Nezakonodajni akti

V skladu s členom 289 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) so:

• nezakonodajni akti odločitve, ki jih običajno sprejme Evropska komisija po prenosu pooblastil (delegirani akti) ali za izvajanje zakonodajnega akta (izvedbeni akti);
• zakonodajni akti odločitve, ki se sprejmejo po rednem ali posebnem zakonodajnem postopku.

Da bi bilo mogoče sprejeti nezakonodajni akti, mora zakonodajni akt najprej prenesti na Komisijo pooblastila za njegovo sprejetje. Zakonodajni akt mora tudi izrecno opredeliti cilje, vsebino, obseg in trajanje prenosa pooblastil na Komisijo.

Za prenos pooblastil veljajo naslednji pogoji:

• Evropski parlament ali Svet lahko sklene, da bo preklical pooblastilo;
• delegirani akt lahko začne veljati samo, če Evropski parlament ali Svet v roku, določenem v zakonodajnem aktu, temu ne nasprotuje.

Nekateri zakonodajni akti se sprejmejo v obliki uredb, direktiv ali sklepov, v katerih ni določeno, na koga so naslovljeni. V tem primeru jih podpiše predsednik institucije, ki jih je sprejela.

Uredbe in direktive, ki so naslovljene na vse države EU, ter sklepi, v katerih ni določeno, na koga so naslovljeni, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. Veljati začnejo z dnem, ki je v njih naveden, sicer pa dvajseti dan po objavi.

Druge direktive in sklepi, v katerih je določeno, na koga so naslovljene, se uradno sporočijo naslovljencu, učinkovati pa začnejo z obvestilom.