31999R0574

Uredba Sveta (ES) št. 574/1999

z dne 12. marca 1999

o določitvi tretjih države, katerih državljani morajo ob prehodu zunanjih meja držav članic imeti vizume

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske unije in zlasti člena 100c,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

(1) ker člen 100c Pogodbe zahteva, da Svet določi tretje države, katerih državljani morajo ob prehodu zunanjih meja držav članic imeti vizum;

(2) ker je sestavljanje skupnega seznama, priloženega tej uredbi, pomemben korak k uskladitvi vizumske politike; ker drugi pododstavek člena 7a Pogodbe določa zlasti, da naj notranji trg obsega območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu s Pogodbo zagotovljen, med drugim, prosti pretok oseb; ker so drugi vidiki uskladitve vizumske politike, vključno s pogoji za izdajo vizumov, zadeve, ki naj se določijo v ustreznem okviru;

(3) ker bi morala imeti tveganja v zvezi z varnostjo in ilegalnimi migracijami prednostno obravnavo pri sestavi omenjenega skupnega seznama; ker poleg tega igrajo vlogo tudi mednarodni odnosi držav članic s tretjimi državami;

(4) ker je načelo, da država članica ne sme zahtevati vizuma od osebe, ki želi prestopiti njene zunanje meje, če ima ta oseba vizum, ki ga je izdala druga država članica in izpolnjuje usklajene pogoje, ki urejajo izdajo vizumov, in je veljaven po vsej Skupnosti ali če ima ta oseba ustrezno dovoljenje, ki ga je izdala ena od držav članic, zadeva, ki jo morajo države članice določiti v ustreznem okviru;

(5) ker ta uredba državi članici ne bi smela preprečevati, da odloča, pod katerimi pogoji smejo državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo na njenem ozemlju, v času veljavnosti svojih dovoljenj ponovno vstopiti, potem ko so zapustili ozemlje držav članic Unije;

(6) ker lahko države članice v posebnih primerih, ki opravičujejo izjemo, kjer bi načeloma obstajale zahteve po vizumu, izvzamejo določene kategorije oseb in se pri tem držijo mednarodnega prava ali običajev;

(7) ker se lahko države članice zaradi razlik v nacionalnih ureditvah za osebe brez državljanstva, begunce s priznanim statusom in osebe, ki predložijo potne liste ali potne dokumente, ki jih je izdala ozemeljska enota ali oblast, ki je vse države članice ne priznavajo kot državo, odločijo o zahtevah po vizumih za to skupino oseb, če ta ozemeljska enota ali oblast ni na omenjenem skupnem seznamu;

(8) ker je treba, kadar se seznamu dodajajo nove enote, upoštevati diplomatske posledice in usmeritve, ki jih je v tej zadevi sprejela Evropska unija; ker je v vseh primerih vključitev tretje države na skupen seznam povsem brez vpliva na njen mednarodni status;

(9) ker bi bilo treba določitev tretjih držav, katerih državljani morajo ob prehodu zunanjih meja držav članic imeti vizume, doseči postopoma; ker si bodo države članice stalno prizadevale za uskladitev svoje politike vizumov glede tretjih držav, ki niso na skupnem seznamu; ker te določbe ne smejo vplivati na dosego prostega pretoka oseb, kot je predviden v členu 7a Pogodbe; ker bi morala Komisija v prvi polovici leta 2001 sestaviti poročilo o napredku pri usklajevanju;

(10) ker bi morale države članice z namenom zagotoviti, da se sistem upravlja pregledno ter da je zagotovljena obveščenost prizadetih oseb, drugim državam članicam in Komisiji sporočiti ukrepe, ki jih sprejmejo v skladu s to uredbo; ker je treba iz istih razlogov te informacije objaviti tudi v Uradnem listu Evropskih skupnosti,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Državljani tretjih držav, ki so na skupnem seznamu v Prilogi, morajo ob prehodu zunanjih meja držav članic imeti vizume.

2. Za državljane držav, ki so bile prej del držav na skupnem seznamu, se uporabljajo zahteve prvega odstavka, če in dokler Svet ne odloči drugače po postopku, predpisanem v ustrezni določbi Pogodbe.

Člen 2

1. Države članice določijo zahteve za vizume za državljane tretjih držav, ki niso na skupnem seznamu.

2. Države članice določijo zahteve za vizume za osebe brez državljanstva in begunce s priznanim statusom.

3. Države članice določijo zahteve za vizume za osebe, ki predložijo potne liste ali potne dokumente, ki jih je izdala ozemeljska enota ali oblast, ki je vse države članice ne priznavajo kot državo, če ta enota ali oblast ni na omenjenem skupnem seznamu.

4. V 10 delovnih dneh od začetka veljavnosti te uredbe države članice sporočijo drugim državam članicam in Komisiji ukrepe, ki so jih sprejele v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom. Vsi kasnejši ukrepi, sprejeti v skladu s prvim odstavkom, morajo biti na enak način sporočeni v petih delovnih dneh.

Komisija objavi ukrepe, sporočene v skladu s tem odstavkom, in njihove spremembe v Uradnem listu Evropskih skupnosti v informacijo.

Člen 3

V prvi polovici leta 2001 Komisija sestavi poročilo o napredku pri usklajevanju vizumske politike držav članic do tretjih držav, ki niso na skupnem seznamu, in če je treba, Svetu predloži predloge za nadaljnje ukrepe, potrebne za dosego cilja uskladitve, določenega v Pogodbi.

Člen 4

1. Države članice lahko državljane tretjih držav, od katerih se zahteva vizume po prvem in drugem odstavku člena 1, oprostijo teh zahtev. To velja predvsem za posadke v civilnem letalskem in pomorskem prometu, letalsko osebje in spremljevalce pri reševalnih ali nujnih poletih ter druge pomočnike v primeru naravne ali druge nesreče ter imetnike diplomatskih potnih listov in službenih potnih listov.

2. Smiselno se uporablja člen 2(4).

Člen 5

V tej uredbi "vizum" pomeni dano dovoljenje ali sprejeta odločitev države članice, ki je potrebna za vstop na njeno ozemlje, z namenom:

- nameravanega bivanja v tej državi članici ali več državah članicah, ki skupaj ni daljše od treh mesecev,

- tranzita preko ozemlja te države članice ali več držav članic, razen tranzita skozi mednarodne cone letališč in transferja med letališči v eni državi članici.

Člen 6

Ta uredba ne vpliva na nadaljnje usklajevanje med posameznimi državami članicami, ki presega skupni seznam o tretjih državah, katerih državljani morajo imeti vizum, ko prestopajo njihove zunanje meje.

Člen 7

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. marca 1999

Za Svet

Predsednik

O. Schily

[1] UL C 11, 15.1.1994, str. 15.

[2] UL C 128, 9.5.1994, str. 350. Mnenje Evropskega parlamenta z dne 10. februarja 1999 (še ne objavljeno v Uradnem listu).

--------------------------------------------------

PRILOGA

SKUPNI SEZNAM IZ ČLENA 1

I. DRŽAVE

Afganistan Albanija Alžirija Angola Armenija Azerbajdžan Bahrajn Bangladeš Belorusija Benin Bolgarija Burkina Faso Burma/Mjanmar Burundi Butan Centralnoafriška republika Čad Demokratična republika Kongo Dominikanska republika Džibuti Egipt Ekvatorialna Gvineja Eritreja Etiopija Fidži Filipini Gabon Gambija Gana Gruzija Gvajana Gvineja Gvineja Bisao Haiti | Indija Indonezija Irak Iran Jemen Jordanija Kambodža Kamerun Kapverdsko otočje Katar Kazahstan Kirgizija Kitajska Komori Kongo Kuba Kuvajt Laos Libanon Liberija Libija Madagaskar Maldivi Mali Maroko Mauritius Mavretanija Moldavija Mongolija Mozambik Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija Nepal Niger | Nigerija Oman Pakistan Papua Nova Gvineja Peru Romunija Ruanda Rusija Sao Tome in Principe Saudska Arabija Senegal Severna Koreja Sierra Leone Sirija Slonokoščena obala Somalija Sudan Surinam Šrilanka Tadžikistan Tajska Tanzanija Togo Tunizija Turčija Turkmenistan Uganda Ukrajina Uzbekistan Vietnam Zambija Združeni arabski emirati Zvezna republika Jugoslavija (Srbija in Črna gora) |

II. OZEMELJSKE ENOTE IN OBLASTI, KI JIH VSE DRŽAVE ČLANICE NE PRIZNAVAJO ZA DRŽAVE

Tajvan

--------------------------------------------------