EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Sodelovanje med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2017/2394 – sodelovanje med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov

KAKŠEN JE NAMEN UREDBE?

Njen namen je z modernizacijo sodelovanja zadevnih nacionalnih oblasti v državah EU, Evropskega gospodarskega prostora (EGS) in Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) med posameznimi državami in z Evropsko komisijo potrošnike zaščititi pred čezmejnimi kršitvami potrošniške zakonodaje.

Nova pravila pripomorejo k večjemu zaupanju potrošnikov in podjetij v e-trgovanje v okviru EU.

Ta uredba razveljavlja in nadomešča Uredbo (ES) št. 2006/2004 in stopi v veljavo 17. januarja 2020.

KLJUČNE TOČKE

Obseg

Uredba pokriva 26 zakonov EU, ki ščitijo interese potrošnikov, navedene v Prilogi (v prihodnosti bodo morda dodani novi v skladu z novimi področji zakonodaje), in velja v primeru kakršne koli kršitve teh zakonov.

Med te kršitve sodi naslednje:

  • kršitve znotraj EU: kjer potrošniki živijo v drugi državi EU, kot je država,
    • kjer je prišlo do kršitve,
    • kjer ima sedež odgovorni trgovec ali
    • kjer je mogoče najti relevantne dokaze ali sredstva;
  • razširjene kršitve: dejanje ali opustitev dejanja v nasprotju z zakonodajo za zaščito potrošnikov EU, ki škoduje ali je verjetno, da bo povzročilo škodo skupnemu interesu potrošnikov v vsaj dveh državah EU, ki nista državi,
    • iz katere izvira dejanje ali opustitev oziroma v kateri je prišlo do dejanja ali opustitve,
    • v kateri ima trgovec, ki je odgovoren za dejanje ali opustitev, svoj sedež, ali
    • v kateri se nahajajo dokazi ali sredstva trgovca, ki se nanašajo na dejanje ali opustitev, ali
  • vsa dejanja ali opustitve v nasprotju z zakonodajo EU o varstvu interesov potrošnikov, ki so povzročila ali je verjetno, da bodo povzročila škodo kolektivnim interesom potrošnikov, in imajo skupne značilnosti, med katerimi so
    • enaka nezakonita praksa,
    • kršitev istega interesa,
    • storjena so sočasno in
    • stori jih isti trgovec v vsaj 3 državah članicah EU;
  • močno razširjene kršitve z razsežnostjo EU: oškodovani potrošniki živijo v vsaj dveh tretjinah držav članic EU in predstavljajo vsaj dve tretjini prebivalstva EU.

Kršitev je lahko dejanje ali opustitev dejanja in lahko preneha pred začetkom ali dokončanjem ukrepov.

Pristojni organi

Vsaka država članica EU mora imenovati in financirati:

  • enotni povezovalni organ, odgovoren za koordinacijo izvajanja preiskav in ukrepov ter zagotavljanje učinkovitega sodelovanja;
  • vsaj en pristojni organ, odgovoren za uporabo uredbe.

Države članice EU lahko imenovane organe, kjer je to potrebno in v okviru določenih pogojev uredbe, tudi zadolžijo za zbiranje informacij glede kršitev ali izvajanje izvršilnih ukrepov.

Uredba navaja minimalna preiskovalna in izvršilna pooblastila pristojnih organov, vključno s pridobivanjem zavez od trgovca, da bo prenehal s kršitvijo ali zagotovil primerno povrnitev škode prizadetim potrošnikom.

Poleg tega bodo organi lahko:

  • zahtevali informacije za namene ugotavljanja identitete kršitelja od registratorjev domen in bank;
  • izvajali poskusne nakupe („skrivni kupec“) in s tem preverjali geografsko diskriminacijo ali druge poprodajne pogoje (npr. pravico do odstopa od pogodbe) in
  • po potrebi zahtevali odstranitev spletne vsebine.

Vzajemna pomoč

Pri kršitvah znotraj EU uredba določa postopek za zahtevanje informacij in izvajanje izvršilnih ukrepov med državami članicami EU.

Oblasti morajo na zahteve za informacije odgovoriti v 30 dneh, razen če je drugače dogovorjeno, brez odlašanja in običajno v 6 mesecih pa morajo izvesti primerne izvršilne ukrepe, če ni drugače dogovorjeno. Uredba pokriva tudi pogoje, pod katerimi je mogoče tako zahtevo za informacije zavrniti.

Usklajeno ukrepanje

Kadar obstaja utemeljen sum, da se je zgodila močno razširjena kršitev, bi morali pristojni organi, ki jih ta kršitev zadeva, brez odlašanja obvestiti Komisijo ter druge pristojne in povezovalne organe in sprožiti usklajeno ukrepanje z imenovanim koordinatorjem, kjer je to dogovorjeno.

Komisija mora nacionalnim oblastem poročati o vsakem zaznanem sumu kršitve. V primeru suma močno razširjene kršitve po celotni EU morajo nacionalne oblasti izvesti primerne preiskave in začeti z usklajenimi ukrepi, če te preiskave potrdijo morebitne kršitve. Usklajene ukrepe v primeru močno razširjenih kršitev po celotni EU mora vedno uskladiti Komisija.

Države članice EU lahko zavrnejo sodelovanje v usklajenih ukrepih, če na primer že obstaja sodni postopek ali če je preiskava pokazala, da so dejanski ali potencialni učinki domnevne kršitve v tisti državi zanemarljivi.

Dejavnosti na ravni EU

Uredba uvaja tudi nov sistem obveščanja trgov na ravni EU, kar omogoča hitrejše zaznavanje morebitnih groženj. Ta nov sistem obveščanja združuje že obstoječ sistem v okviru Uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov (Uredba (ES) št. 2006/2004) z obširnejšo izmenjavo relevantnih in potrebnih informacij.

Poleg tega bodo lahko za obveščanje („zunanja obvestila“) skrbeli tudi določeni zunanji organi (kot so trgovska združenja in združenja za varstvo potrošnikov, evropski potrošniški centri in pristojni organi, ki so jim ta pooblastila dodelile države članice EU ali Komisija). S tem se poveča vloga zadevnih strank pri uveljavljanju zakonodaje o varstvu potrošnikov.

Oblasti se lahko za odkrivanje kršitev odločijo tudi za izvajanje usklajenih preiskav*, vendar mora te običajno usklajevati Komisija.

Varstvo podatkov

Oblasti lahko relevantne podatke zahtevajo od tretjih oseb v skladu z Direktivo 2000/31/ES (o elektronskem poslovanju) in ob spoštovanju zakonodaje za varstvo podatkov (Uredba (ES) št. 45/2001 o Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov, Uredba (EU) 2016/679 – varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov (GDPR) in Direktiva (EU) 2016/680 – o varstvu osebnih podatkov, ki jih obdelujejo policija in organi kazenskega pregona).

KDAJ UREDBA STOPI V VELJAVO?

V veljavo stopi 17. januarja 2020.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

KLJUČNI POJMI

Usklajene preiskave: koordinirane preiskave potrošniškega trga.

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2017/2394 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 345, 27. 12. 2017, str. 1–26).

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4. 5. 2016, str. 1–88).

Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4. 5. 2016, str. 89–131).

Nadaljnje spremembe in popravki Uredbe (EU) 2016/680 so vključeni v osnovno besedilo. Ta prečiščena različica je samo za dokumentarne namene.

Uredba (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov) (UL L 364, 9. 12. 2004, str. 1–11).

Glej. prečiščeno različico.

Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12. 1. 2001, str. 1–22).

Glej. prečiščeno različico.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/31/ES z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu („Direktiva o elektronskem poslovanju“) (UL L 178, 17. 7. 2000, str. 1).

Zadnja posodobitev 14.05.2018

Top