13.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 319/4

1.

Zaradi vse bolj globalizirane trgovine in podaljšanja aktivne življenjske dobe je bolj kot kdaj koli potrebno nenehno prilagajanje veščin posameznika, da bi lahko bolje predvidevali verjetne ali nujne premike ter omogočili zanesljivo poklicno pot.

2.

Zaradi širitve Evropske unije so se povečale možnosti za mobilnost v izobraževanju in usposabljanju ter na trgu dela, hkrati pa je treba državljane Unije pripraviti na to, da svoje izobraževalne in poklicne načrte postavijo v širši geografski okvir.

3.

Njihovo življenje zaznamuje vse več prehodov: zlasti od šolskega k poklicnemu izobraževanju in usposabljanju, visokošolskem izobraževanju ali zaposlovanju ter od zaposlitve k brezposelnosti, nadaljnjem usposabljanju ali izstopu s trga dela. Orientacija je odločilnega pomena pri sprejemanju pomembnih odločitev, s katerimi se posameznik sooča vse življenje. V tem pogledu lahko omogoči, da se posameznikom zagotovijo varnejše poklicne poti na današnjem trgu dela ter večje ravnovesje med osebnim in poklicnim življenjem.

4.

Trg dela zaznamuje neravnovesje med trajno brezposelnostjo in težavami pri zaposlovanju v nekaterih sektorjih, orientacija pa omogoča učinkovitejši odziv na potrebe trga dela.

5.

Socialna vključenost in enake možnosti so še vedno najpomembnejši izzivi politike izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja –

1.

So v Resoluciji z dne 28. maja 2004 (1) o krepitvi politik, sistemov in praks na področju vseživljenjske orientacije določeni temeljni cilji politike vseživljenjske orientacije za vse državljane Evropske unije.

2.

V priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2) je ob sklicevanju na več ključnih kompetenc poudarjeno, da je sposobnost poiskati priložnosti za izobraževanje in usposabljanje ter orientacijo in/ali podporo, ki je na voljo, bistvena za osebni razvoj posameznika in njegovo vključevanje v družbo.

3.

Svet v Resoluciji z dne 15. novembra 2007 o novih znanjih in spretnostih za nova delovna mesta (3) poziva države članice in Komisijo, naj usposobijo ljudi za nove zaposlitve v družbi znanja, in sicer s pomočjo poklicnega svetovanja, ki iskalcem zaposlitve omogoči, da opredelijo module usposobljenosti, potrebne za prestop k novi zaposlitvi na področjih, kjer obstajajo vrzeli v usposobljenosti za določen poklic.

4.

Skupno poročilo Sveta in Komisije za leto 2008 o napredku pri izvajanju delovnega programa „Vseživljenjsko učenje za znanje, ustvarjalnost in inovacije“ (4) opozarja, da je treba nameniti „posebno pozornost tudi vseživljenjskemu usmerjanju“.

5.

Sklepi Sveta z dne 25. maja 2007 o skladnem okviru kazalnikov in meril za spremljanje napredka pri doseganju lizbonskih ciljev v izobraževanju in usposabljanju (5) so pomemben instrument, ki omogoča ocenitev napredka pri uresničevanju ciljev iz lizbonske strategije in s katerim se lahko spremlja napredek držav članic na področju orientacije v okviru njihovih strategij vseživljenjskega učenja.

6.

Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (6) vzpostavlja skupni referenčni okvir, ki bi moral služiti kot sredstvo za pretvorbo med različnimi sistemi kvalifikacij in njihovimi ravnmi in s katerim bi lahko spodbujali mobilnost dejavnih državljanov, orientacijo pa vključili v politike in prakse izobraževanja in zaposlovanja držav članic.

7.

Svet v sklepih o izobraževanju odraslih z dne 22. maja 2008 (7) opozarja na ugodnosti, ki jih v gospodarskem in socialnem smislu ter za posameznika prinaša okrepitev izobraževanja odraslih, in vztraja, da so pravzaprav javni organi odgovorni za vzpostavitev kakovostnih sistemov informiranja in orientacije, temelječih na pristopu, ki je bolj usmerjen na ljudi, da bodo zares aktivnejši in samostojnejši pri izobraževanju in usposabljanju.

1.

V nedavnih ocenjevalnih poročilih, zlasti v poročilu Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP) iz leta 2008 o izvajanju resolucije iz leta 2004, je poudarjeno, da so kljub doseženemu napredku potrebna dodatna prizadevanja za zagotovitev bolj kakovostnih storitev orientacije, pravičnejšega dostopa, usmerjenega na želje in potrebe državljanov, ter za usklajevanje in vzpostavljanje partnerstev med obstoječimi ponudbami storitev.

2.

Države članice so leta 2007 ustanovile Evropsko mrežo za razvoj politik vseživljenjske orientacije (ELGPN), v katero so vključeni predstavniki držav članic, ki so se odločile, da bodo sodelovale; s tem so se povečale možnosti, da se države članice učijo ena od druge in sodelujejo pri oblikovanju politik, sistemov in praks na področju vseživljenjske orientacije.

3.

Treba je utrditi prednostne naloge, katerih namen je aktivno izvajanje politike orientacije v okviru nacionalnih strategij vseživljenjskega izobraževanja. Te prednostne naloge je treba formulirati kot ukrepe, pri tem pa uporabiti evropske instrumente in pripomočke.

—

okrepijo vlogo vseživljenjske orientacije v sklopu nacionalnih strategij vseživljenjskega učenja v skladu z lizbonsko strategijo in s strateškim okvirom za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja,

—

po potrebi izvedejo preglede politik in praks na nacionalni ravni,

—

v skladu z nacionalnimi razmerami in zakonodajo ter zato, da bi podprle vseživljenjske poklicne prehode državljanov, uporabijo naslednja vodilna načela (kakor so podrobno navedena v prilogi):

—

izrabijo priložnosti, ki jih v skladu s prednostnimi nalogami držav članic ponujajo program Vseživljenjsko učenje in evropski strukturni skladi.

1.

okrepijo evropsko sodelovanje na področju vseživljenjske orientacije, zlasti prek Evropske mreže za razvoj politik vseživljenjske orientacije, ob podpori programa „Vseživljenjsko učenje“ v povezavi s Cedefop.

Zlasti naj se:

2.

državljanom in akterjem na področju orientacije zagotovijo zanesljive vire informacij, ki bodo zajemali vse sisteme izobraževanja in usposabljanja in storitve orientacije držav članic, zlasti prek mreže Euroguidance;

3.

spodbujajo razvoj vseživljenjske orientacije v tretjih državah v skladu s štirimi osmi ukrepanja iz te resolucije, zlasti z dejavnostmi Evropske ustanove za usposabljanje.