pa pospeši liberalizacijo. Ukrep, ki se podaljša v skladu z odstavkom 2, ne sme biti bolj omejujoč, kot je bil na koncu začetnega obdobja, in se mora še naprej liberalizirati.

5. Noben poseben zaščitni ukrep se ne sme ponovno uporabljati za uvoz proizvoda, ki je bil predmet takega ukrepa, ki je sprejet po datumu začetka veljavnosti Sporazuma o WTO, za obdobje, ki je enako tistemu, v katerem je bil tak ukrep prej v uporabi, pod pogojem neuporabe ukrepa najmanj dve leti.

6. Ne glede na določbe odstavka 5 se lahko ponovno uporabi poseben zaščitni ukrep s trajanjem 180 dni ali manj za uvoz proizvoda, če:

(a) poteče najmanj eno leto od dneva uvedbe posebnega zaščitnega ukrepa za uvoz tega proizvoda; in

(b) da tak poseben zaščitni ukrep ni bil v uporabi za isti proizvod več kot dvakrat v petletnem obdobju, ki se je končalo pred dnevom uvedbe ukrepa.

Člen 8

Raven koncesij in druge obveznosti

1. Članica, ki namerava uporabiti poseben zaščitni ukrep ali želi podaljšati poseben zaščitni ukrep, si prizadeva ohraniti pretežno enakovredno raven koncesij in drugih obveznosti, ki obstajajo na podlagi GATT 1994 med njo in članico izvoznico, ki bi bila prizadeta s takim ukrepom v skladu z določbami odstavka 3 člena 12. Da bi dosegla ta cilj, se lahko ustrezne članice sporazumejo o primernem načinu trgovinske kompenzacije za škodljive posledice ukrepa za njihovo trgovino.

2. Če sporazum ni dosežen v 30 dneh s posvetovanji na podlagi odstavka 3 člena 12, imajo članice izvoznice pravico po preteku 30 dni od dneva, ko je pisno sporočilo o prekinitvi dano Svetu za trgovino z blagom, vendar najpozneje v 90 dneh po uvedbi ukrepa, začasno prekiniti uporabo približno enakovrednih koncesij ali drugih obveznosti v okviru GATT 1994 v zvezi s trgovino s članico, ki uporablja poseben zaščitni ukrep, če Svet za trgovino z blagom tej prekinitvi ne nasprotuje.

3. Pravica do začasne prekinitve, na katero se nanaša odstavek 2, se ne izvaja prva tri leta veljavnosti posebnega zaščitnega ukrepa, pod pogojem, da je poseben zaščitni ukrep sprejet kot rezultat absolutnega povečanja uvoza in da je tak ukrep v skladu z določbami tega sporazuma.

Člen 9

Članice države v razvoju

1. Posebni zaščitni ukrepi se ne uporabljajo za proizvode, ki izvirajo iz članic držav v razvoju, če delež uvoza določenega proizvoda v članici uvoznici ne presega tri odstotke, pod pogojem, da članice države v razvoju z manj kot tremi odstotki uvoznega deleža ne presegajo devet odstotkov skupnega uvoza določenega proizvoda [2].

2. Članica država v razvoju ima pravico podaljšati uporabo posebnega zaščitnega ukrepa za obdobje do dveh let nad najdaljšim dovoljenim obdobjem, ki je določeno v odstavku 3 člena 7. Ne glede na določbe odstavka 5 člena 7 ima članica država v razvoju pravico ponovno uporabiti poseben zaščitni ukrep za uvoz proizvoda, ki je že bil predmet takega ukrepa, ki ga je uvedla po dnevu začetka veljavnosti Sporazuma o WTO, po obdobju, ki je za polovico krajši od tistega obdobja, za katero je bil tak ukrep prej v uporabi, pod pogojem, da je obdobje neuporabe najmanj dve leti.

Člen 10

Prej obstoječi ukrepi na podlagi člena XIX

Članice odpravijo vse posebne zaščitne ukrepe, ki so jih sprejele na podlagi člena XIX GATT 1947, ki so obstajali na dan začetka veljavnosti Sporazuma o WTO, najpozneje v osmih letih od dneva, ko so bili prvič v uporabi, ali v petih letih od dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO, karkoli je pozneje.

Člen 11

Prepoved in odprava določenih ukrepov

1. (a) Članica ne sme uveljaviti ali predlagati kakršnega koli nujnega ukrepa v zvezi z uvozom določenih proizvodov, kot je določen v členu XIX GATT 1994, razen če je tak ukrep v skladu z določbami tega člena in se uporablja v skladu s tem sporazumom.

(b) Poleg tega si članica ne sme prizadevati, uporabljati ali ohranjati kakršnih koli prostovoljnih omejitev izvoza, tržnih redov ali podobnih ukrepov na strani izvoza ali uvoza [3] [4]. Ti vključujejo ukrepe, ki jih uporablja posamezna članica, kakor tudi ukrepe na podlagi sporazumov in dogovorov med dvema ali več članicami. Vsak tak ukrep, ki velja na dan začetka veljavnosti Sporazuma o WTO, se uskladi s tem sporazumom ali pa postopoma odpravi v skladu z odstavkom 2.

(c) Ta sporazum se ne nanaša na ukrepe, ki jih predlaga, izvaja ali ohranja članica na podlagi določb GATT 1994, z izjemo člena XIX in mnogostranskih trgovinskih sporazumov v Aneksu 1 A, razen tega sporazuma, ali na podlagi protokolov in sporazumov ali dogovorov, sklenjenih na podlagi GATT 1994.

2. Postopna odprava ukrepov, na katere se nanaša odstavek 1(b), se izvede v skladu s časovnimi razporedi, ki jih določene članice predložijo Odboru za posebne zaščitne ukrepe najpozneje v 180 dneh od dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO. Ti časovni razporedi za vse ukrepe, na katere se nanaša prvi odstavek, določajo postopno odpravo ali prilagoditev s tem spora zumom v obdobju, ki ni daljše od štirih let od dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO, pod pogojem, da ne velja več kot en določen ukrep za članico uvoznico [5], katerega trajanje ne sme biti daljše od 31. decembra 1999. Vsaka taka izjema mora biti dogovor jena med neposredno prizadetimi članicami in sporočena Odboru za posebne zaščitne ukrepe z namenom proučitve in sprejema v 90 dneh od dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO. Priloga k temu sporazumu kaže na ukrep, ki je dogovorjen v okviru te izjeme.

3. Članice ne smejo spodbujati ali podpirati, da javna ali zasebna podjetja sprejemajo ali ohranjajo nevladne ukrepe, ki so enaki tistim, ki jih določa odstavek 1.

Člen 12

Notifikacija in posvetovanje

1. Članica Odboru za posebne zaščitne ukrepe takoj sporoči:

(a) da je sprožila preiskovalni postopek, ki se nanaša na resno škodo ali grožnjo škode, in razloge za to;

(b) da je ugotovila obstoj resne škode ali grožnje škode, ki jo povzroča povečan uvoz; in

(c) da je sprejela odločitev, da bo uporabila ali podaljšala uporabo posebnega zaščitnega ukrepa.

2. Pri notifikacijah, na katere se nanašata odstavka 1(b) in 1(c), članica, ki predlaga uporabo ali podaljšanje posebnega zaščitnega ukrepa, predloži Odboru za posebne zaščitne ukrepe vse potrebne informacije, ki vključujejo dokaze o resni škodi ali grožnji škode, ki jo povzroča povečan uvoz, natančen opis določenega proizvoda in predlog ukrepa, predlog datuma uvedbe ukrepa, pričakovano trajanje ter časovni razpored postopne liberalizacije. Ob podaljšanju ukrepa prav tako predloži dokaz, da se določena industrija prilagaja. Svet za trgovino z blagom ali Odbor za posebne zaščitne ukrepe lahko zahtevata od članice, ki predlaga uporabo ali podaljšanje ukrepa, še take dodatne informacije, za katere menita, da so potrebne.

3. Članica, ki predlaga uporabo ali podaljšanje posebnega zaščitnega ukrepa, zagotovi ustrezno priložnost za predhodna posvetovanja s tistimi članicami, ki imajo bistven interes kot izvoznice določenega proizvoda, med drugim z namenom, da proučijo predložene informacije na osnovi odstavka 2, da si izmenjajo mnenja o ukrepu in doseganju dogovora o načinu doseganja cilja, ki je določen v odstavku 1 člena 8.

4. Članica Odboru za posebne zaščitne ukrepe pošlje notifikaci jo pred uporabo začasnega zaščitnega ukrepa, na katerega se nanaša člen 6. Posveti se sprožijo takoj po uvedbi ukrepa.

5. Rezultate posvetovanj, na katere se nanaša ta člen, kakor tudi rezultate vmesnih proučitev, na katere se nanaša odstavek 4 člena 7, kakršno koli obliko kompenzacije, na katero se nanaša odstavek 1 člena 8, in predlagano začasno prekinitev koncesij in drugih obveznosti, na katere se nanaša odstavek 2 člena 8, določene članice takoj sporočijo Svetu za trgovino z blagom.

6. Članice takoj sporočijo Odboru za posebne zaščitne ukrepe svoje zakone, predpise in upravne postopke, ki se nanašajo na posebne zaščitne ukrepe in kakršne koli spremembe v njih.

7. Članice, ki ohranjajo ukrepe, na katere se nanašata člen 10 in odstavek 1 člena 11, ki obstajajo na dan začetka veljavnosti Sporazuma o WTO, take ukrepe sporočijo Odboru za posebne zaščitne ukrepe najpozneje v 60 dneh od dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO.

8. Vsaka članica lahko sporoči Odboru za posebne zaščitne ukrepe vse zakone, predpise in upravne postopke in kakršne koli ukrepe, na katere se nanaša ta sporazum, ki jih ni sporočila druga članica v skladu z zahtevami tega sporazuma.

9. Vsaka članica lahko sporoči Odboru za posebne zaščitne ukrepe kakršne koli nevladne ukrepe, na katere se nanaša odstavek 3 člena 11.

10. Vse notifikacije Svetu za trgovino z blagom, na katere se nanaša ta sporazum, se običajno opravijo preko Odbora za posebne zaščitne ukrepe.

11. Določbe v zvezi z notifikacijo tega sporazuma ne pomenijo zahteve od katere koli članice, da razkriva zaupne informacije, katerih razkrivanje bi oviralo izvajanje zakonov ali bi sicer bilo v nasprotju z javnim interesom, ali pa bi vplivalo na legitimne trgovinske interese določenih javnih ali zasebnih družb.

Člen 13

Nadzor

1. Ustanovi se Odbor za posebne zaščitne ukrepe pod oblastjo Sveta za trgovino z blagom, v katerem lahko sodeluje katera koli članica, ki izrazi željo, da v njem sodeluje. Odbor ima te naloge:

(a) spremlja in letno poroča Svetu za trgovino z blagom o izvajanju tega sporazuma in daje priporočila za njegovo izboljšanje;

(b) na zahtevo določene članice ugotavlja, ali so zahteve tega sporazuma v zvezi s postopki izpolnjene glede na zaščitne ukrepe, in sporoča svoje ugotovitve Svetu za trgovino z blagom;

(c) pomaga članicam, če tako zahtevajo, pri njihovih posve tovanjih v skladu z določbami tega sporazuma;

(d) proučuje ukrepe, na katere se nanašata člen 10 in odstavek 1 člena 11, spremlja postopno zmanjševanje teh ukrepov in ustrezno poroča Svetu za trgovino z blagom;

(e) na zahtevo članice, ki je sprejela zaščitni ukrep, ugotavlja, ali so predlogi začasne prekinitve koncesij in drugih obveznosti "približno enakovredni", in ustrezno poroča Svetu za trgovino z blagom;

(f) sprejema in pregleda vse notifikacije, ki jih določa ta sporazum, in ustrezno poroča Svetu za trgovino z blagom; in

(g) opravlja kakršno koli drugo nalogo v zvezi s tem spora zumom, ki jo določi Svet za trgovino z blagom.

2. Z namenom pomoči Odboru pri izvajanju njegovih nadzornih nalog Sekretariat vsako leto pripravi dejansko poročilo o izvajanju tega sporazuma, ki temelji na notifikacijah in drugih zanesljivih informacijah, ki so mu na razpolago.

Člen 14

Reševanje sporov

Določbe členov XXII. in XXIII GATT 1994, kot jih razlaga in uporablja Dogovor o reševanju sporov, se nanašajo na posvetovanja in reševanje sporov, ki izvirajo iz tega sporazuma.

[1] Carinska unija lahko uporablja poseben zaščitni ukrep enotno ali v korist določene države članice. Ko carinska unija uporablja poseben zaščitni ukrep enotno, morajo vse zahteve v zvezi z ugotavljanjem resne škode ali grožnje na podlagi tega sporazuma temeljiti na pogojih, ki se nanašajo na carinsko unijo kot celoto. Če se poseben zaščitni ukrep uporablja v korist določene države članice, morajo vse zahteve, ki se nanašajo na ugotavljanje resne škode ali grožnje, temeljiti na pogojih, ki obstajajo v tej državi članici, in mora biti ukrep omejen na to državo članico. Nič v tem sporazumu vnaprej ne vpliva na razlago razmerja med členom XIX in odstavkom 8 člena XXIV GATT 1994.

[2] Članica Odboru za posebne zaščitne ukrepe takoj sporoči ukrep v zvezi s prvim odstavkom člena 9.

[3] Uvozno kvoto, ki se uporablja kot poseben zaščitni ukrep v skladu z ustreznimi določbami GATT 1994 in tega sporazuma, lahko na podlagi medsebojnega sporazuma nadzira članica izvoznica.

[4] Primeri podobnih ukrepov vključujejo zmernejši izvoz, sisteme spremljanja izvoznih in uvoznih cen, nadzor izvoza in uvoza, obvezne uvozne kartele, arbitrarne sisteme izdajanja izvoznih in uvoznih dovoljenj oziroma katere koli od teh, ki dajejo zaščito.

[5] Edina izjema, do katere imajo pravico Evropske skupnosti, je določena v Prilogi k temu sporazumu.

--------------------------------------------------

PRILOGA

IZJEMA, NA KATERO SE NANAŠA DRUGI ODSTAVEK ČLENA 11

Članice | Proizvod | Prenehanje |

ES/Japonska | Osebna vozila, terenska vozila, lahka vozila za prevoz blaga, lahka tovorna vozila (do 5 ton) in enaka vozila v celoti v sestavnih delih (CKD kompleti) | 31. december 1999 |

--------------------------------------------------