8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/2

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 18. juilja 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-503/04) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Sodba Sodišča, v kateri je ugotovljena neizpolnitev obveznosti - Neizvršitev - Člen 228 ES - Ukrepi, potrebni za izvršitev sodbe Sodišča - Odpoved pogodbe)

(2007/C 211/02)

Jezik postopka: nemščina

Stranki(e)

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: B. Schima, zastopnik)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: W.-D. Plessing in C. Schultze-Bahr, zastopnika, H.-J. Prieß, odvetnik)

Intervenientke: Francoska republika (zastopnika: G. de Bergues in J. C. Gracia, zastopnika), Kraljevina Nizozemska (zastopnika: H. G. Sevenster in D. J. M. de Grave, zastopnika), Republika Finska (zastopnik: T. Pynnä, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Člen 228 ES – Neizvršitev sodbe Sodišča z dne 10. aprila 2003 v združenih zadevah C-20/01 in C-28/01 – Direktiva Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev (UL L 209, str. 1) – Javni naročili, ki sta ju mesto Braunschweig in občina Bockhorn oddali brez javnega razpisa – Zahtevek za določitev denarne kazni.

Izrek

Zvezna republika Nemčija, s tem da v roku, ki ga je določila Komisija Evropskih skupnosti v obrazloženem mnenju v skladu s členom 228 ES, ni sprejela ukrepov, ki izhajajo iz zgoraj navedene sodbe z dne 10. aprila 2003 v zadevi Komisija proti Nemčiji (C-20/01 in C-28/01), v zvezi z oddajo pogodbe o odvozu odpadkov s strani mesta Braunschweig (Nemčija), ni izpolnila obveznosti iz tega člena.

2)	Zvezni republiki Nemčiji se naloži plačilo stroškov.

3)	Francoska republika, Kraljevina Nizozemska in Republika Finska nosijo svoje stroške.

(1) UL C 45, 19.2.2005.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/2

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 12. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji

(Zadeva C-507/04) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Ohranjanje prostoživečih ptic - Direktiva 79/409/EGS - Ukrepi za prenos)

(2007/C 211/03)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: M. van Beek, B. Schima in M. Lang, zastopniki)

Tožena stranka: Republiki Avstriji (zastopnik: H. Dossi, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nepopoln in nepravilen prenos Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 103, str. 1)

Izrek

Republika Avstrija, s tem ko ni pravilno prenesla naslednjih določb Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic:

—	člena 1(1) in (2) Direktive v pravni red Gradiščanske, Koroške, Spodnje Avstrije, Zgornje Avstrije in Štajerske,

—	člena 5 Direktive v pravni red Gradiščanske, Koroške, Spodnje Avstrije, Zgornje Avstrije in Štajerske,

—	člena 6(1) Direktive v pravni red Zgornje Avstrije,

—	člena 7(1) Direktive v pravni red Koroške, Spodnje Avstrije in Zgornje Avstrije,

—

člena 7(4) Direktive v pravni red naslednjih dežel za sledeče vrste:

—	v Spodnji Avstriji za grivarja, divjega petelina, ruševca in sloko;

—	v Zgornji Avstriji za divjega petelina, ruševca in sloko;

—	v deželi Salzburg za divjega petelina, ruševca in sloko;

—	na Štajerskem za divjega petelina, ruševca in sloko;

—	na Tirolskem za divjega petelina in ruševca;

—	v deželi Vorarlberški za ruševca;

—	in v deželi Dunaj za sloko;

—	člena 8 Direktive v pravni red Spodnje Avstrije,

—	člena 9(1) in (2) Direktive v pravni red Gradiščanske, Spodnje Avstrije glede člena 20(4) spodnjeavstrijskega zakona o varstvu narave (Niederösterreichisches Naturschutzgesetz), Zgornje Avstrije, dežele Salzburg, Tirolske in Štajerske,

—	člena 11 Direktive v pravni red Spodnje Avstrije,

ni izpolnila obveznosti iz členov 10 in 249 ES, ter člena 18 Direktive Sveta 79/409/EGS.

2)	V preostalem se tožba zavrne.

3)	Republiki Avstriji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 45, 19.2.2005.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/3

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 18. julija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Consiglio di Stato – Italija) – Ministero dell'Industria, del Commercio et dell'Artigianato proti Lucchini Siderurgica SpA

(Zadeva C-119/05) (1)

(Državne pomoči - ESPJ - Jeklarstvo - Pomoč, razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom - Izterjava - Pravnomočnost sodbe nacionalnega sodišča)

(2007/C 211/04)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di Stato

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ministero dell'Industria, del Commercio et dell'Artigianato

Tožena stranka: Lucchini Siderurgica SpA

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Consiglio dello Stato – Vračilo državne pomoči, razglašene za nezdružljivo s skupnim trgom in v nasprotju z odločbo Komisije št. 3484/85/ESPJ z dne 27. novembra 1985 o določitvi pravil Skupnosti za pomoč jeklarski industriji (UL L 230, str. 1) – Obveznost države, da izterja pomoči, kljub pravnomočni civilnopravni sodbi, ki temu nasprotuje

Izrek

Pravo Skupnosti nasprotuje uporabi določbe nacionalnega prava, ki uzakonja načelo pravnomočnosti, kot je člen 2909 italijanskega civilnega zakonika (codice civile), če njena uporaba onemogoča vračilo državne pomoči, dodelitev katere pomeni kršitev prava Skupnosti in katere nezdružljivost s skupnim trgom je bila ugotovljena z dokončno odločbo Komisije Evropskih skupnosti.

(1) UL C 132, 28.5.2005.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/4

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 18. julija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundessocialgericht – Nemčija) – Gertraud Hartmann proti Freistaat Bayern

(Zadeva C-212/05) (1)

(Obmejni delavec - Uredba (EGS) št. 1612/68 - Prenos stalnega prebivališča v drugo državo članico - Brezposeln zakonec - Dodatek za vzgojo - Zavrnjena dodelitev zakoncu - Socialna ugodnost - Pogoj stalnega prebivališča)

(2007/C 211/05)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundessocialgericht

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Gertraud Hartmann

Tožena stranka: Freistaat Bayern

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Bundessozialgericht – Razlaga Uredbe Sveta št. 1612/68 (EGS) z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, str. 2) – Pojem delavca – Nemški uradnik, ki se je za stalno preselil v Avstrijo, vendar še naprej delal v Nemčiji – Zavrnitev dodelitve dodatka za vzgojo otroka njegovi zakonski partnerici, ki ima avstrijsko državljanstvo, stalno prebivališče v Avstriji in ne izvaja poklicne dejavnosti v Nemčiji – Socialna ugodnost

Izrek

Državljan države članice, ki je prenesel svoje stalno prebivališče v drugo državo članico, pri čemer je obdržal svojo zaposlitev v prvi državi in odtlej opravlja svojo poklicno dejavnost kot obmejni delavec, se lahko sklicuje na status „delavca migranta“ v smislu Uredbe Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti.

V okoliščinah, kot so v sporu o glavni stvari, člen 7(2) Uredbe št. 1612/68 nasprotuje temu, da je brezposelna oseba, ki prebiva v drugi državi članici in je zakonec delavca migranta, ki opravlja poklicno dejavnost v državi članici, izključena od pravice do socialne ugodnosti, ki ima lastnosti nemškega dodatka za vzgojo, iz razloga, da nima niti stalnega niti običajnega prebivališča v državi članici.

(1) UL C 193, 6.8.2005.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/4

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 18. julija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundessozialgericht – Nemčija) – Wendy Geven proti Land Nordrhein-Westfalen

(Zadeva C-213/05) (1)

(Obmejni delavec - Uredba (EGS) št. 1612/68 - Dodatek za vzgojo otroka - Nepodelitev - Socialna ugodnost - Pogoj prebivališča)

(2007/C 211/06)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundessozialgericht

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Wendy Geven

Tožena stranka: Land Nordrhein-Westfalen

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Bundessozialgericht – Razlaga člena 7(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, str. 2) – Socialna korist – Nacionalna zakonodaja, ki pogojuje odobritev otroškega dodatka (Erziehungsgeld) osebam, ki nimajo prebivališča ali običajnega kraja začasnega prebivališča na nacionalnem ozemlju, s pogojem, da presežejo prag 15 delovnih ur tedensko.

Izrek

Člen 7(2) Uredbe Sveta št. 1612/68 (EGS) z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti ne nasprotuje temu, da nacionalna ureditev države članice državljanki druge države članice s prebivališčem v tej državi, ki v prvi državi opravlja neznatno poklicno dejavnost (od 3 do 14 ur tedensko), onemogoča prejemanje socialne ugodnosti z značilnostmi nemškega dodatka za vzgojo otroka, ker v prvi državi nima niti stalnega niti običajnega prebivališča.

(1) UL C 193, 6.8.2005.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/5

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 18. julija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Conseil d'État – Francija) – Société thermale d'Eugénie-les-Bains proti Ministère de l'Économie, des Finances et de l'Industrie

(Zadeva C-277/05) (1)

(DDV - Področje uporabe - Are, plačane v okviru pogodb, ki se nanašajo na opravljanje storitev, so predmet DDV in jih obdrži izvajalec storitev, če pride do odstopa od pogodbe - Opredelitev)

(2007/C 211/07)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Société thermale d'Eugénie-les-Bains

Tožena stranka: Ministère de l'Économie, des Finances et de l'Industrie

Predmet

Predlog za sprejem predhodne odločbe – Conseil d'Etat (Francija) – Razlaga člena 2(1) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1) – Področje uporabe – Are plačane v okviru pogodb, ki se nanašajo na opravljanje storitev, ki so predmet davka na dodano vrednost in ki jih v primeru odstopa od pogodbe obdrži stranka, ki je aro prejela – Opredelitev za plačilo za storitev rezervacije ali za odstopnino

Izrek

Člena 2(1) in 6(1) Šeste direktive Sveta 77/388/CEE z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero – je treba razlagati tako, da je treba zneske, plačane iz naslova ar, v okviru pogodb, ki se nanašajo na opravljanje hotelskih storitev, obdavčenih z davkom na dodano vrednost, če stranka izrabi pravico do odstopa in lastnik hotela te zneske obdrži, šteti kot pavšalne odškodnine zaradi odpovedi pogodbe, plačane za odpravo utrpljene škode zaradi neizpolnitve stranke, ki nimajo neposredne zveze s kakršno koli odplačno storitvijo in kot taki niso predmet tega davka.

(1) UL C 229, 17.9.2005.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/5

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 18. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki

(Zadeva C-399/05) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 93/38/EGS - Javna naročila v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju - Gradnja in zagon termoelektrarne - Pogoji za udeležbo na razpisu)

(2007/C 211/08)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Patakia in X. Lewis, zastopnika)

Tožena stranka: Helenska republika (zastopnika: D. Tsagkaraki in V. Christianos, zastopnika)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev člena 4(2) Direktive Sveta 93/38/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov naročanja naročnikov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju (UL L 199, str. 84) – Dovolitev udeležbe na razpisu dvema družbama, ki nista izpolnjevali niti pogojev iz objave niti pogojev iz specifikacij – Gradnja in zagon termoelektrarne v Lavriu.

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Komisiji Evropskih skupnosti se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 22, 28.1.2006.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/6

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 18. julija 2007 – Republika Poljska proti Evropskemu parlamentu, Svetu Evropske unije

(Zadeva C-460/05) (1)

(Direktiva 2005/36/ES - Priznavanje poklicnih kvalifikacij - Medicinske sestre - Babice - Posebne določbe za poljske poklicne nazive - Veljavnost - Obveznost obrazložitve - Uvedba z aktom o pristopu)

(2007/C 211/09)

Jezik postopka: poljščina

Stranke

Tožeča stranka: Republika Poljska (zastopniki: J. Pietras, M. Szpunar in M. Brzezińska, zastopniki)

Tožena stranka: Evropski parlament (zastopnika: U. Rösslein in A. Padowska, zastopnika), Svet Evropske unije (zastopniki: M.C. Giorgi Fort, R. Szostak in F. Florindo Gijón, zastopniki)

Intervenient v podporo tožene stranke: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: H. Støvlbæk in A. Stobiecka-Kuik, zastopnika)

Predmet

Razveljavitev členov 33(2) in 43(3) Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, str. 22) – Posebna ureditev priznavanja pridobljenih pravic medicinskih sester in babic, ki imajo poljski naziv.

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Republiki Poljski se naloži plačilo stroškov.

3)	Komisija Evropskih skupnosti nosi svoje stroške.

(1) UL C 60, 11.3.2006.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/6

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 18. julija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Østre Landsret – Danska) – Olicom A/S proti Skatteministeriet

(Zadeva C-142/06) (1)

(Skupna carinska tarifa - Tarifne številke - Uvrstitev v kombinirano nomenklaturo - Stroji za avtomatsko obdelavo podatkov - Mrežna kartica s funkcijo „modem“ - Pojem „specifične funkcije“)

(2007/C 211/10)

Jezik postopka: danščina

Predložitveno sodišče

Østre Landsret

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Olicom A/S

Tožena stranka: Skatteministeriet

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Østre Landsret – Razlaga Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, str. 1), kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 3009/95 z dne 22. decembra 1995 (UL L 319, str. 1) – Tarifna številka 8471 (stroji za avtomatsko obdelavo podatkov) in 8517 (komunikacijski aparati) – Mrežne kartice z dvojno funkcijo za dostop do lokalnega in internetnega omrežja – Specifična funkcija

Izrek

Sestavljene kartice, ki so namenjene za vstavitev v prenosne računalnike, je treba po 1. januarju 1996 uvrstiti kot stroje za obdelavo podatkov pod tarifno številko 8471 kombinirane nomenklature skupne carinske tarife iz Priloge I Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 3009/95 z dne 22. decembra 1995.

(1) UL C 143, 17.6.2006.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/7

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 18. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska

(Zadeva C-155/06) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 96/29/Euratom - Varstvo zdravja prebivalstva in delavcev pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja - Nepopoln prenos v predpisanem roku)

(2007/C 211/11)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Patakia in D. Lawunmi, zastopnika)

Tožena stranka: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopnik: C. White, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje vseh ukrepov, potrebnih za uskladitev s členom 54 Direktive Sveta 96/29/EURATOM z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 159, str. 1) – Neobstoj določb, ki bi omogočile izvedbo primernega posredovanja v vseh situacijah, ki privedejo do trajne izpostavljenosti, ki je posledica dolgotrajnih učinkov izrednega radiološkega dogodka ali pretekle oziroma nekdanje poklicne dejavnosti

Izrek

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska s tem, da ni sprejelo v predpisanem roku vseh zakonskih in drugih potrebnih ukrepov, ki bi omogočili primerno posredovanje v vseh situacijah, ki vodijo k trajni izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju, ki je posledica dolgotrajnih učinkov izrednega radiološkega dogodka ali oziroma izvajanja prakse ali pretekle ali nekdanje poklicne dejavnosti, ni izpolnilo obveznosti iz člena 53 Direktive Sveta 96/29/EURATOM z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja.

2.	Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 121, 20.5.2006.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/7

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 18. julija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour administrative – Luksemburg) – Veliko vojvodstvo Luksemburg proti Hansu Ulrichu Lakebrinku, Katrin Peters-Lakebrink

(Zadeva C-182/06) (1)

(Člen 39 ES - Dohodnina nerezidentov - Izračun davčne stopnje - Nepremičnine na ozemlju druge države članice - Neupoštevanje negativnih dohodkov od oddajanja v najem nepremičnin)

(2007/C 211/12)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour administrative

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Veliko vojvodstvo Luksemburg

Toženi stranki: Hans Ulrich Lakebrink, Katrin Peters-Lakebrink

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Cour administrative (Luksemburg) – Razlaga člena 39 Pogodbe ES – Nacionalna ureditev dohodnine državljanov Skupnosti, ki so nerezidenti – Zavrnitev upoštevanja negativnih dohodkov iz najema v zvezi z nepremičninami, ki se nahajajo na ozemlju druge države članice, za izračun davčne stopnje

Izrek

Člen 39 ES je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki državljanu Skupnosti, ki ni rezident države članice, v kateri prejema dohodke, ki pomenijo bistveni del njegovih obdavčljivih sredstev, ne dovoli, da bi zahteval, naj se pri določitvi davčne stopnje, ki jo je treba uporabiti za navedene dohodke, upoštevajo negativni dohodki iz oddajanja v najem nepremičnin, v katerih ne prebiva in ki so v drugi državi članici, medtem ko državljan prve države lahko uveljavlja navedene negativne dohodke od oddajanja v najem nepremičnin.

(1) UL C 143, 17.6.2006.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/8

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 18. juliija 2007 – Evropska agencija za obnovo (EAR) proti Georgiosu Karatzoglouju

(Zadeva C-213/06 P) (1)

(Pritožba - Začasni uslužbenec - Odpoved pogodbe)

(2007/C 211/13)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska agencija za obnovo (EAR) (zastopnika: S. Orlandi in J.-N. Louis, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Georgios Karatzoglou (zastopnik: S. A. Pappas, dikigoros)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (četrti senat) z dne 23. februarja 2006 v zadevi T-471/04: Georgios Karatzoglou proti EAR, s katero je Sodišče prve stopnje razglasilo za nično odločbo EAR, s katero je bila tožeči stranki odpovedana pogodba o zaposlitvi začasnega uslužbenca.

Izrek

1)	Sodba Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 23. februarja 2006 v zadevi Karatzoglou proti EAR (T-471/04) se razveljavi.

2)	Zadeva se vrne Sodišču prve stopnje, da odloči o predlogih G. Karatzoglouja glede razglasitve ničnosti odločbe Evropske agencije za obnovo (EAR) z dne 26. februarja 2004, s katero je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi.

3)	Odločitev o stroških se pridrži.

(1) UL C 178, 29.7.2006.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/8

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 18. julija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Gerechtshof te Amsterdam – Nizozemska) – F.T.S. International BV proti Inspecteur van de Belastingdienst/Douane West

(Zadeva C-310/06) (1)

(Skupna carinska tarifa - Kombinirana nomenklatura - Uvrstitev - Piščančji kosi brez kosti, zamrznjeni in soljeni - Veljavnost Uredbe (ES) št. 1223/2002)

(2007/C 211/14)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Gerechtshof te Amsterdam

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: F.T.S. International BV

Tožena stranka: Inspecteur van de Belastingdienst/Douane West

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Gerechtshof te Amsterdam – Veljavnost Uredbe Komisije (ES) št. 1223/2002 z dne 8. julija 2002 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 179, str. 8) – Piščančji kosi brez kosti, zamrznjeni in soljeni.

Izrek

Uredba Komisije (ES) št. 1223/2002 z dne 8. julija 2002 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo je neveljavna.

(1) UL C 224, 16.9.2006.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/9

Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 18. julija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Kraljevina Nizozemska) – Op- en Overslagbedrijf Van der Vaart B.V. proti Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-402/06) (1)

(Skupna carinska tarifa - Tarifna razvrstitev - Kombinirana nomenklatura - Proizvod, pridobljen s koagulacijo mleka in z ekstrakcijo velikega dela sirotke)

(2007/C 211/15)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Op – en Overslagbedrijf Van der Vaart B.V.

Tožena stranka: Staatssecretaris van Financiën

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Hoge Raad der Nederlanden – Razlaga Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 1734/96 z dne 9. septembra 1996 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 v zvezi s kombinirano tarifno in statistično nomenklaturo ter skupno carinsko tarifo (UL L 238, str. 1) – Proizvod, pridobljen s koagulacijo mleka in z ekstrakcijo velikega dela sirotke, ki vsebuje 2 % sirotkinih beljakovin, pri čemer so bile te beljakovine razkrojene z encimom, ki je bil dodan med 24 do 36-urnim postopkom sušenja

Izrek

Tarifno oznako 0406 kombinirane nomenklature, ki se nahaja v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 v zvezi s kombinirano tarifno in statistično nomenklaturo ter skupno carinsko tarifo, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1734/96 z dne 9. septembra 1996, je treba razlagati tako, da je vanjo mogoče uvrstiti proizvod, kot je zadevni proizvod iz postopka v glavni stvari, ki je pridobljen iz kislega mleka, pri katerem je bil uničen veliki del sirotke, ki vsebuje 2 % celotne količine beljakovin, razkrojenih z encimom med 24 do 36-urnim postopkom sušenja, in ki je sestavljen iz kazeina in iz več kot 50 % vlažnosti.

Tarifno podoznako 0406 20 90 kombinirane nomenklature je treba razlagati tako, da v njo ni mogoče uvrstiti proizvoda, kot je zadevni proizvod iz postopka v glavni stvari, ki je vsebuje več kot 50 % vlažnosti in manj kot 1 % maščob in je v obliki od 2 do 4 mm velikih zrn pravilnih oblik ter je namenjen uporabi v proizvodnji prilog za pico in pri pripravi omak s sirom.

(1) UL C 310, 16.12.2006.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/9

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 18. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji

(Zadeva C-517/06) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2003/98/ES - Ponovna uporaba informacij javnega sektorja - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2007/C 211/16)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Braun in E. Montaguti, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Avstrija (zastopnik: E. Riedl, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje vseh predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 345, str. 90) v predpisanem roku.

Izrek

S tem, da ni v predpisanem roku sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos Direktive 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja, v ureditvi dežel Styrie in Salzburg, Republika Avstrija ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2)	Republiki Avstriji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 42, 24.2.2007.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/10

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 18. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki

(Zadeva C-26/07) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2004/80/ES - Odškodnina za žrtve kaznivih dejanj - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2007/C 211/17)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Condou-Durande in A.-M. Rouchaud-Joët, zastopnika)

Tožena stranka: Helenska republika (zastopnik: N. Dafniou, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje vseh določb za uskladitev z Direktivo Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (UL L 261, str. 15) v predpisanem roku

Izrek

1)	Helenska republika s tem, da v predpisanem roku ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi te direktive.

2)	Helenska republika nosi stroške.

(1) UL C 56, 10.3.2007.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/10

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 18. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-50/07) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2004/24/ES - Lastniška zdravila - Tradicionalna zdravila rastlinskega izvora - Zakonik Skupnosti - Zdravila za ljudi - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2007/C 211/18)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: B. Stromsky in S. Pardo Quintillán, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: F. Díez Moreno, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o spremembi Direktive 2001/83/ES o Kodeksu Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini glede tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora (UL L 136, str. 85) v predpisanem roku

Izrek

Kraljevina Španija s tem, da v predpisanem roku ni sprejela zakonskih določb in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o spremembi Direktive 2001/83/ES o Kodeksu Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini glede tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi te direktive.

2)	Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 69, 24.3.2007.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/11

Sodba Sodišča (peti senat senat) z dne 18. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg

(Zadeva C-61/07) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Mehanizem za spremljanje emisij toplogrednih plinov - Izvajanje Kjotskega protokola)

(2007/C 211/19)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: U. Wölker in J.-B. Laignelot, zastopnika)

Tožena stranka: Veliko vojvodstvo Luksemburg (zastopnik: C. Schiltz, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Neposredovanje poročila o informacijah, določenih s členom 3(2) Odločbe št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola (UL L 49, str. 1), v predpisanem roku – Informacije o nacionalnih projekcijah emisij toplogrednih plinov in sprejetih ukrepov za omejitev in/ali zmanjšanje teh emisij.

Izrek

S tem, da ni poslalo informacij, zahtevanih v členu 3(2) Odločbe št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola, Veliko vojvodstvo Luksemburg ni izpolnilo obveznosti iz te določbe.

2)	Velikemu vojvodstvu Luksemburg se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 95, 28.4.2007.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/11

Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 12. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji

(Zadeva C-90/07) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2004/12/ES - Embalaža in odpadna embalaža - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2007/C 211/20)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Konstantinidis in J.-B. Laignelot, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Belgija (zastopnik: S. Raskin, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži (UL L 47, str. 26), v predpisanem roku

Izrek

1)	Kraljevina Belgija s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2)	Kraljevini Belgiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 95, 28.4.2007.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/11

Tožba, vložena 27. aprila 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki

(Zadeva C-220/07)

(2007/C 211/21)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J.-P. Keppenne in M. Shotter, zastopnika)

Tožena stranka: Francoska republika

Predlogi tožeče stranke:

—	ugotovi naj se, da Francoska republika s tem, da ni prenesla v notranji pravni red določb v zvezi z določitvijo podjetij, ki lahko zagotavljajo univerzalne storitve, ni izpolnila obveznosti iz členov 8(2), 12 in 13 ter priloge IV k Direktivi „o univerzalnih storitvah“ 2002/22/ES (1);

—	naj se Francoski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija s tožbo v bistvu očita toženi stranki, da je nepravilno prenesla Direktivo 2002/22, ker naj bi francoska zakonodaja določala, da je za izvajanje enega od sestavnih delov univerzalne storitve lahko odgovoren vsak operater, ki lahko zagotovi to izvajanje na celotnem nacionalnem ozemlju. Taka določba naj bi kršila tako načelo nediskriminacije, določeno v členu 8(2) zgoraj navedene direktive, kot tudi načeli donosnosti in učinkovitosti, ki izhajata iz členov 8, 12 in 13, ter iz Priloge IV, ker naj bi a priori izključevala gospodarske operaterje, ki ne morejo zagotoviti univerzalne storitve na celotnem nacionalnem ozemlju. Direktiva brez dvoma sama po sebi naj ne bi izključevala možnosti, da se in fine določi en sam operater, ki je odgovoren za celotno nacionalno ozemlje, ampak naj bi v vsakem primeru od držav članic zahtevala, da najprej uporabijo odprt postopek, ki je v skladu z merili, določenimi v členu 8(2) Direktive, da se zagotovi, da bo morebitna določitev enega samega operaterja najbolj učinkovita in najbolj donosna rešitev.

(1) Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (UL L 108, str. 51).

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/12

Tožba, vložena 1. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg

(Zadeva C-263/07)

(2007/C 211/22)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: A. Alcover San Pedro in J.-B. Laignelot)

Tožena stranka: Veliko vojvodstvo Luksemburg

Predlogi tožeče stranke:

—	ugotovi naj se, da Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da ni pravilno preneslo člena 9(4) in 13(1) ter Priloge I k Direktivi Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (1), ni izpolnilo obveznosti iz te direktive;

—	Velikemu vojvodstvu Luksemburg naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija svojo tožbo opira na tri očitke.

V svojem prvem očitku toženi stranki očita, da je nepravilno prenesla člen 9(4) Direktive 96/61, ker naj bi pravilno opredelitev pojma „najboljša razpoložljiva tehnologija“ dopolnila z navedbo glede „prekomernih stroškov“ te tehnologije, ki naj bi je Direktiva ne zajemala. Če Direktiva določa, da najboljša razpoložljiva tehnologija zajema tehnologijo na takšni ravni, ki omogoča njeno uporabo v posamezni industrijski panogi pod ekonomsko in tehnično izvedljivimi pogoji, naj ne bi omogočala sistematične izključitve tehnologije, katere uporabnost in razpoložljivost bi bila povezana s prekomernimi stroški v primerjavi z istovrstnimi ali podobnimi napravami, ki so srednje velike in gospodarsko ugodne. Takšne navedbe bi presegale določbe Direktive v zvezi s tem.

V svojem drugem očitku Komisija toženi stranki očita, da je zmanjšala obseg obveznosti ponovnega preverjanja ali posodobitve pogojev v dovoljenju, ki je določen s členom 13(1) Direktive, ker naj bi se tako ponovno preverjanje v skladu z nacionalnimi določbami opravilo zgolj v treh natančno določenih situacijah ali v nujnem primeru, ki bi bil „skrbno obrazložen“. Ti pojmi naj bi bili bolj omejujoči od pojmov iz Direktive, ki naj bi se sklicevala zgolj na „ponovno preverjanje v rednih časovnih presledkih“ in na posodobitev pogojev v dovoljenju „po potrebi“.

V svojem tretjem očitku Komisija toženi stranki očita, da je nepravilno prenesla Prilogo I k Direktivi, ker naj bi nacionalni ukrepi, s katerimi je bila prenesena Direktiva, navedli „kotle z nazivno vhodno toplotno močjo nad 50 MW“ in ne – tako kot pod 1.1. zgoraj navedene priloge – „[k]urilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo nad 50 MW“. Zadnje navedena kategorija naj bi bila širša od zgolj kotlov.

(1) UL L 257, str. 26.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/13

Tožba, vložena 6. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg

(Zadeva C-268/07)

(2007/C 211/23)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: B. Stromsky in D. Kukovec, zastopnika)

Tožena stranka: Veliko vojvodstvo Luksemburg

Predlogi tožeče stranke:

ugotovi naj se, da Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da ni sprejelo zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (1), ni izpolnilo obveznosti iz člena 71 te direktive;

podredno:

ugotovi naj se, da Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da Komisiji ni sporočilo vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ni izpolnilo obveznosti iz člena 71 te direktive;

2.	Velikemu vojvodstvu Luksemburg naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive 2004/17/ES se je iztekel 31. januarja 2006.

(1) UL L 134, str. 1.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/13

Tožba, vložena 7. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji

(Zadeva C-271/07)

(2007/C 211/24)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: A. Alcover San Pedro in J.-B. Laignelot, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Belgija

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Kraljevina Belgija s tem, da je le delno ali nepravilno prenesla člen 2(2), (3), (4), (5), (6), (7), (9), (10) in (11), člen 3, člen 5, člen 6(1), člen 8, člen 9(3), (4), (5), (6), člen 10, člen 12(2), člen 13(1) in (2), člen 14, člen 17(2), Prilogo I in Prilogo IV k Direktivi Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 (1) o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Kraljevini Belgiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija s svojo tožbo toženi stranki očita, da je delno ali nepravilno oziroma da sploh ni prenesla več bistvenih določb Direktive 96/61. Tožba, v kateri so navedeni ukrepi, ki sta jih (ali pa ne) sprejeli Valonska regija in Regija glavnega mesta Bruselj, se sklicuje zlasti na pomanjkanje povezanosti med vsebinskim področjem uporabe teh ukrepov in vsebinskim področjem uporabe direktive ter na preširoko pristojnost, ki naj bi bila priznana regionalnim oblastem glede dovoljenj za izkoriščanje in glede okoliščin, v katerih je treba izvesti ponovni preizkus in/ali obnovitev pogojev za dovoljenje.

(1) UL L 257, str. 26.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/14

Tožba, vložena 7. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg

(Zadeva C-272/07)

(2007/C 211/25)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: B. Stromsky in D. Kukovec, zastopnika)

Tožena stranka: Veliko vojvodstvo Luksemburg

Predlogi tožeče stranke:

Ugotovi naj se, da Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da ni sprejelo zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (1), ni izpolnilo obveznosti iz člena 80 te direktive;

Podredno:

ugotovi naj se, da Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da Komisiji ni posredovalo zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, ni izpolnilo obveznosti iz člena 80 te direktive;

2.	Velikemu vojvodstvu Luksemburg naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive 2004/18/ES se je iztekel 31. januarja 2006.

(1) UL L 134, str. 114.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/14

Tožba, vložena 7. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg

(Zadeva C-273/07)

(2007/C 211/26)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: B. Stromsky in D. Kukovec, zastopnika)

Tožena stranka: Veliko vojvodstvo Luksemburg

Predlogi tožeče stranke:

Ugotovi naj se, da Veliko vojvodstvo Luksemburg, s tem da ni sprejelo zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Komisije 2005/51/ES z dne 7. septembra 2005 o spremembi Priloge XX k Direktivi 2004/17/ES in Priloge VIII k Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih (1), ni izpolnilo obveznosti iz člena 3 te direktive;

podredno:

ugotovi naj se, da Veliko vojvodstvo Luksemburg, s tem da Komisiji ni sporočilo vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Komisije 2005/51/ES z dne 7. septembra 2005 o spremembi Priloge XX k Direktivi 2004/17/ES in Priloge VIII k Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih, ni izpolnilo obveznosti iz člena 3 te direktive;

2.	Velikemu vojvodstvu Luksemburg naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive 2005/51/ES je potekel 31. januarja 2006.

(1) UL L 257, str. 127.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/15

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte d'appello di Firenze (Italija) 11. junija 2007 – Nancy Delay proti Universita degli studi di Firenze, Istituto nazionale della previdenza sociale (INPS) in Italijanski republiki

(Zadeva C-276/07)

(2007/C 211/27)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte d'appello di Firenze

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Nancy Delay

Tožene stranke: Universita degli studi di Firenze, Istituto nazionale della previdenza sociale (INPS), Italijanska republika

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali se člen 39 Ustanovitvene pogodbe in sekundarni akti (zlasti razlage iz sodb C-212/99 z dne 21. junija 2001 in C-119/04 z dne 18. julija 2006) lahko razlagajo tako, da se šteje za zakonito ureditev, na podlagi katere „lektorjem na izmenjavi“, ki so bili (v skladu z zakonom št. 62/1967) zaposleni po pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ob zamenjavi te pogodbe s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ni zagotovljena ohranitev vseh svojih pravic, ki so jih pridobili od datuma svoje prve zaposlitve, ne le glede povišanja plač, ampak tudi delovne dobe in prispevkov za socialno varnost, ki jih je plačal delodajalec?

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/15

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof 13. junija 2007 – Josef Vosding Schlacht-, Kühl- und Zerlegebetrieb GmbH & Co. proti Hauptzollamt Hamburg-Jonas

(Zadeva C-278/07)

(2007/C 211/28)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Josef Vosding Schlacht-, Kühl- und Zerlegebetrieb GmbH & Co.

Tožena stranka: Hauptzollamt Hamburg-Jonas

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba zastaralni rok iz člena 3(1), prvi pododstavek, prvi stavek, Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (1) uporabiti tudi v primeru, če se je nepravilnost zgodila ali končala preden je Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 začela veljati?

2.	Ali se v tej določbi predpisan zastaralni rok sploh lahko uporabi za upravnopravne ukrepe, kot je povračilo izvoznega nadomestila, ki je bilo podeljeno zaradi nepravilnosti?

V primeru, da bi bil odgovor na ti dve vprašanji pritrdilen:

Ali država članica lahko uporabi daljši rok v skladu s členom 3(3) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 tudi v primeru, če je bil tak daljši rok v pravu države članice predviden že pred sprejetjem navedene uredbe? Ali se tak daljši rok lahko uporabi tudi, če ni bil predviden v posebnem predpisu za povračilo izvoznih nadomestil ali upravnopravnih ukrepov, ampak je posledica splošnega pravila zadevne države članice, ki pokriva vse primere zastaranja, ki niso posebej urejeni (splošno pravilo)?

(1) UL L 312, str. 1.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/15

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je Bundesfinanzhof (Nemčija) vložilo 13. junija 2007 – Vion Trading GmbH proti Hauptzollamt Hamburg-Jonas

(Zadeva C-279/07)

(2007/C 211/29)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Vion Trading GmbH

Tožena stranka: Hauptzollamt Hamburg-Jonas

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je v členu 3(1), prvi pododstavek, prvi stavek, Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (1) določeno zastaranje pregona treba uporabiti tudi, če je bila nepravilnost storjena ali je prenehala pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95?

2.	Ali je mogoče v tej določbi določeno zastaranje pregona uporabiti za upravne ukrepe kot je izterjava zaradi nepravilnosti odobrenega izvoznega nadomestila?

Če je na ti vprašanji treba odgovoriti pritrdilno:

Ali lahko država članica uporabi daljši zastaralni rok na podlagi člena 3(3) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 tudi, če je pravo te države članice že pred sprejetjem navedene uredbe predvidevalo podobno podaljšanje zastaralnega roka? Ali je mogoče takšen daljši rok uporabiti tudi, če ta ni predviden v posebni določbi o izterjavi izvoznih nadomestil ali o splošnih upravnih ukrepih, ampak izhaja iz splošne določbe (splošnega prava) te države članice, ki se nanaša na vse primere zastaranja?

(1) UL L 312, str. 1.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/16

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) 13. junija 2007 – Ze Fu Fleischhandel GmbH proti Hauptzollamt Hamburg-Jonas

(Zadeva C-280/07)

(2007/C 211/30)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ze Fu Fleischhandel GmbH

Tožena stranka: Hauptzollamt Hamburg-Jonas

Vprašanja za predhodno odločanje

2.	Ali se v tej določbi predpisan zastaralni rok lahko uporabi za upravnopravne ukrepe, kot je povračilo izvoznega nadomestila, ki je bilo podeljeno zaradi nepravilnosti?

V primeru, da bi bil odgovor na ti dve vprašanji pritrdilen:

(1) UL L 312, str. 1.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/16

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) 13. junija 2007 – Bayerische Hypotheken- und Vereinsbank AG proti Hauptzollamt Hamburg-Jonas

(Zadeva C-281/07)

(2007/C 211/31)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Bayerische Hypotheken- und Vereinsbank AG

Tožena stranka: Hauptzollamt Hamburg-Jonas

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali se člen 3(1), prvi pododstavek, prvi stavek, Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (1) lahko uporabi pri zahtevku za vračilo izvoznega nadomestila, ki je bilo neupravičeno nakazano izvozniku, čeprav ta ni storil nobene nepravilnosti?

V primeru pritrdilnega odgovora na to vprašanje:

2)	Ali se omenjena določba mutatis mutandis uporablja za zahtevek za vračilo tudi od tistih, ki so jim tako pravico do nadomestila izvozniki odstopili?

(1) UL L 312, str. 1.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/17

Tožba, vložena 13. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg

(Zadeva C-286/07)

(2007/C 211/32)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: B. Stromsky, zastopnik)

Tožena stranka: Veliko vojvodstvo Luksemburg

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Veliko vojvodstvo Luksemburg, s tem da je za registracijo vozil, prej registriranih v drugih državah članicah, zahtevalo predložitev izpisa o prodajalcu iz sodnega registra, čeprav tak izpis ni obvezen za vozila, prej registrirana v Luksemburgu, ni izpolnilo obveznosti iz člena 28 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti;

—	Velikemu vojvodstvu Luksemburg naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija s tožbo toženi stranki očita pogoje, ki jih je ta določila za registracijo rabljenih vozil, prej registriranih v drugi državi članici.

S tem da za registracijo vozil v Luksemburgu zahteva dodatna preverjanja dokumentov, zlasti predložitev izpisa o prodajalcu vozila iz sodnega registra, naj bi namreč tožena stranka odvračala od uvoza vozil, prej registriranih v drugih državah članicah, in zato ovirala prost pretok tega blaga.

Ta ovira, ki je prepovedana s členom 28 ES, naj bi bila še toliko večja, ker naj bi prizadela zlasti uvožena vozila, medtem ko rabljena vozila, prej registrirana v Luksemburgu, niso predmet istih preverjanj dokumentov.

Tožena stranka naj poleg tega ne bi verodostojno upravičila te ovire, zlasti ker naj bi že razpolagala z učinkovitimi nadzorstvenimi ukrepi, da bi zagotovila, da zadevna vozila niso pretihotapljena, in v vsakem primeru z manj strogimi ukrepi, kot je zavrnitev registracije zaradi nepredložitve izpiska iz sodnega registra, ki je sedaj zahtevan, kot na primer prekinitev postopka registracije za čas, ki je potreben, da upravni organi opravijo preverjanja.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/17

Tožba, vložena 14. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji

(Zadeva C-287/07)

(2007/C 211/33)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: Stromsky in D. Kukovec, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Belgija

Predlogi tožeče stranke:

Ugotovi naj se, da Kraljevina Belgija, s tem, da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (1), ni izpolnila obveznosti iz člena 71 te direktive;

Podredno:

ugotovi naj se, da Kraljevina Belgija s tem, da Komisiji ni posredovala vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ni izpolnila obveznosti iz člena 71 te direktive;

2.	Kraljevini Belgiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive 2004/17/ES se je iztekel 31. januarja 2006.

(1) UL L 134, str. 1.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/18

Tožba, vložena 15. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji

(Zadeva C-292/07)

(2007/C 211/34)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: B. Stromsky in D. Kukovec, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Belgija

Predlogi tožeče stranke:

Ugotovi naj se, da Kraljevina Belgija s tem, da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (1), ni izpolnila obveznosti iz člena 80 te direktive;

Podredno:

ugotovi naj se, da Kraljevina Belgija s tem, da Komisije ni obvestila o vseh zakonih in drugih predpisih, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, ni izpolnila obveznosti iz člena 80 te direktive;

2.	Kraljevini Belgiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive 2004/18/ES se je iztekel 31. januarja 2006.

(1) UL L 134, str. 114.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/18

Tožba, vložena 19. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg

(Zadeva C-294/07)

(2007/C 211/35)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: D. Maidani, zastopnik)

Tožena stranka: Veliko vojvodstvo Luksemburg

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Veliko vojvodstvo Luksemburg, s tem da ni sprejelo vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (1), ni izpolnilo obveznosti iz člena 40 te direktive;

—	Velikemu vojvodstvu Luksemburg naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos direktive 2004/38/ES se je iztekel 29. aprila 2006.

(1) UL L 158, str. 77 in – popravki – UL 2004, L 229, str. 35 in UL 2005, L 197, str. 34.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/19

Pritožba, ki jo je vložila Komisija Evropskih skupnosti 20. junija 2007 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat) z dne 29. marca 2007 v zadevi Département du Loiret (Francija), ob podpori Scott SA, proti Komisiji Evropskih skupnosti (T-369/00)

(Zadeva C-295/07 P)

(2007/C 211/36)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: J. Flett, zastopnik)

Drugi stranki v postopku: Département du Loiret, Scott SA

Predlogi pritožnice:

—	ugotovi naj se, da je pritožba utemeljena, in posledično naj se izpodbijano sodbo razveljavi v celoti;

—	dokončno naj se razsodi o sporu, pri čemer naj se šteje, da je Odločba [2002/14/ES] (1) glede uporabe sestavljene obrestne mere dovolj obrazložena; v nasprotnem primeru – če Sodišče meni, da o zadevi ni mogoče razsoditi – naj se zadevo v ponovno odločanje vrne Sodišču prve stopnje;

—	tožeči stranki naj se naloži plačilo lastnih stroškov ter stroškov, ki jih je v postopkih pred Sodiščem in Sodiščem prve stopnje priglasila Komisija;

—	družbi Scott SA naj se naloži plačilo lastnih stroškov v obeh postopkih.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v podporo svoji pritožbi navaja osem pritožbenih razlogov, pri čemer uvodoma zatrjuje, da izpodbijana sodba temelji na nepravilnem razumevanju pravil Skupnosti na področju državnih pomoči, ki naj bi jih Sodišče prve stopnje nepravilno enačilo s pravili o konkurenci med podjetji, ki veljajo na datum odreditve vračila nezakonite pomoči, in ne s pravili o konkurenci med državami članicami na datum dejanskega prejetja navedene pomoči.

Pritožnica s svojim prvim pritožbenim razlogom zatrjuje, da je – v nasprotju s presojo Sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi – odločba, ki odreja vračilo nezakonito dodeljeno pomoči, zadostno obrazložena, če je na podlagi preprostega matematičnega izračuna mogoče ugotoviti, katera metoda izračuna je bila uporabljena. In ravno za to naj bi šlo v obravnavani zadevi, saj so v odločbi pritožnice vsi pomembni podatki glede višine dodeljene pomoči, glede obrestne mere, glede trajanja in glede zneska, ki ga je treba vrniti.

Pritožnica s svojim drugim pritožbenim razlogom zatrjuje, da je bila uporaba sestavljene obrestne mere v vsakem primeru vsaj implicitna v obrazložitvi njene odločbe, saj so bili kot cilji navedeni odprava prednosti, ki izhajajo iz pomoči, in vzpostavitev prejšnjega stanja. Ob upoštevanju navedenega bi se kot obrestno mero za vračilo zneska nujno moralo uporabiti sestavljeno obrestno mero, da bi se tako upoštevalo inflacijo in ugodnosti, ki jih je prejemnik pomoči v tem času pridobil.

Komisija s svojim tretjim pritožbenim razlogom zatrjuje, da je Sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo pravo, s tem da je, na škodo Komisije, obrnilo dokazno breme. Na prvi stopnji naj bi namreč tožeča stranka morala dokazati zatrjevane spremembe prakse Komisije glede obrestne mere, uporabljene v nalogih za vračilo nezakonitih pomoči; ne bi smela biti dolžnost Komisije dokazati odsotnost take spremembe.

Pritožnica s svojim četrtim pritožbenim razlogom meni, da je Sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo pravo, s tem da je presodilo, da Komisija ni pojasnila, s čim naj bi družba, prejemnica pomoči, tudi na datum odreditve vračila te pomoči imela ugodnosti. Komisija mora obstoj take ugodnosti ugotoviti na datum dodelitve pomoči in ne na datum njenega vračila.

Komisija s svojim petim in šestim pritožbenim razlogom Sodišču prve stopnje očita, da se je glede prodajne cene pomoči s strani družbe prejemnice drugi družbi oprlo na domneve in ne na dokaze, ter da je presodilo, da je bila ta prodajna cena – 11 let po dodelitvi pomoči – dejavnik, ki bi ga Komisija morala upoštevati pri določitvi zneska, ki ga je treba vrniti. Na področju državnih pomoči naj bi bil cilj namreč vzpostaviti prejšnje stanje, zato naj bi znesek pomoči, ki ga je treba vrniti, nujno ustrezal prvotno dodeljenemu znesku, skupaj – do dejanskega vračila – z letnimi sestavljenimi obrestmi, pri čemer ni predmetno, kaj je medtem prejemnik pomoči z njo storil.

Pritožnica s svojim sedmim pritožbenim zatrjuje, da je Sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo pravo, s tem da je presodilo, da iz okoliščine, da je vračilo pomoči treba opraviti po nacionalnih predpisih, nujno izhaja, da morajo obresti biti izračunane na podlagi navadne obrestne mere. Čeprav je res, da je treba glavnico in obresti treba vrniti v skladu z nacionalnim pravom, pa naj bi za naložitev obrestne mere ter tudi vprašanje, ali mora ta mera biti navadna ali sestavljena, bilo treba uporabiti pravo Skupnosti in ne nacionalnega prava.

Nazadnje, Komisija s svojim osmim pritožbenim razlogom zatrjuje, da naj bi bila izpodbijana sodba popolnoma nesorazmerna, ker naj bi Komisijino odločitev za nično razglasila v celoti, medtem ko naj bi bilo mogoče razločiti znesek glavnice od zneska obresti, prav tako pa uporabo navadne obrestne mere od sestavljene obrestne mere.

(1) Odločba Komisije 2002/14/ES z dne 12. julija 2000 o državni pomoči, ki jo je Francija odobrila družbi Scott Paper S.A./Kimberly-Clark (UL 2002, L 12, str. 1).

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landsgericht Regensburg (Nemčija) 21. junija 2007 – Staatsanwaltschaft Regensburg proti Klausu Borquainu

(Zadeva C-297/07)

(2007/C 211/37)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landsgericht Regensburg (Nemčija)

Stranka v postopku v glavni stvari

Klaus Borquain

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 54 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, podpisanega v Schengenu 19. junija 1990 (1) razlagati tako, da državam pogodbenicam prepoveduje preganjanje pravnomočno obsojenega v drugih pogodbenicah zaradi istega dejanja, če zoper njega izrečene kazni po pravu pogodbenice, v kateri je bil obsojen, ni bilo mogoče izvršiti?

(1) UL 2000, L 239, str. 19.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo VAT and Duties Tribunal, London (Združeno kraljestvo) 29. junija 2007 – J D Wetherspoon PLC proti The Commissioners of Her Majesty's Revenue and Customs

(Zadeva C-302/07)

(2007/C 211/38)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

VAT and Duties Tribunal, London

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: J D Wetherspoon PLC

Tožena stranka: The Commissioners of Her Majesty's Revenue and Customs

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali zaokroževanje zneskov DDV ureja nacionalno pravo ali pravo Skupnosti? Predvsem ali člen 2(1) in (2) Prve direktive (1) in člena 11(A)(l)(a) in/ali 12(3)(a) in/ali člen 22(3)(b), (različica, ki je veljala 1. januarja 2004) Šeste Direktive (2) potrjujejo, da je zaokroževanje predmet prava Skupnosti?

Še posebej:

(i)	Ali pravo Skupnosti nasprotuje uporabi nacionalnega pravila ali praksi nacionalnega davčnega organa, ki zahteva zaokroževanje navzgor vsakega zneska DDV, kadar koli je vlomek najmanjše denominacije valute enak ali večji od 0,5 (na primer 0,5 penija se mora zaokrožiti na 1 peni)?

(ii)	Ali pravo Skupnosti določa, da lahko davčni zavezanci vsak znesek DDV, ki zajema vlomek najmanjše denominacije valute, zaokrožijo navzdol?

Na kateri stopnji prodaje s ceno, v katero je vključen DDV, pravo Skupnosti zahteva zaokroževanje pri izračunu dolgovanega DDV: na stopnji vsakega posameznega artikla, vsake vrste blaga, vsake dobave (če je več dobav vključenih v isto košarico), vsaki transakciji/skupna košarica, ali v vsakem obračunskem obdobju oziroma na kakšni drugi stopnji?

4.	Ali na kateri koli odgovor vplivata načeli prava Skupnosti enakega obravnavanja in davčne nevtralnosti, zlasti ob upoštevanju, da so v Združenem kraljestvu davčni organi le nekaterim trgovcem dovolili, da zneske DDV, ki jih je treba obračunati, zaokrožijo navzdol?

(1) Prva direktiva Sveta z dne 11. aprila 1967 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih (UL 71, str. 1301).

(2) Šesta direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1).

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/21

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein hallinto-oikeus (Finska) 29. junija 2007 – Aberdeen Property Fininvest Alpha Oy proti Uudenmaan verovirasto in Helsingin kaupunki

(Zadeva C-303/07)

(2007/C 211/39)

Jezik postopka: finščina

Predložitveno sodišče

Korkein hallinto-oikeus (Finska)

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Aberdeen Property Fininvest Alpha Oy

Drugi zainteresirani stranki: Uudenmaan verovirasto in Helsingin kaupunki

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člene 43 ES in 48 ES ter 56 ES in 58 ES razlagati tako, da je za namene uresničitve temeljnih svobod, ki jih ti zagotavljajo, delniško družbo ali naložbeni sklad finskega prava in družbo SICAV (investicijska družba s spremenljivim kapitalom) luksemburškega prava treba šteti kot primerljive, čeprav finsko pravo ne pozna oblike družbe, ki bi bila popolnoma izenačena z družbo SICAV in tudi ob upoštevanju tega, da družbe luksemburškega prava SICAV ni na seznamu družb iz člena 2(a) Direktive 90/435/EGS (1), s katero je usklajena finska zakonodaja glede davka, odtegnjenega pri viru, ki jo je treba uporabiti v obravnavanem primeru, in da je družba SICAV po notranji luksemburški davčni zakonodaji oproščena davka na dohodek? Ali je v teh okoliščinah v nasprotju z zgoraj navedenimi členi Pogodbe ES, da družba vrste SICAV s sedežem v Luksemburgu, ki je upravičena do dividend, na Finskem ni izvzeta od plačila davka, odtegnjenega pri viru, na prejete dividende?

(1) Direktiva Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (UL L 225, 1990, str. 6).

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/21

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 2. julija 2007 – Directmedia Publishing GmbH proti 1. Albert-Ludwigs-Universität Freiburg, 2. Prof. Dr. Ulrich Knoop

(Zadeva C-304/07)

(2007/C 211/40)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Directmedia Publishing GmbH

Tožena stranka: 1. Albert-Ludwigs-Universität Freiburg, 2. Prof. Dr. Ulrich Knoop

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali se prevzem podatkov iz varovane (v skladu s členom 7(1) Direktive o bazah podatkov) baze podatkov v drugo bazo podatkov lahko šteje za jemanje izvlečkov v smislu člena 7(2)(a) Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (Direktiva o bazah podatkov) (1), kadar se to jemanje izvede na podlagi poizvedovanj po bazi podatkov na podlagi podrobne preučitve ali pa zahteva jemanje izvlečkov v smislu te določbe dejansko (fizično) kopiranje vseh podatkov?

(1) UL L 77, str. 20.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/22

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale civile di Genova (Italija) 2. julija 2007 – Radiotelevisione italiana SpA (RAI) proti PTV Programmazioni Televisive SpA

(Zadeva C-305/07)

(2007/C 211/41)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale civile di Genova

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Radiotelevisione italiana SpA (RAI)

Tožena stranka: PTV Programmazioni Televisive SpA

Vprašanja za predhodno odločanje

1)	Ali davčna obveznost, ki zavezuje vse imetnike televizijskih in radijskih sprejemnikov, za financiranje javnih televizijskih programov, bodisi da je ocenjena na nacionalni bodisi na lokalni ravni, pomeni državno pomoč v smislu člena 87 Pogodbe ES?

V primeru pritrdilnega odgovora, ali odločba Komisije, ki je bila posredovana italijanskemu ministru za zunanje zadeve 20. aprila 2005, ni skladna s pravom Skupnosti zaradi napačno ugotovljenih dejstev ali napačne presoje teh dejstev, ker se je prispevek za italijansko radiotelevizijo – RAI štel za odstopanje iz člena 86(2) ES, ne da bi se pri tem upoštevalo, da:

—

pooblaščeni izdajatelj televizijskega programa zagotavlja javni radiotelevizijski program na deželni ravni, pri čemer v deželnih zakonih in posebnih pogodbah o opravljanju nalog ni določeno, da jih mora izdajatelj televizijskega programa izvrševati v času in programski mreži, ki sta namenjena prenosu vsebin na deželnem področju;

—	ker obveznosti javne službe niso določene, ni mogoče opravljati nadzora glede tega, kam so dejansko namenjena državna sredstva, ki so namenjena za opravljanje javne službe na lokalnem področju in dodeljena izključno za dejavnosti, ki se nanašajo na to javno službo;

—	izvrševanje posebnih obveznosti javne službe pooblaščenemu izdajatelju televizijskega programa ni bilo poverjeno z uradnim aktom, temveč le s splošnim pooblastilom za opravljanje deželne javne službe?

Na splošno, ali člen 86 Pogodbe ES nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki na lokalnih trgih posamezni deželi podeljuje zakonodajno pristojnost za določitev novih nalog deželne javne službe, ki so subvencionirane z državnimi sredstvi, ob tem pa je določeno, da so take nove naloge dodeljene izključno družbi RAI SpA brez kakršnegakoli postopka javnega razpisa?

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/22

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Højesteret (Danska) 3. julija 2007 – Ruben Andersen proti Kommunernes Landsforening, pooblaščencu občine Slagelse (prej občine Skælskør)

(Zadeva C-306/07)

(2007/C 211/42)

Jezik postopka: danščina

Predložitveno sodišče

Højesteret (Danska).

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ruben Andersen.

Tožena stranka: Kommunernes Landsforening, pooblaščenec občine Slagelse (prej občine Skælskør).

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali ima člen 8(1) Direktive Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (1), tak učinek, da se kolektivna pogodba, ki prenaša njene določbe, ne uporablja za zaposlenega, ki ni član enega od sindikatov, ki so podpisali omenjeno pogodbo?

Če se na prvo vprašanje odgovori negativno, ali pomeni izraz „zaposlene, ki jih ne pokriva kolektivni sporazum ali kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na delovna razmerja“ iz člena 8(2) te direktive, da se določbe kolektivne pogodbe, ki določajo predhodno obvestilo delodajalca ne uporabljajo za zaposlenega, ki ni član enega od sindikatov, ki so podpisali omenjeno pogodbo?

3)	Ali izraza „začasno pogodbo o zaposlitvi“ in „začasno delovno razmerje“ iz člena 8(2) direktive pomenita zaposlitve za krajši čas ali vse vrste delovnih razmerij, ki so časovno omejene? V prvem primeru, kakšna so merila, da se delovno razmerje šteje za začasno (za krajši čas)?

(1) UL L 288, str. 32.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/23

Pritožba, ki jo je vložil Koldo Gorostiaga Atxalandabaso 5. julija 2007 zoper sklep Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 24. aprila 2007 v zadevi T-132/06, Koldo Gorostiaga Atxalandabaso proti Evropskemu parlamentu

(Zadeva C-308/07 P)

(2007/C 211/43)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Koldo Gorostiaga Atxalandabaso (zastopnik: D. Rouget, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropski parlament

Predlogi pritožnika:

—	to pritožbo naj se razglasi za utemeljeno in posledično naj se razveljavi sklep Sodišče prve stopnje z dne 24. aprila 2007;

—

dokončno naj se razsodi o sporu ter naj se za nično razglasi odločbo generalnega sekretarja Evropskega parlamenta z dne 22. marca 2006, s katero je bilo pritožniku naloženo vračilo zneska 118 360,18 eura in na podlagi katere so bila zadržana izplačila nadomestil, ki jih je pritožniku dolgoval Parlament;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov, ki jih je priglasil pritožnik.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v podporo svoji pritožbi navaja šest pritožbenih razlogov.

S svojim prvim pritožbenim razlogom ugovarja uporabi člena 111 Poslovnika, zaradi česar naj bi mu bila kršena pravica do poštenega sojenja, saj niti predhodno pred Sodiščem prve stopnje ni podal svojih navedb niti ni mogel odgovoriti na trditve Parlamenta.

Pritožnik s svojim drugim pritožbenim razlogom zatrjuje, da je bilo kršeno načelo nepristranskosti, saj naj bi o obeh tožbah, ki ju je eno za drugo vložil v zadevah T-146/04 in T-132/06 – in v katerih sta bila izdana sodba z dne 22. decembra 2005 oziroma sklep z dne 24. aprila 2007 – o temelju presojali isti sodniki. Omenjeno načelo pa naj bi zahtevalo, da isti sodnik – celo na isti sodni stopnji – ne sme biti prisoten v zadevi, ki temelji na istih oziroma zelo podobnih dejstvih kot zadeva, v kateri je odločal predhodno.

Pritožnik s svojim tretjim pritožbenim razlogom zatrjuje, da je Sodišče prve stopnje nepravilno ocenilo obseg sodbe z dne 22. decembra 2005. Ker je bila odločba generalnega sekretarja Parlamenta z dne 24. februarja 2004 zaradi nepristojnosti razglašena za nično, tožeča stranka dejansko ni imela nobenega razloga vložiti pritožbo zoper to sodbo pri Sodišču, saj je bila posledica ugotovitve nepristojnosti neobstoj sporne odločbe.

Pritožnik s svojim četrtim pritožbenim razlogom ugovarja sistematičnemu zavračanju s strani Sodišča prve stopnje trditev, ki jih je navajal z namenom dosege razglasitve ničnosti odločbe generalnega sekretarja Parlamenta z dne 22. marca 2006. Slednja odločba naj bi namreč pomenila novo odločbo, drugačno od odločbe z dne 24. februarja 2004, in Sodišče prve stopnje naj bi torej bilo dolžno preučiti vse tožbene razloge, vsebinske in postopkovne, ki jih je pritožnik navajal za izpodbijanje odločbe.

Pritožnik s svojim petim pritožbenim razlogom Sodišču prve stopnje očita, da ni preučilo tožbenega razloga višje sile, čeprav ta tožbeni razlog ni bil podan v tožbi zoper odločbo z dne 24. februarja 2004.

Nazadnje, s svojim šestim pritožbenim razlogom pritožnik Sodišču prve stopnje očita, da ni spoštovalo načela dobre uprave, s tem da je med drugim zavrnilo vsakršno sklicevanje na Kodeks dobrega upravnega ravnanja, ki ga je Parlament sprejel 6. septembra 2001.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/23

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Lunds tingsrätt (Švedska) 5. julija 2007 – Švedska (Tillsynsmyndigheten i Konkurser) proti Holmqvist

(Zadeva C-310/07)

(2007/C 211/44)

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Lunds tingsrätt (Švedska)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Švedska (Tillsynsmyndigheten i Konkurser)

Tožena stranka: Holmqvist

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali člen 8a Direktive Sveta 80/987/EGS z dne 20. oktobra 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca (1), ki je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/74/ES z dne 23. septembra 2002 (2), pomeni, da mora imeti podjetje podružnico ali stalno poslovno enoto v državi članici, da bi se zanj štelo, da je dejavno na njenem ozemlju?

2.	Kateri so v primeru odklonilnega odgovora pogoji, ki se zahtevajo za presojo, da je podjetje dejavno v več državah članicah?

3.	Po katerih merilih se ugotavlja običajni kraj opravljanja dela, če se šteje, da je podjetje dejavno na ozemljih več držav članic in delavec opravlja svoje delo za njegov račun v več državah članicah?

4.	Ali člen 8a Direktive 80/987, nazadnje spremenjene z Direktivo 2002/74, učinkuje neposredno?

(1) UL L 283, str. 23.

(2) UL L 270, str. 10.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/24

Tožba, vložena 5. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji

(Zadeva C-311/07)

(2007/C 211/45)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: B. Stromsky in B. Schima, Bevollmächtigte)

Tožena stranka: Republika Avstrija

Predlogi tožeče stranke:

—

Republika Avstrija je kršila člen 6(1) Direktive Sveta z dne 21. decembra 1988 v zvezi s preglednostjo ukrepov, ki urejajo določanje cen zdravil za človeško uporabo in njihovo vključitev v področje nacionalnih sistemov zdravstvenega zavarovanja (1) s tem, da za to določbo ni določila roka za vpis zdravil v rumeni ali v zeleni del Kodeksa obveščanja in seznanjanja o zdravilih na recept.

—	Republika Avstrija nosi stroške postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Cilj Direktive 89/105/EGS je med drugim odprava razlik med nacionalnimi gospodarskimi ukrepi, po katerih posežejo države članice, da bi zagotovile boljši pregled nad izdatki za zdravila v javnem zdravstvu. K tem spadajo omejevalni ukrepi za različne vrste zdravil, ki jih krije državni sistem zdravstvenega zavarovanja. Direktiva, s ciljem preprečiti, da bi zaradi takšnih razlik prišlo do omejevanja trgovine z zdravili v Skupnosti, določa nekatere zahteve pri postopku za vpis zdravil na seznam zdravil, ki jih krije državni sistem zdravstvenega zavarovanja. Posledično je v členu 6(1) Direktive določen rok za odločitve o vpisu zdravil na ta tako imenovani „Pozitivni seznam“.

V Avstriji je seznam zdravil, ki spadajo v sistem zdravil, ki jih krije sistem zdravstvenega zavarovanja, razdeljen na tri različne dele. „Zeleni del“ vsebuje zdravila, pri katerih je izdaja recepta in povračilo stroškov brez predhodnega dovoljenja organa socialne varnosti zdravstveno in zdravstveno-ekonomsko primerno in upravičeno, stroški za zdravila, vpisana v „zeleni del“, se odobrijo zgolj v utemeljenih posameznih primerih po pridobitvi predhodnega dovoljenja organa socialne varnosti, in, na koncu, „rdeči del“ vsebuje zdravila, za katera je vložena vloga za vpis v rumeni ali zeleni del. Stroški za zdravila, ki so vpisana v rdečem delu, se v posameznih utemeljenih primerih odobrijo po predhodnem dovoljenju organa socialne varnosti, če ne obstajajo druge možnosti v rumenem ali v zelenem delu. Veljavna vloga za vpis zdravila v rumeni ali zeleni del Kodeksa obveščanja in seznanjanja o zdravilih na recept s tem torej povzroči vpis tega sredstva za določen čas v rdeči del. V skladu z avstrijskimi predpisi, so lahko zdravila iz rdečega dela v tem delu ostala največ 24 mesecev; če ni bilo mogoče določiti EU-povprečne cene, se je to obdobje podaljšalo na 36 mesecev.

Ta ureditev ni v skladu s členom 6(1) Direktive 89/105/EGS, ker ne zagotavlja, da bo odločitev o vpisu zdravila v rumeni del, kar se zahteva s to določbo Direktive, sprejeta v roku 90 ali 180 dni.

Kot je odločilo Sodišče v sodbi z dne 12. junija 2003 v zadevi Komisija proti Finski, C-229/00, so oškodovani cilji Direktive, če je država članica uvedla dvostopenjski postopek za določitev seznama zdravil, za katere velja povračilo višjega odstotka stroškov, pri katerem bi ena izpolnjevala obveznosti, ki so določene v členu 6(1) Direktive, medtem ko bi bila druga oproščena teh obveznosti in ne bi upoštevala ciljev Direktive. V nasprotju z razlago avstrijske vlade bi bilo treba v skladu z zahtevami člena 6(1) Direktive obravnavati tako vlogo za vpis na pozitivni seznam kot vlogo za vpis v določeno kategorijo takega seznama, če bi vpis v to kategorijo, kot na primer v Avstriji, s seboj prinesel ugodnejše pogoje za odobritev kot vpis v kakšno drugo kategorijo ali ohranitev v njej. Zato je treba zagotoviti, da se o takšnih vlogah odloči v roku, ki je določen v členu 6(1) Direktive.

Ker avstrijsko pravo tega ne predvideva, ni v skladu z navedeno določbo prava Skupnosti, kot ga razlaga Sodišče.

(1) UL L 40, str. 8.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/25

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal d'instance de Paris (Francija) 6. julija 2007 – JVC France SAS proti Administration des douanes (Direction Nationale du Renseignement et des Enquêtes douanières)

(Zadeva C-312/07)

(2007/C 211/46)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal d'instance de Paris

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: JVC France SAS

Tožena stranka: Administration des douanes (Direction Nationale du Renseignement et des Enquêtes douanières)

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba videokamero, s katero ob uvozu ni mogoče snemati zunanjih avdio video signalov, uvrstiti v tarifno podštevilko 8525 40 99, če je mogoče naknadno s programsko opremo ali widget-om prilagoditi video vmesnik kot video vhod, če je ta naprava opremljena z elektronskimi vezji, ki omogočajo snemanje zunanjega video signala, čeprav proizvajalec in prodajalec te možnosti nista označila in je ne garantirata?

V primeru pritrdilnega odgovora na prvo vprašanje, ali je v primeru, da nadaljne spremembe pojasnjevalnih opomb povzročijo spremembo prakse Skupnosti pri uvrščanju video kamer in izjemo od načela, po katerem je treba uvrstitev blaga opraviti glede na njegove dejanske značilnosti ob plačilu dajatev, Evropska Komisija lahko legitimno spremenila pojasnjevalne opombe, torej uvedla retroaktivno uporabo, namesto da bi sprejela uredbo o uvrstitvi, ki bi veljala v prihodnosti?

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/25

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado del lo Mercantil no 3 iz Barcelone (Španija) 5. julija 2007 – Kirtruna SL in Elisa Vigano proti Cristini Delgado Fernández de Heredia, Sergiu Sabiniju Celiu, Miguelu Olivánu Basconesu, Red Elite de Electrodomésticos SA in Electro Calbet SA

(Zadeva C-313/07)

(2007/C 211/47)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de lo Mercantil no 3, Barcelona

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Kirtruna, S.L. in Elisa Vigano

Tožene stranke: Cristina Delgado Fernández de Heredia, Sergio Sabini Celio, Miguel Oliván Bascones, Red Elite de Electrodomésticos S.A., in Electro Calbet S.A.

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba jamstvo, da pridobitelj, ki prevzame podjetje v stečajnem postopku, ali proizvodni obrat podjetja, ne prevzame dolgov iz pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij, kadar se ga v postopkih zaradi plačilne nesposobnosti zagotovi kot jamstvo ki je vsaj enako tistemu, določenemu v direktivah Skupnosti, razlagati tako, da velja edino in izključno za obveznosti, neposredno povezane s pogodbami o zaposlitvi ali delovnimi razmerji, ali pa bi bilo treba to jamstvo v smislu celovitega varstva pravic delavcev in ohranjanja zaposlitve razširiti na ostale pogodbe, ki se ne nanašajo strogo na delo, ampak kljub temu vplivajo na prostore, kjer se odvija dejavnost delodajalca, ali določajo sredstva in instrumente proizvodnje, ki so nujni za kontinuiteto dejavnosti podjetja?

Ali lahko v tem smislu v zvezi z varstvom pravic delavcev prevzemnik proizvodnega obrata sprejme jamstvo sodnika, ki vodi stečajni postopek in odloči ne le glede pravic iz pogodb o zaposlitvi ampak tudi glede pravic iz drugih pogodbe ali glede obveznosti dolžnika, ki so nujne za zagotovitev kontinuitete dejavnosti?

Ali ima tisti, ki prevzame podjetje v stečaju ali proizvodni obrat podjetja, s tem da se zaveže, da bo ohranil vse ali del pogodb o zaposlitvi, ki jih prav tako prevzame, jamstvo, da mu ne bodo naložene ali se nanj ne bodo prenesle druge obveznosti odsvojitelja iz pogodb ali razmerij, ki jih prevzame, zlasti davčne kvote ali dolgovi socialne varnosti ali pravice, ki bi jih lahko uveljavljali nosilci pravic in obveznosti iz pogodb, sklenjenih s prezadolženim in prenesenih na prevzemnika v celoti ali kot proizvodni obrat?

Nato, ali je mogoče Direktivo 23/2001 (1), v zvezi s prenosom proizvodnih obratov ali podjetij, za katere je bilo v sodnem ali upravnem postopku ugotovljeno, da so plačilno nesposobna in v postopku likvidacije, razlagati tako, da omogoča ne le varstvo pogodb v zvezi z delom ampak tudi druge pogodbe, ki neposredno in takoj vplivajo na ohranjanje pogodb?

Nazadnje, ali je člen 149.2. španskega zakona o stečajnem postopku v zvezi s prevzemom podjetja nezdružljiv s členom 5.2(a) Direktive 23/2001, kjer določa da bi se z odstopom na pridobitelja prenesele poklicne obveznosti in obveznosti, nastale stečajnemu dolžniku ali prezadolženemu, v bistvu dolgovi na področju socialne varnosti, ki jih morebiti ne bi plačalo podjetje v stečaju.

(1) Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL L 82, str. 16).

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/26

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein hallinto-oikeus (Finska) 10. julija 2007 – Lahti Energia Oy

(Zadeva C-317/07)

(2007/C 211/48)

Jezik postopka: finščina

Predložitveno sodišče

Korkein hallinto-oikeus

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Lahti Energia Oy

Druge stranke v postopku: Lahden ympäristölautakunta, Hämeen ympäristökeskus, Salpausselän luonnonystävät ry

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je treba člen 3, točka 1, Direktive 2000/76/ES (1) razlagati tako, da direktive ni mogoče uporabiti za sežig odpadkov v plinastem stanju?

2.	Ali je treba napravo za uplinjanje, v kateri iz odpadkov s pirolizo nastaja plin, šteti za sežigalnico v smislu člena 3, točka 4, Direktive 2000/75/ES, tudi kadar v tej napravi ne obstaja linija za sežiganje?

Ali je treba sežig plina, ki je nastal v napravi za uplinjanje in je bil očiščen po postopku uplinjanja, v kotlu elektrarne šteti za proces, ki spada pod člen 3 Direktive 2000/76/ES? Ali je pri tem pomembno, da očiščen plin nadomešča fosilna goriva in da so emisije elektrarne tako pridobljene energijske enote pri uporabi očiščenega plina, ki nastane iz odpadkov, manjše kot pri uporabi drugih goriv? Ali je za razlago obsega Direktive 2000/76/ES pomembno, ali naprava za uplinjanje in elektrarna s tehnično funkcionalnega vidika in z vidika njune medsebojne oddaljenosti tvorita eno samo napravo ali če se lahko očiščen plin, ki nastane v napravi za uplinjanje, prevaža in se lahko drugje, na primer pri dobavi energije, uporabi kot gorivo ali v druge namene?

4.	Pod katerimi pogoji se lahko plin, ki nastane v napravi za uplinjanje in ki je očiščen, šteje za proizvod, tako da ne spada več pod predpise o odpadkih?

(1) Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (UL L 332, str. 91).

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/27

Pritožba, ki jo je 11. julija 2007 vložila 3F, prej Specialarbejderforbundet i Danmark (SID), zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi razširjeni senat), razglašeno 23. aprila 2007 v zadevi Specialarbejderforbundet i Danmark (SID) proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-30/03

(Zadeva C-319/07)

(2007/C 211/49)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: 3F, prej Specialarbejderforbundet i Danmark (SID) (zastopnika: A. Bentley, Barrister, in A. Worsøe, odvetnik)

Druge stranke v postopku: Komisija Evropskih skupnosti, Kraljevina Danska, Kraljevina Norveška

Predlogi pritožnice:

Pritožnica predlaga Sodišču, naj:

—	razveljavi sklep Sodišča prve stopnje z dne 23. aprila 2007 v zadevi Specialarbejderforbundet i Dan mark proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-30/03; in

—	razglasi tožbo v zadevi T-30/03 za dopustno; in

—	v vsakem primeru naloži Komisiji stroške pritožnice, ki jih je imela z vložitvijo te pritožbe.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica trdi, da bi bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti iz naslednjih razlogov:

1.	Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo pravo, s tem ko se je sklicevalo na sodbo v zadevi Albany, C-67/96, tako da je razsodilo, da se pritožnica ne more sklicevati na lastni konkurenčni položaj pri pogajanjih za kolektivne sporazume, da bi se ugotovilo, da jo odločba posamično zadeva.

2.	Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo pravo, s tem ko je ugotovilo, da se pritožnica ne more sklicevati na socialne vidike, da bi se ugotovilo, da jo odločba posamično zadeva.

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo sodno prakso, kot izhaja iz sodb Plaumann in ARE, s tem ko je ugotovilo, da pritožnice ni mogoče obravnavati, kot da jo odločba posamično zadeva, zgolj zato, ker se zadevna pomoč podeljuje prejemnikom v obliki znižanj v zahtevkih za plače pomorščakov, ki so upravičeni do oprostitve dohodnine.

4.	Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo sodno prakso, kot izhaja iz sodb Van der Kooy in CIRFS, s tem ko je ugotovilo, da interesi pritožnice kot pogajalke niso bili prizadeti s finančnimi ukrepi.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/27

Pritožba, ki jo je 11. julija 2007 vložila Antartica Srl zoper sodbo, ki jo je 10. maja 2007 razglasilo Sodišče prve stopnje (četrti senat) v zadevi T-47/06, Antartica Srl proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-320/07)

(2007/C 211/50)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Antartica Srl (zastopnika: E. Racca, odvetnik in A. Fusillo, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), The Nasdaq Stock Market, Inc.

Predlogi pritožnice:

—	razveljavi naj se odločba drugega odbora za pritožbe

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka trdi, da Sodišče prve stopnje člena 8(5) Uredbe 40/94 (1) ni razlagalo v skladu s trenutno definicijo prepoznavnosti znamke iz sodbe C-372/97 General Motors.

(1) UL L 11, str. 1.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/27

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil d'Etat (Belgija) 12. julija 2007 – Coditel Brabant SA proti 1. Commune d'Uccle, 2. Société Intercommunale pour la Diffusion de la Télévision (Brutélé), 3. Région de Bruxelles-Capitale

(Zadeva C-324/07)

(2007/C 211/51)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Coditel Brabant SA

Tožene stranke: 1. Commune d'Uccle, 2. Société Intercommunale pour la Diffusion de la Télévision (Brutélé), 3. Région de Bruxelles-Capitale

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali lahko občina, brez javnega razpisa postane član zadruge, ki združuje izključno druge občine in združenja občin (čista medobčinska zadruga), zato da bi nanjo prenesla upravljanje teledistribucijske mreže, pri čemer je vedela, da zadruga glavni del svojih dejavnosti opravlja s svojimi lastnimi člani in v njihovo korist, in da odločitve v zvezi z njimi sprejme upravni odbor in sektorski odbori v mejah pooblastil, ki jim ga ta odobri, organi zadruge, ki jih sestavljajo predstavniki javnih oblasti in ki odločajo z večino teh predstavnikov?

2)	Ali se obvladovanje nad odločitvami zadruge, ki ga izvajajo prek organov zadruge, vsi člani zadruge ali le del le-teh v primeru sektorjev ali podsektorjev dejavnosti, lahko šteje za tako, da jim omogoča podoben nadzor nad zadrugo, kot je tisti, ki ga izvajajo nad svojimi lastnimi službami?

3)	Ali mora to obvladovanje in ta nadzor, da se ju lahko opredeli za podobna, izvajati posamično vsak član ali zadošča, da ju izvaja večina članov?

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/28

Tožba, vložena 11. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg

(Zadeva C-325/07)

(2007/C 211/52)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: G. Rozet)

Tožena stranka: Veliko vojvodstvo Luksemburg

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da ni sprejelo vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2003/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. marca 2003 o spremembi Direktive Sveta 83/477/EGS o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (1), oziroma v vsakem primeru, da o njih ni obvestilo Komisije, ni izpolnilo obveznosti iz člena 2(1) te direktive;

—	naj se Velikemu vojvodstvu Luksemburg naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive 2003/18/ES se je iztekel 14. aprila 2006.

(1) UL L 97, str. 48.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/28

Tožba, vložena 13. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg

(Zadeva C-328/07)

(2007/C 211/53)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: W. Wils)

Tožena stranka: Veliko vojvodstvo Luksemburg

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Veliko vojvodstvo Luksemburg, s tem da ni sprejelo vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (1), oziroma ni o njih obvestilo Komisije, ni izpolnilo obveznosti iz te direktive;

—	naj se Velikemu vojvodstvu Luksemburg naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive 2004/48/ES se je iztekel 29. aprila 2006.

(1) UL L 157, str. 45 in – popravek – UL L 195, str. 16.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/29

Tožba, vložena 13. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki

(Zadeva C-329/07)

(2007/C 211/54)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: W. Wils, zastopnik)

Tožena stranka: Francoska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Francoska republika, s tem da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (1), oziroma o tem v vsakem primeru ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Francoski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive 2004/48/ES se je iztekel 29. aprila 2006.

(1) UL L 157, str. 45 in – popravek – UL L 195, str. 16.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/29

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour administrative d'appel de Lyon (Francija) 17. julija 2007 – Regie Networks proti Direction de contrôle fiscal Rhône-Alpes Bourgogne

(Zadeva C-333/07)

(2007/C 211/55)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour administrative d'appel de Lyon

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Regie Networks

Tožena stranka: Direction de contrôle fiscal Rhône-Alpes Bourgogne

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je odločba Komisije št. N 679/97 z dne 10. novembra 1997, s katero je ta institucija odločila, da ne bo nasprotovala spremembam programa pomoči za radijsko oddajanje, ki je bil vzpostavljen z Odlokom 92-1053 (1), veljavna glede: 1) njene obrazložitve, 2) presoje o skladnosti financiranja programa pomoči za radijsko oddajanje v obdobju od 1998 do 2002 s Pogodbo ES in 3) razloga, utemeljenega na neobstoju povečanja proračunskih sredstev za zadevni program pomoči?

(1) Odlok št. 92-1053 z dne 30. septembra 1992 o ponovni uveljavitvi davku podobne dajatve v korist sklada za podporo radijskemu oddajanju, JORF št. 228 z dne 1. oktobra 1992, in Odlok št. 97-1263 z dne 29. decembra 1997 o uveljavitvi davku podobne dajatve v korist sklada za podporo radijskemu oddajanju, JORF št. 302 z dne 30. decembra 1997, str. 19194.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/29

Tožba, vložena 19. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg

(Zadeva C-340/07)

(2007/C 211/56)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Rozet in M. van Beek)

Tožena stranka: Veliko vojvodstvo Luksemburg

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da ni sprejelo vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/73/ES z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (1), oziroma, v vsakem primeru, da o njih ni obvestilo Komisije, ni izpolnilo obveznosti iz člena 2 te direktive;

—	naj se Velikemu vojvodstvu Luksemburg naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive 2002/73/ES se je iztekel 5. oktobra 2005.

(1) UL L 269, str. 15.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/30

Tožba, vložena 20. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Švedski

(Zadeva C-341/07)

(2007/C 211/57)

Jezik postopka: švedščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: W. Wils in P. Dejmek, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Švedska

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Kraljevina Švedska s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 (1) o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, oziroma, da jih v vsakem primeru ni sporočila Komisiji, ni izpolnila svojih obveznosti iz te direktive.

—	Kraljevini Švedski naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok, določen za prenos te direktive, se je iztekel 28. aprila 2006.

(1) UL 2004, L 157, str. 45.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/30

Tožba, vložena 24. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki

(Zadeva C-342/07)

(2007/C 211/58)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Patakia in B. Schima, zastopnika)

Tožena stranka: Helenska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Helenska republika, s tem da ni sprejela zakonskih in drugih določb – oziroma v vsakem primeru Komisije o njih ni obvestila – potrebnih za uskladitev z Direktivo 2002/91/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Helenski republiki naj se naložilo plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok, predpisan za prenos Direktive 2002/91/ES v nacionalno pravo, je pretekel 4. januarja 2006.

(1) UL L 1, 4.1.2003, str. 65.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/30

Tožba, vložena 25. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki

(Zadeva C-345/07)

(2007/C 211/59)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Zavvos in P. Dejmek)

Tožena stranka: Helenska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Helenska republika, s tem da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/49/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici), in v vsakem primeru s tem, da o tem ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz te direktive,

—	Helenski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive 2004/49/ES v notranji pravni red je potekel 30. aprila 2006.

(1) UL L 164, 30.4.2004, str. 44.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/31

Tožba, vložena 25. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki

(Zadeva C-346/07)

(2007/C 211/60)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisije Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Zavvos in P. Dejmek)

Tožena stranka: Helenska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Helenska republika s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/50/ES (1) z dne 29. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/16/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, in v vsakem primeru, s tem da o tem ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Helenski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive 2004/50/ES v notranji pravni red je potekel 30. aprila 2006.

(1) UL L 164, 30.4.2004, str. 114.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/32

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 18. julija 2007 – Ente per le Ville vesuviane proti Komisiji

(Zadeva T-189/02) (1)

(„Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) - Ustavitev izplačil finančne pomoči Skupnosti - Ničnostna tožba - Dopustnost - Procesno upravičenje končnega upravičenca do pomoči - Neposredna zveza - Pravice obrambe - Kršitev člena 12 spremenjene Uredbe (EGS) št. 4254/88 - Pomanjkljiva preučitev“)

(2007/C 211/61)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Ente per le Ville vesuviane (Neapelj, Italija) (zastopnika: E. Soprano in A. De Angelis, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: L. Flynn in H. Speyart, zastopnika)

Predmet

Razglasitev ničnosti Odločbe Komisije D (2002) 810111 z dne 13. marca 2002 o ustavitvi izplačil finančne pomoči Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za naložbo v infrastrukturo v Kampaniji (Italija) glede integriranega sistema obnove treh vezuvskih vil v turistične namene (ESRR št. 86/05/04/054).

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Ente per le Ville vesuviane nosi vse stroške.

(1) UL C 191, 10.8.2002.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/32

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 19. julija 2007 – Bouychou proti Komisiji

(Zadeva T-344/04) (1)

(„Nepogodbena odgovornost - Odločba o povračilu državnih pomoči, ki jih je Francija dodelila družbi Stardust Marine - Razglasitev ničnosti odločbe s sodbo Sodišča“)

(2007/C 211/62)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Denis Bouychou, stečajni upravitelj družbe Stardust Marine (Pariz, Francija) (zastopnika: B. Vatier in M. Verger, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Rozet in C. Giolito, zastopnika)

Predmet zadeve

Zahteva za nadomestilo škode, ki naj bi družbi Stardust Marine nastala na podlagi Odločbe Komisije št. 2000/513/ES z dne 8. septembra 1999 o povračilu državnih pomoči, ki jih je Francija dodelila podjetju Stardust Marine, ki ga je zastopal stečajni upravitelj D. Bouychou.

Izrek sodbe

1)	Tožba se zavrne kot neutemeljena.

2)	Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 262, 23.10.2004.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/33

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 19. julija 2007 – FG Marine proti Komisiji

(Zadeva T-360/04) (1)

(„Nepogodbena obveznost - Odločba, s katero se odredi povračilo državnih pomoči, ki jih je Francija odobrila družbi Stardust Marine - Razglasitev ničnosti odločbe s sodbo Sodišča“)

(2007/C 211/63)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: FG Marine SA (Roissy Charles de Gaulle, Francija) (zastopnik: M.-A. Michel, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Rozet in C. Giolito, zastopnika)

Predmet

Zahteva za povračilo škode, domnevno povzročene z Odločbo Komisije 2000/513/ES z dne 8. septembra 1999 v zvezi s pomočmi, ki jih je Francija odobrila podjetju Stardust Marine.

Izrek

1)	Tožba se kot neutemeljena zavrne.

2)	Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 262, 23.10.2004.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/33

Sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 27. junija 2007 – V proti Parlamentu

(Zadeva T-345/05 R II)

(„Začasna odredba - Preklic imunitete člana Evropskega parlamenta - Predlog za odložitev izvršitve - Nujnost“)

(2007/C 211/64)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: V (zastopniki: J. Lofthouse, E. Hayes, barristers, in M. Monan, solicitor)

Tožena stranka: Evropski parlament (zastopniki: H. Krück, D. Moore in M. Windisch)

Predmet

Predlog, ki se nanaša na ponovno obravnavo njenega prvega predloga za izdajo začasne odredbe, je predsednik Sodišča prve stopnje zavrnil s sklepom z dne 16. marca 2007 v zadevi V proti Parlamentu, T-345/05 R, neobjavljena.

Izrek

1)	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2)	Odločitev o stroških se pridrži.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/33

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 25. junija 2007 – Drax Power in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-130/06) (1)

(„Ničnostna tožba - Okolje - Direktiva 2003/87/ES - Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov - Predlog za spremembo nacionalnega načrta razdelitve pravic - Zavrnitev s strani Komisije - Nedopustnost“)

(2007/C 211/65)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Drax Power Ltd (Selby, Združeno kraljestvo); Great Yarmouth Power Ltd (Swindon, Združeno kraljestvo); International Power plc (Londres, Združeno kraljestvo); Npower Cogen Ltd (Swindon); RWE Npower plc (Swindon); ScottishPower Generation Ltd (Glasgow, Združeno kraljestvo); in Scottish and Southern Energy plc (Perth, Združeno kraljestvo) (zastopnika: I. Glick, QC, in M. Cook, barrister)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: U. Wölker in X. Lewis, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C (2006) 426 konč. z dne 22. februarja 2006 o predlagani spremembi nacionalnega načrta razdelitve pravic do emisije toplogrednih plinov, priglašenega s strani Združenega kraljestva v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

Izrek

1)	Tožba se kot nedopustna zavrže.

2)	Tožeče stranke nosijo svoje stroške in stroške Komisije.

(1) UL C 165, 15.7.2006.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/34

Tožba, vložena 31. maja 2007 – KEK DIAYLOS proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Zadeva T-190/07)

(2007/C 211/66)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: KEK DIAYLOS (Peristeri Attikis, Grčija) (zastopnik: D. Katzimichalis, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Iz navedenih razlogov naj se Odločbo Komisije Evropskih skupnosti 23/II/2006, ki se jo izpodbija v zadevi, razglasi za nično in ravno tako vse druge povezane akte in/ali povezane odločbe Komisije Evropskih skupnosti;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naj se naloži plačilo stroškov in nagrade odvetnika, zastopnika tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je usmerjena zoper Odločbo Komisije E(2006)465 konč., s katero se je od tožeče stranke zahtevalo, da plača osnovni znesek 71 981 eurov v okviru vračila predujma, ki ga je prejel „KEK ΧΥΝΙ“ (1) iz naslova subvencije v okviru programa informiranja za evropske državljane „PRINCE“, skupaj z obrestmi zaradi neupravičene zamude in pomanjkanja dokazov o uresničitvi projekta. Tožeča stranka trdi, da je zadevna odločba neutemeljena, napačna in pomeni zlorabo ter da ima pomanjkljivo ter napačno razlago.

V nasprotju s tem, kar je po mnenju tožeče stranke Komisija napačno in brez razloga trdila, tožeča stranka trdi, da je izpolnila vse obveznosti, ki zanjo izhajajo iz pogodbe o subvenciji, ki jo je podpisala z namenom sodelovanja pri zadevnem programu, in da je v primerih, v katerih je prišlo do zamude zaradi objektivnih težav, pravočasno obvestila pristojne organe Evropske unije.

Tožeča stranka trdi tudi, da razen predujma v višini 71 981 eurov, ki ga je prvotno prejel, KEK ΧΥΝΙ ni nikoli prejel preostalega zneska subvencije, medtem ko ocenjuje, da dela in izdatki, ki jih je opravila in ki so nastali v okviru zgoraj navedenega programa, presegajo ta znesek.

Posledično tožeča stranka trdi, da je treba razglasiti za nično izpodbijano odločbo, ki je bila sprejeta, ker je osebje družbe posredovalo organom Evropske unije, ki so opravili nadzor na kraju samem, nepopolne informacije, saj zaradi spremembe osebja, odgovornega za program, novi zaposleni na začetku niso mogli biti popolnoma seznanjeni z načinom zbiranja zahtevanih informacij in takoj posredovati celovite odgovore.

(1) Na podlagi spremembe statuta, do katere je prišlo 12. aprila 2006, je bilo ime družbe KEK XYNI spremenjeno v „KEK DIAYLOS“.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/34

Tožba, vložena 26. junija 2007 – Las Palmeras proti Svetu in Komisiji

(Zadeva T-217/07)

(2007/C 211/67)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Las Palmeras S. Coop. And. (Sevilla, Španija) (zastopnik: L. Ortiz Blanco, odvetnik)

Toženi stranki: Svet Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	O tem odškodninskem zahtevku naj se odloči na podlagi člena 288 ES in naj se ugotovi, da je tožeča stranka upravičena do denarne odškodnine v višini dvesto oseminosemdeset tisoč dvesto osemintrideset eurov (288 238 EUR), za katero solidarno odgovarjata Svet in Komisija, in

—	toženima institucijama naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v tem postopku, špansko podjetje za odzrnjevanje surovega bombaža, zahteva odškodnino zaradi škode, ki naj bi jo utrpela zaradi uporabe Poglavja 10a Naslova IV Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 (1), dodanega s členom 1(20) Uredbe Sveta (ES) št. 864/2004 (2) v tržnem letu 2006/2007. V Poglavju 10a Naslova IV Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 so določene skupne določbe za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in so uvedene nekatere sheme podpor za kmete.

V zvezi s tem se opozarja, da so bile določbe, ki so predmet tega spora, razglašene za nične s sodbo Sodišča z dne 7. septembra 2006 v zadevi Kraljevina Španija proti Komisiji, C-310/04, zaradi kršitve načela sorazmernosti. Omenjena sodba je kljub temu zadržala učinke razglasitve ničnosti do sprejetja nove uredbe, s čimer so se navedene določbe še naprej uporabljale v tržnem letu 2006/2007.

Na podlagi dveh mnenj gospodarske svetovalna družbe je v tožbi navedena škoda, ki jo je utrpel sektor, saj je zaradi uporabe določb, ki so bile razglašene za nične, v zadevnem tržnem letu prišlo do občutnega znižanja količine pridelanega surovega bombaža in, posledično, industrijsko odzrnjenega bombaža. Konkretno, shema podpore, ki so jo določile zadevne določbe, predvideva, da pomemben del podpore (okoli 65 %) ni povezan s pridelavo bombaža, tako da jo kmet prejme tudi če svojo zemljo nameni pridelavi alternativnih kultur. S tem je pričakovana donosnost pri namenitvi enega hektarja kmetijske površine za pridelavo bombaža nižja od pričakovane donosnosti, če se jo nameni pridelavi alternativnih kultur. To je imelo za posledico znižanje prihodkov od prometa odzrnjevalne industrije.

Tožeča stranka trdi, da so v tem primeru izpolnjeni pogoji, ki jih sodna praksa zahteva za obstoj nepogodbene obveznosti Skupnosti.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, str. 1).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 864/2004 z dne 29. aprila 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003, ki določa skupna pravila za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in uvaja nekatere sheme podpor za kmete, ter o njeni prilagoditvi zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji (UL L 161, str. 48).

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/35

Tožba, vložena 26. junija 2007 – Agroquivir proti Svetu in Komisiji

(Zadeva T-218/07)

(2007/C 211/68)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Agroquivir, S. Coop. And. de Segundo Grado (Sevilja, Španija) (zastopnik: Luis Ortiz Blanco, odvetnik)

Toženi stranki: Svet Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	O tem odškodninskem zahtevku naj se odloči na podlagi člena 288 ES in naj se ugotovi, da je tožeča stranka upravičena do denarne odškodnine v znesku dvesto oseminosemdeset tisoč dvesto osemintrideset eurov (288 238 EUR), za katero solidarno odgovarjata Svet in Komisija, in

—	toženima institucijama naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so tisti, ki so že bili navedeni v zadevi Las Palmeras proti Svetu in Komisiji, T-217/07.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/36

Tožba, vložena 25. junija 2007 – DSV Road proti Komisiji

(Zadeva T-219/07)

(2007/C 211/69)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: DSV Road N.V. (zastopniki: A. Poelmans, A. Calewaert in R. de Wit, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

za nično naj se razglasi Odločba Komisije Evropskih skupnosti C (2007) 1776 z dne 24. aprila 2007 o predlogu Kraljevine Belgije (oznaka spisa REC 05/02), s katero je bilo določeno, da je treba uvozne dajatve v višini 168 004,65 EUR, ki so predmet predloga Kraljevine Belgije z dne 12. avgusta 2002, izterjati in da jih ni mogoče odpustiti;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka je iz Tajske uvažala diskete, za katere je na podlagi splošne sheme preferencialov veljala preferencialna ureditev, če je bil uvoz v skladu s členom 80 Uredbe (EGS) št. 2454/93 (1) pokrit s potrdilom o poreklu na obrazcu A, ki so ga izdali tajski organi.

Tožeča stranka je pri vsaki carinski prijavi predložila potrdilo o poreklu na obrazcu A, ki so ga izdali tajski organi, na podlagi česar so belgijski organi odobrili preferencialno tarifno obravnavo.

Glede nekaterih potrdil, ki so jih izdali tajski organi, je bilo ugotovljeno, da so neveljavna, tako da za blago pri uvozu v EU ni bilo mogoče prejeti preferencialne tarifne obravnave.

V izpodbijani odločbi je Komisija ugotovila, da je treba posledično nastali carinski dolg naknadno izterjati.

Tožeča stranka navaja, prvič, da bi Komisija morala ugotoviti, da v skladu s členom 220(2)(b) Uredbe (EGS) št. 2913/92 (2) dolgovanih dajatev ne bi bilo treba izterjati. Izdaja potrdil na obrazcu A naj bi bila napaka tajskih organov in naj ne bi bilo dokazano, da so izvozniki nepravilno predstavili dejstva. Iz tega naj bi izhajala napaka, ker naj bi tajski organi vedeli oziroma bi morali vedeti, da za blago ni bilo mogoče prejeti preferencialne tarifne obravnave.

Drugič, Komisija bi v skladu s členom 239 Uredbe št. 2913/92 morala zaradi posebnih okoliščin dajatve odpustiti.

(1) Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, str. 1).

(2) Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, str. 1).

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/36

Tožba, vložena 29. junija 2007 – Thomson Sales Europe proti Komisiji

(Zadeva T-225/07)

(2007/C 211/70)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Thomson Sales Europe (Boulogne-Billancourt, Francija) (zastopnika: F. Goguel in F. Foucault, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	naj se pred izdajo sodbe odredi, da imajo stranke na voljo vse dokaze, dokumente, izkaze, dopise, pripravljalne dokumente itd., ki so privedli do izdaje uredb št. 2376/94 in št. 710/95;

—	naj se v zadevi iz postopka o glavni stvari razglasi za nično Odločba Komisije REM št 03/05 z dne 7. maja 2007.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije REM št. 03/05 z dne 7. maja 2007, s katero je bilo ugotovljeno da v primeru tožeče stranke odpust uvoznih dajatev ni upravičen. Ta odločba je bila izdana zaradi predloga, ki so ga na Komisijo naslovili francoski nacionalni organi, ki so od tožeče stranke zahtevali plačilo protidampinških dajatev zaradi uvoza barvnih televizijskih sprejemnikov, ki jih izdeluje njena hčerinska družba s sedežem na Tajskem in ki jih je tožeča stranka zaprosila za odpust na podlagi člena 239 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (1).

Tožeča stranka meni, da je do odpusta upravičena na podlagi člena 239 uredbe (EGS) št. 2913/92, ker naj bi izpolnjevala oba pogoja iz tega besedila.

Glede prvega pogoja (obstoja posebnih okoliščin) trdi, da v njenem primeru posebne okoliščine obstajajo in izhajajo po eni strani iz ravnanja Komisije, ki naj bi spremenila pristop k razlagi zakonskih določb o poreklu blaga, ne da bi na to primerno opozorila proizvajalce, in po drugi iz ravnanja nacionalnih organov ki so sledili pristopu, ki ga je sprejela Komisija.

Glede drugega pogoja iz člena 239 Uredbe (EGS) št. 2913/92 (neobstoj malomarnosti ali goljufivega ravnanja) tožeča stranka trdi, da ji ni mogoče očitati malomarnosti, ker se je zanesla na utemeljenost prvotnega stališča služb Komisije, ki so po mnenju tožeče stranke odločile, da zanjo ne bodo strogo uporabile pravil o poreklu, ampak bodo za vse naprave ki jih proizvede in izvozi njena hčerinska družba na Tajskem uporabile preferencialne antidumpinške dajatve.

(1) UL L 302, str. 1.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/37

Tožba, vložena dne 20. junija 2007 – Prana Haus GmbH proti UUNT (PRANAHAUS)

(Zadeva T-226/07)

(2007/C 211/71)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Prana Haus GmbH (Fribourg, Nemčija) (zastopnik: N. Hebeis)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi tožeče stranke

—	odločba prvega odbora za pritožbe z dne 18. aprila 2007 v zadevi R 1611/2006-1 naj se razveljavi;

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naj se naloži, da v register znamk Skupnosti vpiše zahtevo za registracijo št. 4 839 916 znamke „PRANAHAUS“;

—	UUNT naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „PRANAHAUS“ za proizvode in storitve iz razredov 9, 16 in 35 (prijava št. 4 839 916).

Odločba preizkuševalca: Zavrnitev prijave.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 7(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 40/94 (1) z obrazložitvijo, da ne obstaja absolutni razlog za zavrnitev registracije prijavljene znamke.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL L 11, str. 1).

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/37

Tožba, vložena 28. junija 2007 – Španija proti Komisiji

(Zadeva T-227/07)

(2007/C 211/72)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: M. Muñoz Pérez)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Odločbo Komisije 2007/243/ES z dne 18. aprila 2007 o izključitvi nekaterih izdatkov držav članic iz naslova EKUJS iz financiranja Skupnosti naj se razglasi za nično v delu na katerega se nanaša ta tožba in

—	Komisiji Evropskih skupnosti naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Kraljevina Španija izpodbija sporno odločbo v delu, kjer je v njej določen finančni popravek plačil, opravljenih v okviru pomoči za proizvodnjo izdelkov, predelane iz paradižnika v poslovnih letih 2003 in 2004 v znesku de 4 090 316,46 eurov.

V podporo svojih predlogov tožeča stranka očita:

—

kršitev členov 2 in 3 Uredbe 729/70 (1) in člena 2 Uredbe 1258/1999 (2), ker ne obstajajo nepravilnosti, na katere se sklicuje Komisija, predvsem v zvezi s kontrolo na točkah dostave surovin, ki se kažejo v odsotnosti nočnih kontrol s strani inšpektorjev Avtonomne skupnosti Estremadura, v pomanjkanju hranjenja dokazil o teži in v podpisu na dobavnem bloku;

—	podredno, kršitev načela sorazmernosti, ker Komisija določa finančni popravek za vso količino dostavljenega paradižnika, čeprav bi bistvena nepravilnost, ki utemeljuje popravek, vplivala samo na količine, dostavljene ponoči, zato obstaja možnost omejiti popravek na te količine.

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 729/70 z dne 21. aprila 1970 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 94, str. 13; posebna izdaja 03/3, str. 220).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 160, str. 103).

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/38

Tožba, vložena 29. junija 2007 – Malheiro proti Komisiji

(Zadeva T-228/07)

(2007/C 211/73)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Ana Malheiro (Bruselj, Belgija) (zastopnik: C. Ebrecht, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

naj se razglasi za nično odločba Evropske komisije, generalnega direktorja za kadrovske zadeve in administracijo z dne 30. aprila 2007 o zavrnitvi pritožbe št. R/6/07, vpisane v vpisnik 8. januarja 2007, zaradi razglasitve ničnosti odločbe GD ADMIN Evropske komisije, s katero se tožeči stranki ni odobrilo drugih dodatkov kot znižanega zneska dnevnice v višini 28,78 eurov;

—

naj se naloži toženi stranki, da tožeči stranki za obdobje od 16. novembra 2006 do 31. oktobra 2008 plača celoten znesek dnevnice v višini 115,09 eurov, določen z Odločbo Komisije o določitvi pravil v zvezi z dodeljenimi nacionalnimi strokovnjaki Komisiji (C(2006) 2003) z dne 1. junija 2006 zmanjšan za znesek dnevnice, ki ga je tožeča stranka že prejela, in dodaten mesečni dodatek v višini 542,55 eurov;

—	naj se toženi stranki naloži, da plača tožeči stranki njene stroške selitve;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka, ki dela kot dodeljeni nacionalni strokovnjak Komisiji, zahteva (i) celoten znesek dnevnice namesto znižanega zneska dnevnice, ki ji ga je odobrila Komisija, in (ii) dodaten mesečni dodatek namesto stroškov selitve.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe trdi, prvič, da je Komisija zagrešila napako pri presoji, ker je smatrala, da je stalno bivališče tožeče stranke v Bruslju, ker ima tam stalno bivališče njen mož. Tožeča stranka trdi, da je njeno bivanje v Bruslju zgolj začasno in da je ona v isti meri kot vsak drug dodeljen nacionalni strokovnjak izpostavljena enakim nevšečnostim in težavam, ki izhajajo iz začasnosti dodelitve.

Dalje, tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila načelo enakega obravnavanja in člen 20 Listine temeljnih pravic Evropske unije, ker člen 20(3)(b) odločbe Komisije, ki določa pravila v zvezi z dodeljenimi nacionalnimi strokovnjaki Komisiji, diskriminira poročene dodeljene nacionalne strokovnjake glede na neporočene dodeljene nacionalne strokovnjake, ki živijo s kom v zvezi.

Poleg tega tožeča stranka trdi, da ta diskriminacija, kot tudi, v primerjavi z dnevnico tožeče stranke, višji znesek dnevnice, dodeljen samskim moškim nacionalnim strokovnjakom (ki živijo v zvezi ali ne) privede do kršitve člena 141 ES in načela enakega plačila za moške in ženske kot tudi Direktive 2000/78/ES (1) ter načelo sorazmernosti.

(1) Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL 2000 L 303, str. 16).

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/39

Pritožba, ki jo je 5. julija 2007 vložila Maddalena Lebedef-Caponi zoper sodbo, ki jo je 25. aprila 2007 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi F-71/06, Lebedef-Caponi proti Komisiji

(Zadeva T-233/07 P)

(2007/C 211/74)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Maddalena Lebedef-Caponi (Senningerberg, Veliko vojvodstvo Luksemburg) (zastopnik: F. Frabetti, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice

—	Sodba Sodišča za uslužbence z dne 25. aprila 2007 v zadevi F-71/06 naj se razveljavi;

—	ugodi naj se predlogom, ki jih je tožeča stranka podala na prvi stopnji in naj se zato razglasi tožbo v zadevi F-71/06 za dopustno in utemeljeno;

—	podredno, naj se zadeva vrne Sodišču za uslužbence;

—	odloči naj se o izdatkih, stroških in honorarjih in se njihovo plačilo naloži Komisiji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v svoji pritožbi zahteva razveljavitev sodbe Sodišča za uslužbence o zavrnitvi tožbe, s katero je zahteval razveljavitev njegovega kariernega ocenjevalnega poročila za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2004.

V podporo svoji pritožbi pritožnica uveljavlja, da naj bi Sodišče prve stopnje napravilo napake pri razlagi in presoji dejanskega stanja, zaradi česar so bile pritožbe, ki so bile navedene v spornem KOP zoper tožečo stranko, razglašene za utemeljene.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/39

Tožba, vložena 3. julija 2007 – Koninklijke Grolsch NV proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Zadeva T-234/07)

(2007/C 211/75)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Koninklijke Grolsch NV (zastopnici: M.B.W. Biesheuvel in J.K. de Pree, odvetnici)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Naj se odločba, naslovljena na Grolsch, in v vsakem primeru, kolikor je naslovljena na Grolsch, razglasi za nično v celoti ali delno;

—	Naj se globa, naložena Grolsch, odpravi ali, podredno, zniža;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija Odločbo Komisije z dne 18. aprila 2007 o postopku na podlagi člena 81 Pogodbe ES (COMP/B-2/37.766 – Nizozemski trg piva), s katero je bila tožeči stranki naložena globa.

V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka navaja tri procesne tožbene razloge. Prvič, nenormalno dolgo trajanje postopka krši razumen rok. Drugič, pravice obrambe naj bi bile kršene v tem, da tožeča stranka ni dobila odgovorov drugih strank na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah. Tretjič, načela dobrega upravljanja, med katerimi sta načeli o skrbnosti in domneve nedolžnosti, naj bi bila kršena, ker naj bi bila Komisija pristranska pri preiskavi, ker naj ne bi upoštevala razbremenilnih dejstev in je opravila le nepopolno ali površno preiskavo.

Dalje tožeča stranka navaja šest tožbenih razlogov v zvezi z ugotovitvami Komisije glede dejanskega stanja. Po mnenju tožeče stranke je Komisija kršila člen 81 ES, zahtevo po obrazložitvi in načela dobrega upravljanja v svojih ugotovitvah v zvezi, prvič, z domnevnim namenom sestankov, drugič z navedeno priložnostno dodelitvijo strank v sektorju hotelov, restavracij in kavarn in v sektorju osebne potrošnje, tretjič z domnevnim usklajevanjem drugih pogojev poslovanja, četrtič z domnevnim sporazumom in/ali domnevnim usklajenim ravnanjem v zvezi s cenami in zvišanjem cen v sektorjih hotelov, restavracij in kavarn ter osebne potrošnje, vključno s pivom, ki se prodaja pod znamko distributerja, petič z domnevnim trajanjem kršitve in šestič z domnevnim neposrednim sodelovanjem tožeče stranke pri domnevni kršitvi.

Končno, tožeča stranka navaja dva tožbena razloga zoper višino naložene globe. Po mnenju tožeče stranke je Komisija kršila člen 23(2) Uredbe št. 1/2003 (1), ker je uporabila teoretični promet, ki vključuje trošarine, pri uporabi zakonitega maksimuma 10 %. Tožeča stranka prav tako kritizira nesorazmernost naložene globe, saj Komisija v zvezi z njo ni upoštevala dolžine postopka in razlik z zadevo glede belgijskega piva (2), ki teče vzporedno.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 PogodbeBesedilo velja za EGP (UL L 1, str. 1).

(2) Odločbo Komisije z dne 5. decembra 2001 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES (zadeva IV/37.614/F3 PO/Interbrew in Alken-Maes) (UL 2003, L 200, str. 1).

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/40

Tožba, vložena 4. julija 2007 – Bavaria proti Komisiji

(Zadeva T-235/07)

(2007/C 211/76)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Bavaria NV (zastopnika: O.W. Brouwer in A.C.E. Stoffer, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Naj se v delu ali v celoti razglasi za nično Odločba Komisije z dne 18. aprila 2007 o postopku, sproženem na podlagi člena 81 ES (zadeva COMP/B-2/37.766 – Nizozemski trg piva – C(2007) 1697 konč.), ki zadeva Bavaria NV;

—	podredno naj se zniža znesek globe, naložene Bavaria NV;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija Odločbo Komisije z dne 18. aprila 2007 o postopku, sproženem na podlagi člena 81 ES (zadeva COMP/B-2/37.766 – Nizozemski trg piva) na podlagi katere ji je bila naložena globa.

V podporo svoji tožbi najprej uveljavlja kršitev načela dobrega upravljanja, ker Komisija ni opravila popolne, podrobne in nepristranske preiskave.

Drugič, trdi da je Komisija kršila člen 81 ES, ker je storila očitne napake pri presoji, nepravilno uporabila pravo pri ugotovitvi kršitve, kršila načelo domneve nedolžnosti in načelo zakonitosti in kršila obveznost obrazložitve iz člena 253 ES.

Tretjič, tožeča stranka trdi, da je Komisija napačno ocenila trajanje kršitve.

Četrtič, trdi, da je Komisija pri določanju globe, ki jo je naložila, kršila člen 23 Uredbe št. 1/2003 (1), smernice o načinu določanja glob (2), ki temeljijo na tej uredbi, in načeli enakosti in sorazmernosti.

Petič, tožeča stranka navaja očitno prekoračitev razumnega roka trajanja preiskave Komisije, saj je ta trajala sedem let.

Šestič, tožeča stranka navaja bistvene kršitve postopka ter kršitve načela dobrega upravljanja in pravic obrambe, saj ji je bil zavrnjen dostop do odgovorov drugih pivovarn na očitke Komisije in drugih, zanjo pomembnih delov spisa.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL 2003, L 1, str. 1).

(2) Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) uredbe št. 17 in člena 65(5) pogodbe ESPJ (98/C 9/03) (UL 1998, C 9, str. 3).

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/41

Tožba, vložena 4. julija 2007 – Zvezna republika Nemčija proti Komisiji

(Zadeva T-236/07)

(2007/C 211/77)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Zvezna republika Nemčija (zastopnika: M. Lumma in J. Müller)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

Odločba Komisije C(2007) z dne 2007 o potrditvi obračunov plačilnih agencij držav članic v zvezi z izdatki, ki jih financira Jamstveni oddelek Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), za proračunsko leto 2006 naj se razglasi za nično v delu, ki tožeči stranki nalaga plačilo v znesku 1 750 616,27 EUR

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija Odločbo Komisije C(2007)1901 konč. z dne 27. aprila 2007 o potrditvi obračunov plačilnih agencij držav članic v zvezi z izdatki, ki jih financira Jamstveni oddelek Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), za proračunsko leto 2006 in zahteva, da se naj razglasi za nično v delu, ki tožeči stranki nalaga polovično plačilo neizterljivih izvoznih nadomestil.

Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja, da je tožena stranka nepravilno uporabila pavšalno ureditev polovičnega plačila iz člena 32(5) Uredbe (ES) št. 1290/2005 (1). Tožeča stranka meni, da tega predpisa ni mogoče uporabiti v primerih, ki niso bili sporočeni v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 595/91 (2).

Tožeča stranka navaja, drugič, da je tožena stranka v nekaterih spornih primerih kršila načela dobrega upravljanja, ker je ravnala v nasprotju z lastno enostransko zavezo iz zapisnika z dne 4. maja 1995.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 209, str. 1).

(2) Uredba Sveta (EGS) št. 595/91 z dne 4. marca 1991 o nepravilnostih in povračilu napačno izplačanih vsot v zvezi s financiranjem skupne kmetijske politike ter o ustanovitvi informacijskega sistema na tem področju in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 283/72 (UL L 67, str. 11).

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/41

Tožba, vložena 27. junija 2007 – CityLine Hungary Kft. proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Zadeva T-237/07)

(2007/C 211/78)

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Tožeča stranka: CityLine Hungary Kft. (Vecsés, Madžarska) (zastopnik: Á. Menyhei, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Člen 2c(1) Uredbe Komisije (ES) št. 375/2007 z dne 30. marca 2007, objavljene v Uradnem listu Evropske unije4. aprila 2007, naj se razglasi za ničnega in

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija veljavnost člena 2c(1) Uredbe (ES) št. 1702/2003, ki je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 375/2007 (1). Ta člen ureja stalno obratovanje določenih zrakoplovov, ki so registrirani v državah članicah.

Tožeča stranka, ki opravlja dejavnost prevažanja raznega blaga po zraku, trdi, da jo izpodbijane določbe Uredbe (ES) št. 375/2007 neposredno in posamično zadevajo.

Tožeča stranka zatrjuje, da je s členom 2c(1) Uredbe (ES) št. 375/2007 kršeno splošno načelo pravne varnosti. Izpodbijani člen določa, da je obratovanje zrakoplovov odvisno od preteklega dogodka, in sicer zahteva, da je registracija opravljena pred pristopom zadevne države članice k Evropski uniji, kar je okoliščina, ki je bila za zadevne subjekte v tem primeru očitno nepredvidljiva.

Tožeča stranka še zatrjuje, da je s členom 2c(1) Uredbe (ES) št. 375/2007 kršeno tudi načelo sorazmernosti iz člena 5 ES. V zvezi s tem tožeča stranka navaja, da je z izpodbijano določbo uvedeno nesorazmerno omejevanje subjektov, katerih zrakoplovi so bili vpisani v register države članice po pristopu. Člen ni pomemben za varnost letenja in določa nepotrebna pravila in pogoje ter s tem presega tisto, kar je nujno potrebno za dosego cilja, ki ga določa Pogodba ES.

(1) Uredba Komisije (ES) št. 375/2007 z dne 30. marca 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1702/2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (UL 2007, L 94, str. 3).

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/42

Tožba, vložena 11. julija 2007 – Ristic in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-238/07)

(2007/C 211/79)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeče stranke: Ristic AG (Burgthann, Nemčija), Piratic Meeresfrüchte Import GmbH (Burgthann, Nemčija), Prime Catch Seafood GmbH (Burgthann, Nemčija) in Rainbow Export Processing SA (San José, Kostarika) (zastopnik: H. Schmidt, odvetnik)

Toženi stranki: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

Odločba Komisije z dne 16. maja 2007 (2007/362/ES) naj se v skladu s členom 231(1) ES razglasi za nično v delu, v katerem je spremenila Odločbo 2004/432/ES tako, da v prvem stolpcu njene priloge Kostarika ni več navedena s svojo oznako ISO2, v drugem stolpcu ni navedena s svojim imenom in v osmem stolpcu ni več označena z „X“, s katerim se pokaže, da je v skladu z Odločbo 2004/432/ES gojene vodne živali in proizvode živalskega izvora mogoče uvoziti v Evropsko Unijo;

—	iz tega razloga naj se ugotovi, da je Evropska skupnost zavezana tožečim strankam povrniti škodo, ki jim je nastala z odločbo Komisije;

—	Komisiji naj se v skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje odredi, da mora tožečim strankam povrniti nastale stroške.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke izpodbijajo Odločbo Komisije 2007/362/ES (1), ker bila je s to odločbo Kostarika v zvezi z gojenimi vodnimi živalmi in proizvodi živalskega izvora črtana s seznama tretjih držav z odobrenimi programi nadzora nad ostanki škodljivih snovi.

Tožeče stranke so podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem gojenih kozic v Kostariki in Ekvadorju. Tožeče stranke trdijo, da jih izpodbijana odločba neposredno in posamično zadeva v smislu člena 230(4) ES.

Svojo tožbo utemeljujejo s tem, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker krši načelo sorazmernosti. Poleg tega toženi stranki očitajo kršitev pravice do zaslišanja in zlorabo diskrecijske pravice.

(1) 2007/362/ES: Odločba Komisije z dne 16. maja 2007 o spremembi Odločbe 2004/432/ES o odobritvi programov nadzora nad ostanki škodljivih snovi, predloženih s strani tretjih držav v skladu z Direktivo Sveta 96/23/ES (notificirano pod dokumentarno številko C(2007)2088) (UL L 138, str. 18).

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/42

Tožba, vložena 9. julija 2007 – Pathé Distribution proti EACEA

(Zadeva T-239/07)

(2007/C 211/80)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Pathé Distribution SAS (Pariz, Francija) (zastopnik: P. Deprez, odvetnik)

Tožena stranka: Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA)

Predlogi tožeče stranke

—	naj se razsodi, da Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo pogodbe št. 2006-09120304D1021001FD1507 ni veljavno razdrla in da ta še vedno velja;

—	naj se Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo naloži, naj tožeči stranki plača znesek 9 737 eurov, ki ji ga dolguje na podlagi pogodbe.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo, vloženo na podlagi arbitražne klavzule, predlaga, naj se toženi stranki naloži plačilo preostanka zneska, ki ji ga ta dolguje na podlagi izvajanja pogodbe št. 2006-09120304D1021001FD1507 glede finančne podpore Skupnosti za projekt video distribucije filma, ki je bila sklenjena v okviru programa „MEDIA Plus“, sprejetega z Odločbo Sveta 2000/821/ES (1).

Stranki sta pogodbo podpisali 27. junija 2006, tožena stranka pa je tožeči stranki v skladu z določbami pogodbe izplačala predujem. Tožena stranka je 8. maja 2007 tožečo stranko z dopisom obvestila o tem, da razdira pogodbo, ker so bili dejanski skupni stroški projekta nižji od predvidenega proračuna za projekt in ker ob predložitvi finančnega poročila o projektu ni prejela nobene pisne obrazložitve, ter zahtevala vrnitev izplačanega predujma. Tožeča stranka v nasprotju s tem meni, da bi v skladu z določbami pogodbe prispevek tožene stranke za projekt moral znašati 50 % dejanskih stroškov video distribucije in zato poleg že izplačanega predujma zahteva izplačilo še dolgovane vsote.

Tožeča stranka v oporo svoji tožbi zatrjuje, da naj bi tožena stranka pogodbo nepravilno in neutemeljeno razdrla, ker naj ne bi spoštovala pogodbenih določil glede načinov prenehanja pogodbe in zlasti ker tožeči stranki ni postavila roka za predložitev stališč glede stanja izvajanja pogodbe. Tožeča stranka meni, da bi Sodišče prve stopnje torej moralo razsoditi, da pogodba še vedno velja.

Tožeča stranka poleg tega izpodbija razloge za razdretje pogodbe, na katere se sklicuje tožena stranka, to je neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti.

(1) Odločba Sveta 2000/82/ES z dne 20. decembra 2000 o izvajanju programa za spodbujanje razvoja, distribucije in promocije evropskih avdiovizualnih del (MEDIA Plus — razvoj, distribucija in promocija) (2001-2005), UL L 336, str. 82.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/43

Tožba, vložena 4. julija 2007 – Heineken Nederland in Heineken proti Komisiji

(Zadeva T-240/07)

(2007/C 211/81)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Tožeči stranki: Heineken Nederland BV in Heineken NV (zastopnika: T. Ottervanger in M. A. de Jong, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožečih strank

—	odločba, ki se nanaša nanje, naj se v celoti oziroma v delu razglasi za nično;

—	globa, ki jim je naložena, naj se odpravi oziroma naj se zniža;

—	Komisiji naj se naložijo stroški;

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki izpodbijata Odločbo Komisije z dne 18. aprila 2007, izdano v postopku na podlagi člena 81 Pogodbe ES (Zadeva COMP/B-2/37.766 – nizozemski trg piva), s katero jima je bila naložena globa.

Tožeči stranki v utemeljitev najprej navajata vrsto procesnih napak. Prvič, Komisija naj bi pri presoji kršila načelo dobrega upravljanja in člen 27 Uredbe št. 1/2003 s tem, da naj ne bi omogočila dostopa do stališč drugih podjetij. Drugič, Komisija naj ne bi izvedla skrbne in nepristranske presoje. Tretjič, z nastopom komisarja za konkurenco naj bi bila kršena domneva nedolžnosti. Četrtič, postopek naj bi trajal nesorazmerno dolgo, s čimer naj bi bile kršene pravice obrambe tožečih strank.

Tožeči stranki poleg tega očitata kršitev člena 81 ES. V zvezi s tem najprej navajata pomanjkljivo dokazovanje ter kršitev domneve nedolžnosti in obveznosti obrazložitve. Nadalje naj ne bi bilo mogoče govoriti o dogovoru in/ali usklajenem ravnanju. Poleg tega naj bi Komisija napačno določila trajanje domnevne kršitve.

Tožeči stranki obenem vlagata več očitkov, ki se nanašajo na višino določene globe. Najprej očitata kršitev člena 23(3) Uredbe 1/2003, napačno uporabo Smernic za določanje glob ter kršitev načel enakosti, pravne varnosti, sorazmernosti ter obveznosti obrazložitve. Komisija naj bi težo kršitve določila narobe zlasti zaradi napačne ugotovitve vrste kršitve, neupoštevanja okoliščine, da naj bi bili učinki na trg zanemarljivi, in zaradi napačne določitve geografsko upoštevnega trga. Poleg tega naj bi Komisija narobe določila izhodiščni znesek globe, množitelj za odvračilni učinek in trajanje. Obenem naj bi Komisija nezadostno upoštevala olajševalne okoliščine, neprimerna dolžina upravnega postopka pa naj bi privedla do nesorazmerno visoke globe, ker je Komisija medtem zaostrila svojo politiko v zvezi z višino glob.

Tožeči stranki na koncu zatrjujeta, da naj bi bilo znižanje glob, ki ga je Komisija izvedla zaradi neprimerne dolžine upravnega postopka, nesorazmerno majhno.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/44

Tožba, vložena 10. julija 2007 – Buzzi Unicem proti Komisiji

(Zadeva T-241/07)

(2007/C 211/82)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Buzzi Unicem SpA (zastopnika: C. Vivani in M. Vellano, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

Razglasi naj se ničnost odločbe Komisije z dne 15. maja 2007 o državnem načrtu razdelitve pravic do emisije toplogrednih plinov, ki ga je Italija uradno priglasila v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega Parlamenta in Sveta – zaradi kršitve Pogodbe ES in načel ter pravil, sprejetih za njeno uporabo – v delu, v katerem nalaga spremembo državnega načrta razdelitve pravic v zvezi z nedopustnostjo ukrepov racionalizacije, ki predvidevajo, da lahko upravljavec obdrži dodeljene pravice v primeru „zaprtja zaradi postopkov racionalizacije proizvodnje“ (člen 1(4) in člen 2(4) odločbe).

—	Naj se Komisiji naloži plačilo stroškov postopka tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Z odločbo, ki je izpodbijana s to tožbo, je bil državni načrt razdelitve pravic, ki ga je Italija uradno priglasila z dopisom z dne 15. decembra 2006, ugotovljen za nezdružljivega z Direktivo 2003/87 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES.

Posebej se izpodbija del odločbe, ki se nanaša na možnost upravljavca, da v primeru zaprtja proizvodnih obratov ali dela teh obratov zaradi postopkov racionalizacije obdrži del dodeljenih pravic.

Tožeča stranka v utemeljitev svojih zahtev zatrjuje:

—

da je tožena stranka napačno uporabila svojo lastno kritično presojo v zvezi z „izravnavo dodelitve pravic“, tako da je izključila možnost tako imenovanih „naknadnih izravnav“. V tem oziru tožeča stranka sprejema ugotovitev, da bi ta vrsta izravnav izkrivljala trg in ustvarjala negotovost za podjetja ter da bi kršila merilo št. 10 Priloge III k zgoraj navedeni direktivi. Po mnenju tožeče stranke gre bolj za preprečitev izgube imetništva dodeljenih pravic in s tem pravne možnosti razpolagati z njimi v drugih obratih. V bistvu naj bi šlo za preprečevanje oviranja svobodne ureditve in uporabe subjektivne pravice podjetja, ki bi poleg tega bilo v nasprotju z načeli razumnosti, sorazmernosti in varstva okolja ter konkurence iz členov 5, 174 in 157 Pogodbe ES.

—

da je poleg tega izpodbijana odločba protislovna glede na logične premise na katerih temelji. Glede tega pojasnjuje, da Komisija v uvodni izjavi 4 izpodbijane odločbe priznava, da direktiva predvideva možnost držav članic, da opravijo izravnave pod pogojem, da te izravnave ne učinkujejo retroaktivno in da ne vplivajo negativno na delovanje sistema Skupnosti. V tem primeru pa bi bil upravljavec obratov, ki so zaprti, še vedno prisoten na trgu in bi upravljal z drugimi dovoljenimi obrati. Tako bi bila torej možna, po mnenju same Komisije, „izravnava dodelitve pravic“.

—	da tožena stranka ni utemeljila presoje, ki jo je vodila do ugotovitve, da je kritiziran sistem nezdružljiv kot „ex-post adjustement“.

—	kršitev načela enakega obravnavanja glede na določbe v odločbi Komisije o odobritvi državnega načrta razdelitvi pravic za Združeno kraljestvo.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/45

Tožba, vložena 6. julija 2007 – Weiler proti UUNT – CISQ (Q2WEB)

(Zadeva T-242/07)

(2007/C 211/83)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Dieter Weiler (Pulheim, Nemčija) (zastopniki: Maîtres V. von Bomhard, T. Dolde in A. Renck, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: CISQ Federazione Certificazione Italiana Sistemi di Qualità Aziendali

Predlogi tožeče stranke

—	Razveljavitev odločbe prvega senata odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 10. julija 2006 v zadevi št. R 893/2005-1 z dne 29. marca 2007, in;

—	toženi stranki naložiti plačilo stroškov postopka ali, ob intervenciji druge stranke pri odboru za pritožbe, toženi stranki in intervenientki naložiti plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: Besedna znamka „Q2WEB“ za proizvode in storitve iz razreda 9, 35, 38 in 42 (znamka Skupnosti št. 2.418.150).

Imetnik znamke Skupnosti: Tožeča stranka.

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: CISQ Federazione Certificazione Italiana Sistemi di Qualità Aziendali.

Pravice iz znamke stranke, ki zahteva ugotovitev ničnosti: Besedna znamka „QWEB“ za proizvode in storitve iz razredov 42 (znamka Skupnosti št. 1.772.078), figurativna znamka „QWEB“, ki se nanaša na proizvode in storitve iz razredov 35, 38 in 42 (znamka Skupnosti št. 1.871.201) in besedna znamka „QWEBMARK“ za proizvode in storitve iz razredov 35, 38 in 42 (znamka Skupnosti št. 1.771.963).

Odločba oddelka za izbris: Izbris zadevne znamke.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 52(1)(a) v povezavi s členom 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (1), ker si znamki v sporu nista dovolj vidno, zvočno in pojmovno podobni ter ker se znaki dovolj razlikujejo, da je mogoče izključiti verjetnost zmede pri upoštevnem potrošniku.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1).

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/45

Tožba, vložena 11. julija 2007 – Republika Poljska proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Zadeva T-243/07)

(2007/C 211/84)

Jezik postopka: poljščina

Stranke

Tožeča stranka: Republika Poljska (zastopnik: E. Ośniecka-Tamecka)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

Odločba Komisije C 2007/361/ES z dne 4. maja 2007 o določitvi presežnih zalog kmetijskih proizvodov razen sladkorja in finančnih posledicah njihove odprave v zvezi s pristopom Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 1979) (1) naj se razglasi za nično v delu, ki zadeva Republiko Poljsko;

—	Komisiji naj se naložijo stroški.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V izpodbijani odločbi je bila določena količina kmetijskih proizvodov, ki je bila na Poljskem na dan pristopa k Evropski uniji v prostem prometu in je po mnenju Komisije presegala običajni prenos zalog teh proizvodov, in Poljski naloženi „stroški odprave teh količin“.

Tožeča stranka svojo tožbo za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe utemeljuje z dvema tožbenima razlogoma: kršitev Priloge IV, Poglavje 4, točka 4, k Aktu o pristopu (2) zaradi neobstoječe pristojnosti Komisije za izdajo izpodbijane odločbe in kršitev načela sorazmernosti.

Tožeča stranka v obrazložitev prvega tožbenega razloga navaja, da naj bi Komisija pri izdaji izpodbijane odločbe prekoračila pristojnost iz Priloge IV, Poglavje 4, točka 4, Akta o pristopu, ker naj bi odločba z uvedbo denarnih kazni, ki v Aktu o pristopu niso bile predvidene, spreminjala dogovore, sklenjene v tem aktu. Poleg tega naj bi bila izpodbijana odločba nezdružljiva z načelom iz Akta o pristopu, v skladu s katerim države članice poskrbijo za to, da se dejansko odpravijo presežne količine kmetijskih proizvodov, ki so bile na dan pristopa v prostem prometu.

Tožeča stranka očitek kršitve načela sorazmernosti utemeljuje s tem, da naj bi si cilji izpodbijane odločbe nasprotovali in naj bi bili pravno na splošno neupravičeni. Poleg tega naj bi bila izpodbijana odločba neprimerno sredstvo za izračun stroškov za odpravo presežnih količin. Odločba naj bi obenem izkazovala bistveno napako pri določanju presežnih količin, ki naj bi bile na Poljskem v prostem prometu, ter naj ne bi upoštevala presežnih količin, ki jih je Poljska odpravila na lastne stroške. Odločba naj bi Poljsko bremenila za stroške odprave prenosa, ki jih v resnici ni nosila Skupnost, in naj bi privedla do neupravičene obogatitve Skupnosti v breme Poljske. Poleg tega izpodbijana odločba po mnenju tožeče stranke ni bila nujno potrebna, saj naj ne bi obstajalo motenje kmetijskega trga po pristopu Poljske k Evropski uniji in je od pristopa minilo mnogo časa. Čeprav naj bi bila izpodbijana odločba oblikovana na podlagi Akta o pristopu, po mnenju tožeče stranke na področju kmetijstva ne izpolnjuje z njim določenih ciljev.

(1) UL L 138, str. 14.

(2) Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL 2003, L 236, str. 33).

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/46

Tožba, vložena 13. julija 2007 – Campo de Cartagena proti Svetu in Komisiji

(Zadeva T-244/07)

(2007/C 211/85)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: S.A.T., „Campo de Cartagena“ (Murcija, Španija) (zastopnik: L. Ortiz Blanco, odvetnik)

Toženi stranki: Svet Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	O tem odškodninskem zahtevku naj se odloči na podlagi člena 288 ES in naj se ugotovi, da je tožeča stranka upravičena do denarne odškodnine v znesku dvesto oseminosemdeset tisoč dvesto osemintrideset eurov (288 238 EUR), za katero solidarno odgovarjata Svet in Komisija, in

—	toženima institucijama naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so tisti, ki so že bili navedeni v zadevi Las Palmeras proti Svetu in Komisiji, T-217/07.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/46

Tožba, vložena 13. julija 2007 – Virsa proti Svetu in Komisiji

(Zadeva T-245/07)

(2007/C 211/86)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Virsa, S. Coop. L. (Murcija, Španija) (zastopnik: L. Ortiz Blanco, odvetnik)

Toženi stranki: Svet Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	O tem odškodninskem zahtevku naj se odloči na podlagi člena 288 ES in naj se ugotovi, da je tožeča stranka upravičena do denarne odškodnine v znesku milijon šeststo petinpetdeset tisoč štiristo deset eurov (1 655 410 EUR), za katero solidarno odgovarjata Svet in Komisija, in

—	toženima institucijama naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so tisti, ki so že bili navedeni v zadevi Las Palmeras proti Svetu in Komisiji, T-217/07.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/47

Tožba, vložena 13. julija 2007 – Coesagro proti Svetu in Komisiji

(Zadeva T-246/07)

(2007/C 211/87)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: S. Coop. And. Ecijana de Servicios Agropecuarios (Coesagro), (Sevilja, Španija) (zastopnik: L. Ortiz Blanco, odvetnik)

Toženi stranki: Svet Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	O tem odškodninskem zahtevku naj se odloči na podlagi člena 288 ES in naj se ugotovi, da je tožeča stranka upravičena do denarne odškodnine v znesku milijon petintrideset tisoč štiristo šestinšestdeset eurov (1 035 466 EUR), za katero solidarno odgovarjata Svet in Komisija, in

—	toženima institucijama naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so tisti, ki so že bili navedeni v zadevi Las Palmeras proti Svetu in Komisiji, T-217/07.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/47

Tožba, vložena 11. julija 2007 – Slovaška republika proti Komisiji

(Zadeva T-247/07)

(2007/C 211/88)

Jezik postopka: slovaščina

Stranki

Tožeča stranka: Slovaška republika (zastopnik: J. Čorba)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	izpodbijana odločba naj se razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko, oziroma podredno, če Sodišče prve stopnje meni, da je nujjno ali zaželjeno naj se izpodbijana odločba razglasi za nično v celoti;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2007)1979 konč. Z dne 4. maja 2007 o določitvi presežnih zalog kmetijskih proizvodov razen sladkorja in finančnih posledicah njihove odprave v zvezi s pristopom Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (1) v spremenjeni različici z dne 25. maja 2007. V izpodbijani odločbi je Komisija določila količine določenih vrst saadja in riža v prostem pretoku v Slovaški republiki na dan pristopa, ki presegajo količine, ki bi jih bilo mogoče šteti kot običajni prenos zalog 1. maja 2004. Poleg tega je tožeči stranki zaračunala 3,634 milijonov eurov za stroške odstranitve teh količin.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe trdi, da naj tožena stranka ne bi bila pristojna za sprejetje izpodbijane odločbe.

Poleg tega tožeča stranka zatrjuje, da tudi če bi bila tožena stranka pristojna določiti presežne zaloge v Slovaški republiki in tožeči stranki naložiti finančno kazen glede teh zatrjevanih presežnih zalog, naj bi kršila pogodbo o pristopu (2), ker ni ravnala na ustrezni pravnni podlagi, in sicer na podlagi člena 41 akta o pogojih pristopa (3).

Poleg tega tožeča stranka trdi, da naj bi tožena stranka z izpodbijano odločbo s tem, da ni dokazala, da so Skupnosti nastali stroški ali druga škoda zaradi tega, ker tožeča stranka ni odpravila presežnih količin in s tem, da ni v ustreznem času sprejela pravnega ukrepa, s katerim bi bila dovoljena odprava presežnih zalog iz trga tožeče stranke, metoda za določitev kaj je presežna zaloga in metoda za izračun finančnega bremena tožeče stranke, kršila pogodbo o pristopu in splošna pravna načela sorazmernosti in pravne varnosti.

Končno, tožeča stranka trdi, da je prišlo do resne kršitve postopkovne zahteve po obrazložitvi.

(1) UL L 138, str. 14.

(2) Pogodba o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litvanije, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji (UL 2003, L 236, str. 17).

(3) Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL 2003, L 236, str. 33).

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/48

Tožba, vložena 12. julija 2007 – Češka republika proti Komisiji

(Zadeva T-248/07)

(2007/C 211/89)

Jezik postopka: češčina

Stranki

Tožeča stranka: Češka republika (zastopnik: T. Boček)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	V celoti razglasi izpodbijano odločbo za nično;

—	podredno, razglasi izpodbijano odločbo za nično v delu, v katerem se nanaša na Češko republiko;

—	naloži Komisiji, da vrne plačane zneske;

—	naloži Komisiji plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga, naj se Odločba Komisije C(2007)1979 konč. z dne 4. maja 2007 o določitvi presežnih zalog kmetijskih proizvodov razen sladkorja in finančnih posledicah njihove odprave v zvezi s pristopom Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (1) razglasi za nično. S to odločbo je Komisija določila količine mesa, sadja in riža v prostem obtoku v Češki republiki na dan pristopa, ki presegajo količine običajnega prenosa zalog na dan 1. maja 2004. Istočasno je tožečo stranko bremenila z 12 287 000 euri zaradi stroškov odprave teh količin.

Tožeča stranka navaja, da je Komisija prekoračila svoja pooblastila in torej kršila odstavek 4 Poglavja 4 Priloge IV k Aktu o pogojih pristopna (2), s tem da je v izpodbijani odločbi, ki temelji na tej določbi, določila finančne zneske, ki jih morajo nove države članice plačati v proračun Skupnosti v zvezi z vso količino zalog kmetijskih proizvodov.

Dalje tožeča stranka navaja, da tudi če bi Komisija imela pooblastilo, da sprejme izpodbijani ukrep na podlagi odstavka 4 Poglavja 4 Priloge IV k Aktu o pogojih pristopa, je z njegovim sprejetjem kršila načelo sorazmernosti, saj ukrep ni bil potreben oziroma, natančneje, ni bil primeren glede na cilj, ki ga obveznost odprave presežnih zalog zasleduje.

Poleg tega tožeča stranka trdi, da je tožena stranka kršila odstavek 2 Poglavja 4 Priloge IV k Aktu o pogojih pristopa v povezavi s členom 10 ES ter načelo pravne varnosti in legitimnih pričakovanj, ker ni opredelila pojma običajnega prenosa zalog in ker je sprejela izpodbijano odločbo na netransparenten način.

Tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila odstavek 2 Poglavja 4 Priloge IV k Aktu o pogojih pristopa, ker v izpodbijani odločbi ni upoštevala vseh relevantnih okoliščin.

Končno, tožeča stranka trdi, da je tožena stranka kršila odstavek 4 Poglavja 4 Priloge IV k Aktu o pogojih pristopa, ker ni v zadostni meri navedla razlogov za svojo odločitev.

(1) UL L 138, str. 14.

(2) Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL L 236, str. 33).

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/49

Tožba, vložena 17. julija 2007 – Sungro proti Svetu in Komisiji

(Zadeva T-252/07)

(2007/C 211/90)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Sungro, S.A. (Kordoba, Španija) (zastopnik: L. Ortiz Blanco, odvetnik)

Toženi stranki: Svet Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	O tem odškodninskem zahtevku naj se odloči na podlagi člena 288 ES in naj se ugotovi, da je tožeča stranka upravičena do denarne odškodnine v znesku sedemintrideset tisoč sto oseminosemdeset eurov (37 188 EUR), za katero solidarno odgovarjata Svet in Komisija, in

—	toženima institucijama naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so tisti, ki so že bili navedeni v zadevi Las Palmeras proti Svetu in Komisiji, T-217/07.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/49

Tožba, vložena 17. julija 2007 – Desarrollo y Aplicaciones Fitotécnicas proti Svetu in Komisiji

(Zadeva T-253/07)

(2007/C 211/91)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Desarrollo y Aplicaciones Fitotécnicas, S.A. (Kordoba, Španija) (zastopnik: L. Ortiz Blanco, odvetnik)

Toženi stranki: Svet Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	O tem odškodninskem zahtevku naj se odloči na podlagi člena 288 ES in naj se ugotovi, da je tožeča stranka upravičena do denarne odškodnine v znesku milijon sto šestnajst šeststo sedeminšestdeset eurov (1 116 667 EUR), za katero solidarno odgovarjata Svet in Komisija, in

—	toženima institucijama naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so tisti, ki so že bili navedeni v zadevi Las Palmeras proti Svetu in Komisiji, T-217/07.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/49

Tožba, vložena 17. julija 2007 – Pinzón proti Svetu in Komisiji

(Zadeva T-254/07)

(2007/C 211/92)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: S. Coop. And. Agrícola y Ganadera de Pinzón (zastopnik: L. Ortiz Blanco, odvetnik)

Toženi stranki: Svet Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	O tem odškodninskem zahtevku naj se odloči na podlagi člena 288 ES in naj se ugotovi, da je tožeča stranka upravičena do denarne odškodnine v znesku milijon dvesto osemindevetdeset tisoč osemsto enainšestdeset (1 298 861 EUR), za katero solidarno odgovarjata Svet in Komisija, in

—	toženima institucijama naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so tisti, ki so že bili navedeni v zadevi Las Palmeras proti Svetu in Komisiji, T-217/07.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/49

Tožba, vložena 17. junija 2007 – Algodonera de Palma proti Svetu in Komisiji

(Zadeva T-255/07)

(2007/C 211/93)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Algodonera de Palma, S.A. (Kordoba, Španija) (zastopnik: Luis Ortiz Blanco, odvetnik)

Toženi stranki: Svet Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	O tem odškodninskem zahtevku naj se odloči na podlagi člena 288 ES in naj se ugotovi, da je tožeča stranka upravičena do denarne odškodnine v znesku dva milijona dva tisoč tristo štiriinštirideset eurov (2 002 344 EUR), za katero solidarno odgovarjata Svet in Komisija, in

—	toženima institucijama naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so tisti, ki so že bili navedeni v zadevi Las Palmeras proti Svetu in Komisiji, T-217/07.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/50

Tožba, vložena 16. julija 2007 – People's Mojahedin Organization of Iran proti Svetu

(Zadeva T-256/07)

(2007/C 211/94)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: People's Mojahedin Organization of Iran (Auvers sur Oise, Francija) (zastopnika: J.P. Spitzer, odvetnik in D. Vaughan, QC)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

—	Sklep Sveta 2007/445/ES naj se v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko, razglasi za ničnega;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov, ki so nastali tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga razglasitev delne ničnosti Sklepa Sveta z dne 28. junija 2007 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu in razveljavitvi sklepov 2006/379/ES in 2006/1008/ES (1) s katerim se tožečo stranko obdrži na seznamu oseb, skupin in subjektov, katerim se zamrzne sredstva in druge finančne vire.

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja, da bi moral biti izpodbijani sklep Sveta razglašen za ničnega, ker se Svet še naprej sklicuje na navedbo tožeče stranke v Sklepu 2006/379/ES, ki bi ga Svet moral po mnenju tožeče stranke razglasiti za ničnega ali spremeniti na podlagi sodbe Sodišča prve stopnje v zadevi T-228/02 Organisation des Modjahedines du peuple d'Iran proti Svetu [2006] ECR II 0000. Po mnenju tožeče stranke bi moral Svet odstraniti njeno ime z navedenega seznama.

Poleg tega tožeča stranka navaja, da je bil izpodbijani sklep sprejet s kršitvijo pravice tožeče stranke, da se ga zasliši in brez prave utemeljitve.

Poleg tega tožeča stranka ugovarja, da je bil izpodbijani sklep sprejet na podlagi materiala, ki se ves nanaša na obdobje pred letom 2001 in brez upoštevanja materiala v zvezi z leti po letu 2001, ki ga je navedla tožeča stranka.

Tožeča stranka nazadnje navaja, da te okoliščine pomenijo zlorabo ali napačno uporabo pooblastil.

(1) UL 2007 L 169, str. 58.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/50

Tožba, vložena 17. julija 2007 – Francija proti Komisiji

(Zadeva T-257/07)

(2007/C 211/95)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Francoska republika (zastopniki: E. Belliard, G. de Bergues, R. Loosli in A.-L. During, zastopniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

točka 3 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 727/2007 z dne 26. junija 2007 (1) o spremembi prilog I, III, VII in X k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (2) naj se razglasi za nično v delu, v katerem v Poglavje A te Priloge VII dodaja točke 2.3(b)(iii), 2.3(d) in 4;

—	podredno, v primeru, da Sodišče prve stopnje ugotovi, da ta predlog za delno razglasitev ničnosti ni sprejemljiv, naj se Uredba št. 727/2007 v celoti razglasi za nično;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo predlaga, naj se Uredba Komisije (ES) št. 727/2007 z dne 26. junija 2007, ki uvaja manj omejujoče ukrepe nadzora in izkoreninjenja nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij v primerjavi z ukrepi, ki jih določa Uredba (ES) št. 999/2001, delno ali v celoti, kar predlaga podredno, razglasi za nično.

V oporo svoji tožbi zatrjuje, da bi bilo treba izpodbijane določbe razglasiti za nične zaradi kršitve načela previdnosti tako v zvezi z oceno kot z obvladovanjem tveganja.

Tožeča stranka trdi, da je Komisija pri oceni tveganja kršila načelo previdnosti, s tem da je prezrla znanstvene negotovosti, za katere tožeča stranka meni, da še naprej obstajajo tako glede tveganja za prenos drugih transmisivnih spongiformnih encefalopatij poleg goveje spongiformne encefalopatije na človeka kot glede zanesljivosti testov, na podlagi katerih je Komisija sprejela izpodbijano uredbo.

Tožeča stranka meni, da je Komisija na stopnji obvladovanja tveganja prav tako kršila načelo previdnosti, saj naj izpodbijane določbe ne bi omejevale tveganja, temveč naj bi ga prej povečevale. Tožeča stranka poleg tega ocenjuje, da naj druge koristi, ki naj bi jih prinesle izpodbijane določbe, ne bi upravičevale povečanja tveganja, ki so ga te povzročile.

(1) UL L 165, str. 8.

(2) UL L 147, str. 1.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/51

Tožba, vložena 17. julija 2007 – Campo de Alcalá del Río proti Svetu in Komisiji

(Zadeva T-258/07)

(2007/C 211/96)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: S. Coop. And. de Productores del Campo de Alcalá del Río (Sevilja, Španija) (zastopnik: L. Ortiz Blanco, odvetnik)

Toženi stranki: Svet Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	O tem odškodninskem zahtevku naj se odloči na podlagi člena 288 ES in naj se ugotovi, da je tožeča stranka upravičena do denarne odškodnine v znesku milijon petintrideset tisoč štiristo šestinšestdeset eurov (1 035 466 EUR), za katero solidarno odgovarjata Svet in Komisija, in

—	toženima institucijama naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so tisti, ki so že bili navedeni v zadevi Las Palmeras proti Svetu in Komisiji, T-217/07.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/51

Tožba, vložena 17. julija 2007 – Algusa Algodonera Utrerana proti Svetu in Komisiji

(Zadeva T-259/07)

(2007/C 211/97)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Algusa Algodonera Utrerana, S.A. (Sevilja, Španija) (zastopnik: L. Ortiz Blanco, odvetnik)

Toženi stranki: Svet Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	O tem odškodninskem zahtevku naj se odloči na podlagi člena 288 ES in naj se ugotovi, da je tožeča stranka upravičena do denarne odškodnine v znesku sedemsto enaindvajset tisoč tristo petinpetdeset eurov (721 355 EUR), za katero solidarno odgovarjata Svet in Komisija, in

—	toženima institucijama naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so tisti, ki so že bili navedeni v zadevi Las Palmeras proti Svetu in Komisiji, T-217/07.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/52

Tožba, vložena 17. julija 2007 – Las Marismas de Lebrija proti Svetu in Komisiji

(Zadeva T-260/07)

(2007/C 211/98)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Las Marismas de Lebrija, S. Coop. And. (Sevilja, Španija) (zastopnik: L. Ortiz Blanco, odvetnik)

Toženi stranki: Svet Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	O tem odškodninskem zahtevku naj se odloči na podlagi člena 288 ES in naj se ugotovi, da je tožeča stranka upravičena do denarne odškodnine v znesku milijon petsto petinsedemdeset tisoč sto dvaindvajset eurov (1 575 122 EUR), za katero solidarno odgovarjata Svet in Komisija, in

—	toženima institucijama naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so tisti, ki so že bili navedeni v zadevi Las Palmeras proti Svetu in Komisiji, T-217/07.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/52

Tožba, vložena 13. julija 2007 – Komisija proti Banca di Roma

(Zadeva T-261/07)

(2007/C 211/99)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: A. Colabianchi, odvetnik, F. Amato in M. Wilderspin, zastopnika)

Tožena stranka: Banca di Roma SpA

Predlogi tožeče stranke

—	Pravni osebi Banca di Roma SpA, s sedežem v Italiji, Rim (00144), Viale Umberto Tupini št. 180, ki jo zastopa vsakokratni zakoniti zastopnik, naj se naloži izvršitev bančne garancije z dne 28. oktobra 1989 v korist Evropske komisije;

—

pravni osebi Banca di Roma SpA, s sedežem v Italiji, Rim (00144), Viale Umberto Tupini št. 180, ki jo zastopa vsakokratni zakoniti zastopnik, naj se naloži, da Evropski komisiji s sedežev v Belgiji, Bruselj (1039), Rue de la Loi št. 200, plača znesek 412 607,41 eurov skupaj z obrestmi v višini 94,37 eurov na dan od 30. decembra 2006 do plačila, oziroma drug pravični znesek;

—	pravni osebi Banca di Roma, s sedežem v Italiji, Rim (00144), Viale Umberto Tupini št. 180, ki jo zastopa vsakokratni zakoniti zastopnik, naj se naloži plačilo vseh stroškov tega postopka in stroškov, ki jih je priglasila Komisija.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je bila vložena v skladu s členom 238 ES na podlagi arbitražne klavzule, ki jo vsebuje garancija z dne 28. oktobra 1989, ki jo je izdala Banco di Roma (sedaj Banca di Roma) v korist Komisije.

Z odločbo C(89) 1241 z dne 2. avgusta 1989 (1), je Komisija štirinajstim proizvajalcem varjenih jeklenih mrež, med drugim tudi družbi Ferriere Nord S.p.A., naložila globe zaradi sodelovanja pri sporazumih in usklajenih ravnanjih v nasprotju s členom 85 (sedaj člen 81) (1) Pogodbe ES; družbi Ferriere Nord je bila naložena globa v višini 320 000 ECU.

V skladu s členom 4 odločbe bi družba Ferriere Nortd morala plačati globo v treh mesecih po njeni vročitvi ali pridobiti bančno garancijo, ki pokriva celoten dolg glavnice in obresti.

Družba Ferriere Nord je Komisiji s priporočeno pošto z dne 30. oktobra 1989, ki je bila slednji vročena 7. novembra 1989, posredovala dopis z dne 26. oktobra 1989 s katerim je Banco di Roma (sedaj Banca di Roma) – poslovna enota Udine, Italija, podala Komisiji poroštveno izjavo za družbo Ferriere Nord za plačilo globe v višini 320 000 ECU in obresti, obračunane od 15. novembra 1989 do dejanskega plačila.

S sodbo z dne 27. septembra 2006 v zadevi T-153/04 (2), je Sodišče prve stopnje v skladu s členom 4(1) Uredbe št. 2988/74 ugotovilo, da je „pooblastilo Komisije za izvršitev odločbe“ Varjene jeklene mreže zastaralo (točki 53 in 58 sodbe T-153/04).

Vendar po mnenju tožeče stranke sodba ne vpliva na garancijo, ki jo je izdala Banca di Roma, ker mora v skladu z italijanskim pravom (ki je pravo, ki se ga uporablja v tem primeru) zaradi samostojnosti te garancije Banca di Roma izvršiti garancijo na podlagi same zahteve Komisije in zoper njo ne more uveljavljati ugovorov, ki bi jih morda lahko uveljavljala družba Ferriere Nord.

(1) UL L 260, 1989, str. 1.

(2) Še neobjavljena v Zbirki odločb.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/53

Tožba, vložena 13. julija 2007 – Litva proti Komisiji

(Zadeva T-262/07)

(2007/C 211/100)

Jezik postopka: litvanščina

Stranke

Tožeča stranka: Republika Litva (zastopnika: D. Kriaučiūnas et E. Matulionytė)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Razglasitev Odločbe Komisije z dne 4. maja 2007 (notificirano pod dokumentarno številko C(2007)1979) (1) za nično; podredno, razglasitev navedene odločbe za nično v delu, ki se nanaša na Republiko Litvo;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Izpodbijana odločba določa količine kmetijskih proizvodov na dan pristopa v prostem prometu na ozemlju novih držav članic, ki presegajo količine, ki jih je mogoče upoštevati kot običajni prenos zalog na dan 1. maja 2004 in zneske, ki jih je treba naložiti novim državam članicam za kritje stroškov odprave teh količin.

Tožeča stranka meni, da je izpodbijana odločba nezakonita. V podporo svoji tožbi navaja štiri tožbene razloge.

1. Nepristojnost

Tožeča stranka uveljavlja, da odstavek 4 Poglavja 4 Priloge IV k Aktu o pristopu Komisije ne pooblašča, da lahko državam članicam naloži, da morajo v proračun Skupnosti opraviti plačila, ki imajo naravo kazni, zlasti, če ni dokazala resničnost stroškov, ki so Komisiji nastali zaradi odprave presežnih zalog; poleg tega navaja, da je Komisija dopustila, da se je iztekel rok treh let, določen v členu 41 Akta o pristopu, za sprejetje odločbe na podlagi tega istega člena, ki je edina določba, ki lahko zagotovi pravno podlago za izpodbijano odločbo.

2. Kršitev prava Skupnosti

Kršitev načela pravne varnosti: Izpodbijana odločba je v nasprotju z načelom pravne varnosti, saj metode in merila za izračun zalog niso bile znane ob pristopu, v trenutku, ko je bilo treba določiti obstoječe zaloge, kar naj bi državam članicam omogočilo preprečiti nastanek presežnih zalog ali jih odpraviti na stroške gospodarskega subjekta, ki jih je povzročil. Poleg tega je izpodbijana odločba tudi določila druga merila in razširila seznam zadevnih proizvodov primerjalno glede na člen 4 Uredbe št. 1972/2003, na podlagi katerega države članice izvajajo nadzor nad nastankom presežnih zalog.

Kršitev načela prepovedi diskriminacije: Z razliko od Uredbe Komisije (ES) št. 144/97 o presežnih zalogah kmetijskih proizvodov Avstrije, Švedske in Finske, izpodbijana odločba ne ocenjuje zgolj proizvodov, ki so upravičeni do izvoznih nadomestil ali intervencijskih ukrepov, ampak tudi zaloge drugih proizvodov. Navedeno načelo je bilo kršeno tudi zato, ker so bili enako obravnavani različni položaji novih držav članic in zaradi neupravičenega neupoštevanja posebnih okoliščin, v katerih so zaloge tam nastale.

Kršitev načel dobrega upravljanja in preglednosti: Izpodbijana odločba ni izčrpno pojasnila meril za izračun plačil, poleg tega se ta merila neprestano spreminjajo. Poleg tega je Komisija, čeprav so države članice same ocenile zaloge v skladu z zakonodajo Skupnosti, brez navedbe, zakaj naj ta ocena ne bi bila pravilna in pri čemer te ocene ne izpodbija, opravila ponovni postopek ocene istih zalog s tem, da je uporabila svoja merila.

Kršitev določb Akta o pristopu: Prvič, odločba ni primerna za uresničevanje ciljev odprave presežnih zalog, določene v odstavku 2 Poglavja 4 Priloge IV k Aktu o pristopu zlasti zaradi dejstva, ker se v tej določbi niti ni poskušalo povezati naloženih glob s stroški, ki so Skupnosti dejansko nastali zaradi odprave zalog. Drugič, odločba je bila sprejeta, kljub temu da se je rok treh let od datuma pristopa, določen v členu 41 Akta o pristopu, v katerem bi Komisija lahko sprejela prehodne ukrepe, že iztekel.

3. Pomanjkanje obrazložitve

Po mnenju tožeče stranke izpodbijana odločba ni obrazložena oziroma je popolnoma neobrazložena; v njej še posebej ni utemeljeno, da (in v kolikšni meri) je Skupnost zaradi odprave zadevnih presežnih zalog dejansko imela stroške, ki jih morajo kriti države članice.

4. Očitna napaka pri presoji

Tožeča stranka trdi, da je Komisija storila očitne napake pri presoji, ker je, prvič, izbrala makroekonomsko metodo in ni ocenila zalog, ki so dejansko nastale v državah članicah, in ker, drugič, pri presoji posebnih trditev, ki so jih navedle stranke, ni upoštevala posebnih in objektivnih okoliščin, ki so obstajale v Republiki Litvi v zvezi z nastankom nacionalnih zalog v mlečnem sektorju.

(1) 2007/361/ES: Odločba Komisije z dne 4. maja 2007 o določitvi presežnih zalog kmetijskih proizvodov razen sladkorja in finančnih posledicah njihove odprave v zvezi s pristopom Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (UL L 138, str. 14).

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/54

Tožba, vložena 9. julija 2007 – Air One proti Komisiji

(Zadeva T-266/07)

(2007/C 211/101)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Air One SpA (zastopnika: M. Merola in P. Ziotti, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

Naj se razglasi za nično Odločba Komisije C (2007 1712) z dne 23. aprila 2007 o uvedbi obveznosti javnih služb na nekaterih progah s Sardinije in na Sardinijo v delu, kjer italijanski vladi nalaga, da letalskim prevoznikom, ki nameravajo spoštovati obveznosti javne službe (OJS) omogoči opravljanje prevozov med Sardinijo in kontinentom ne glede na dejstvo, ali so to namero sprejeli pred ali po roku tridesetih dni, ki ga določa nacionalna zakonodaja (člen 1(a) Odločbe);

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v skladu s členom 230(4) ES zahteva razglasitev ničnosti člena 1(a) Odločbe Komisije C (2007 1712) z dne 23. aprila 2007 o uvedbi obveznosti javnih služb na nekaterih progah s Sardinije in na Sardinijo v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti.

V utemeljitev svojih navedb tožeča stranka navaja naslednji tožbeni razlog:

—

Očitna napaka pri presoji ter nelogičnost in protislovnost obrazložitve. Tožeča stranka zatrjuje zlasti, da je Komisija – z naložitvijo italijanski vladi, da letalskim prevoznikom, ki nameravajo spoštovati OJS, omogoči opravljanje prevozov na zadevnih progah ne glede na trenutek, ko so objavili svojo namero, da začnejo opravljati svoje storitve, in ne glede na datum, kdaj je bila ta namera poslana, to je v ali zunaj roka 30 dni, ki ga določa nacionalna zakonodaja – glede na namen in cilje ustreznih pravil Skupnosti napačno ocenila sistem, ki ga je uvedla navedena vlada. Tožeča stranka zlasti navaja, da člen 4 Uredbe št. 2408/92 zavezuje države članice, da uresničijo cilj ozemeljske povezanosti z uvedbo OJS, ki kljub temu, da pomenijo odstopanje od načela prostega dostopa prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti, vendarle spoštujejo načelo sorazmernosti in v največji meri omejujejo primere dodelitve ekskluzivnih pravic in/ali finančnih nadomestil. Po mnenju tožeče stranke, je italijanska vlada v celoti uresničila namen predpisov Skupnosti, ker določitev prekluzivnega roka v „prvi fazi“ postopka za uvedbo OJS:

—	spodbuja prevoznike k oddajanju ponudb in določanju OJS v tej „prvi fazi“ in

—	omejuje možnost prehoda v „drugo fazo“, v kateri bi morala vlada na podlagi javnega razpisa priznati ekskluzivno pravico z možnostjo prevzema odgovornosti za ustrezno finančno nadomestilo.

—

Poleg tega naj bi bilo očitno, da se – v nasprotju s tem kar implicitno trdi Komisija – konkurenca med letalskimi prevozniki na letalskih progah, za katere velja OJS, ne more izvajati na isti način kot na letalskih progah, za katere ne velja ta obveznost. Ker se glede sistema OJS domneva, da imajo zadevne letalske proge težave z donosnostjo, tako da naj se noben prevoznik ne bi odločil uporabiti teh prog za zagotavljanje javnega interesa v običajnih tržnih pogojih, je treba vzpostaviti nadzorne mehanizme v korist prevoznikov, ki so zanesljivi in spoštujejo predpise.

—

Tožeča stranka poleg tega meni, da je pravni okvir, ki ga je določila Komisija, diskriminatoren, ker naj bi odprava prekluzivnega roka za sprejetje OJS v „prvi fazi“ koristila zlasti prevoznikom s pomembno tržno močjo, saj naj bi jim omogočila, da se potegujejo za OJS po poteku roka, ko so konkurenti predložili ponudbe, s poglavitnim ciljem, da slednjim odvzamejo tržni delež.

—

Na koncu, po mnenju tožeče stranke je Komisija pri utemeljitvi napačno uporabila pravo glede postopka za uvedbo OJS. Tožeča stranka glede tega zatrjuje, da naj bi uporaba okvirnega roka neomejeno podaljšala „prvo fazo“ tega postopka, kar ni logično in je tudi v nasprotju s trditvijo Komisije same, da je postopek za uvedbo OJS, čeprav je enoten, sestavljen iz dveh faz.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/55

Tožba, vložena 23. julija 2007 – Martin proti Parlamentu

(Zadeva T-276/07)

(2007/C 211/102)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Hans-Peter Martin (Dunaj, Avstrija) (zastopnik: É. Boigelot, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi tožeče stranke

—

Za nično naj se razglasi odločba z dne 10. maja 2007, ki jo je sprejel Generalni sekretar Evropskega parlamenta in ki je bila vročena 14. maja 2007, ter s katero je bilo odločeno, da je bil tožeči stranki določen znesek plačan neupravičeno in da je treba ta znesek v skladu s členom 27(3) Pravilnika o povračilu in nadomestilu stroškov poslancev Evropskega parlamenta izterjati od tožeče stranke;

—

v delu, v katerem je potrebno, naj se razglasi za nično odločba generalnega direktorja Generalnega direktorata za finance z dne 13. junija 2007 za izvajanje zgoraj navedene odločbe z dne 10. maja 2007, s katero je bila tožeča stranka pozvana, da plača zgoraj navedene zneske ali da v tridesetih dneh od te odločbe predloži pisni načrt poravnave, ki ga sprejme Parlament;

—	v delu, v katerem in če je to potrebno, naj se za nične razglasijo vse odločbe za izvajanje prej navedene odločbe, ki so bile izdane med postopkom;

—	v vsakem primeru naj se toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Po preiskavi v zvezi z nadomestili, ki jih je sekretariat izplačal tožeči stranki kot poslancu Evropskega parlamenta, je OLAF sestavil poročilo, v katerem je ugotovil določene nepravilnosti. Generalni sekretar je na podlagi tega poročila sprejel izpodbijano odločbo z dne 10. maja 2007, s katero je odločil, da mora tožeča stranka zneske, ki so ji bili neupravičeno izplačani, vrniti na podlagi člena 27(3) Pravilnika o povračilu in nadomestilu stroškov poslancev Evropskega parlamenta.

V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka navaja štiri tožbene razloge.

Prvi je nepravilna in nenatančna uporaba Pravilnika o povračilu in nadomestilu stroškov poslancev Evropskega parlamenta, zlasti členov 14 in 27(3).

Drugi tožbeni razlog je napaka pri presoji v zvezi z upoštevnostjo dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka.

Poleg tega se tožeča stranka sklicuje še na tožbeni razlog kršitve Uredbe Sveta št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1), ter kršitev načel sorazmernosti in nediskriminacije.

Nazadnje tožeča stranka navaja še tožbeni razlog kršitve načela kontradiktornosti in pravic obrambe.

(1) UL L 248, str. 1.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/55

Pritožba, ki jo je 18. julija 2007 vložil Luigi Marcuccio zoper sklep, ki ga je 11. maja 2007 sprejelo Sodišče za uslužbence v zadevi F-2/06, Luigi Marcuccio proti Komisiji

(Zadeva T-278/07 P)

(2007/C 211/103)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnik: Luigi Marcuccio (Tricase, Italija) (zastopnik: G. Cipressa, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnika:

—	v vsakem primeru, naj se v celoti razveljavi izpodbijani sklep;

—	naj se sprejmejo predlogi pritožnika na prvi stopnji postopka;

—	naj se toženi stranki naloži povrnitev vseh stroškov v zvezi s honorarji in postopkom pritožnika, ki jih je ta imel v zvezi s pritožbenim postopkom;

—	podredno, naj se zadeva vrne v ponovno odločanje Sodišču za uslužbence, da o njej meritorno odloči.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

S to pritožbo se izpodbija sklep Sodišča za uslužbence, ki je bil izdan 11. maja 2007 v zadevi Marcuccio proti Komisiji, F-2/06, s katerim je bila kot nedopustna zavržena tožba pritožnika.

Pritožnik v utemeljitev svojih zahtev trdi:

—

da je Sodišča za uslužbence potvorilo in popačilo dejstva in trditve pritožnika v pisnih vlogah na prvi stopnji. V tem okviru je zlasti poudarjeno, da se materialni obstoj sporne odločbe na prvi stopnji izpelje brez sence dvoma tudi iz besedila dopisa Komisije z dne 29. julija 2005, ki predvideva možnost da se lahko kadarkoli odpre arhiviran dosje. Navajanje te možnosti naj ne bi pustilo nobenega dvoma v zvezi z dejstvom, da ne samo da je bila sporna odločba na prvi stopnji dejansko izdana, ampak tudi da je bila dejansko izvršena;

—

da je Sodišče za uslužbence nepravilno uporabilo pravo s tem, da je izdalo sklep o očitni nedopustnosti tožbe – a fortiori zaradi javnega reda, kot na primer neobstoj akta, ki bi prizadejal škodo v primeru ničnostne tožbe – zaradi poskusa sporazumne rešitve spora, še toliko bolj pa zaradi netočne in nenatančne obrazložitve v zvezi s tem.

—

Pritožniku je bila nepopravljivo kršena pravica do obrambe, ker s tem, ko ni bil obveščen o nadaljevanju postopka, ni mogel storiti ničesar, da bi bolje utemeljil svoje trditve. Na tem mestu trdi, da dopisu Sodišča za uslužbence, s katerim je bilo sporočeno pritožniku o poskusu sporazumne rešitve spora, ni sledilo nobeno sporočilo, ne v pisni ne v kakršnikoli obliki, v zvezi z nadaljevanjem postopka, še toliko manj pa v zvezi z izidom poskusa sporazumne rešitve spora. Poleg tega je Sodišče za uslužbence izdalo izpodbijani sklep več kot šest mesecev po poskusu sporazumne rešitve spora. Ad abundantiam, v sklepu ni naveden poskus sporazumne rešitve spora.

—	Na koncu, pritožnik zatrjuje absolutno kršitev obrazložitve izpodbijanega sklepa in zmotno in napačno uporabo pojma odločbe, ki prizadene škodo.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/56

Tožba, vložena 23. julija 2007 – Francija proti Komisiji

(Zadeva T-279/07)

(2007/C 211/104)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Francoska republika (zastopniki: E. Belliard, G. de Bergues, L. Butel in S. Ramet, zastopniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	izpodbijana odločba naj se razglasi za nično;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo tožeča stranka zahteva razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C (2007) 2110 konč. z dne 10. maja 2007, s katero je bila ugotovljena neskladnost določb Code Monétaire et Financier français (francoski denarni in finančni zakonik), ki trem kreditnim institucijam – namreč Banque Postale, Caisses d'Epargne et de Prévoyance in Crédit Mutuel – pridržujejo posebne pravice za izdajanje knjižic A in modrih knjižic, s členom 86(1) ES v povezavi s členoma 43 in 49 ES.

V podporo svoji tožbi navaja pet tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravic do obrambe in neupoštevanje načela kontradiktornosti.

Drugič, tožeča stranka trdi, da je Komisija storila očitno napako pri presoji, ker je presodila, da zadevne posebne pravice ovirajo svobodo ustanavljanja in so posledično neskladne s členom 43 ES, ne da bi dokazala, da te pravice niso nujne in sorazmerne glede na pomembne razloge splošnega pomena, kot je dostopnost do stanovanj in bančnih storitev.

S tretjim tožbenim razlogom tožeča stranka navaja, da je Komisija storila očitno napako pri presoji tretjega pogoja iz člena 86(2) ES, ker je menila, da je dostop do bančnih storitev, ki je storitev splošnega gospodarskega pomena, namenjen samo osebam, ki imajo težave pri dostopu do osnovnih bančnih storitev. Trdi, da je Komisija prekoračila svoja nadzorna pooblastila v zvezi z definicijo storitev splošnega gospodarskega pomena in da naj bi v vsakem primeru uporabila prestrogo definicijo dostopa do bančnih storitev. Tožeča stranka navaja, da naj bi Komisija prav tako storila očitno napako pri presoji uporabe drugega pogoja iz člena 86(2) ES v zvezi z obveznostjo dodelitve storitve s pravnim aktom javnega prava in pri presoji uporabe četrtega ter petega pogoja iz tega člena. Navaja, da naj bi Komisija storila napako pri izračunu posledic ukinitve posebnih pravic za javne finance, in da naj bi storila napako pri presoji uporabe načela sorazmernosti, ker je menila, da obstajajo za svobodo ustanavljanja manj omejujoči ukrepi, kot je podelitev posebnih pravic za zagotovitev uravnoteženega financiranja storitev splošnega gospodarskega pomena, kot je dostop do bančnih storitev in financiranja socialnih stanovanj.

S četrtim tožbenim razlogom tožeča stranka navaja, da je Komisija storila očitno napako pri presoji, ker je menila, da so zadevne posebne pravice neskladne s členom 49 ES.

Peti tožbeni razlog tožeče stranke zadeva pomanjkljivo obrazložitev izpodbijane odločbe.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/57

Pritožba, ki jo je 24. julija 2007 vložil Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) zoper sodbo, ki jo je 22. maja 2007 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi F-97/06, López Teruel proti UUNT

(Zadeva T-284/07 P)

(2007/C 211/105)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) (zastopnika: I. de Medrano Caballero in E. Maurage)

Druga stranka v postopku: Adelaida López Teruel (Guadalajara, Španija)

Predloga pritožnika:

—	sodba Sodišča za uslužbence z dne 22. maja 2007, razglašena v zadevi F-3/06 naj se razveljavi;

—	o stroških naj se odloči v skladu s predpisi.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Sodišče za uslužbence (SDU) je s sodbo z dne 22. maja 2007, katere razveljavitev se zahteva v okviru te pritožbe, razveljavilo odločbo UUNT z dne 6. oktobra 2005, s katero je ta zavrnil zahtevo za sklic invalidske komisije.

V utemeljitev svojega predloga za razveljavitev navedene sodbe UUNT navaja tri pritožbene razloge.

Prvi pritožbeni razlog je kršitev določb kadrovskih predpisov v zvezi s sklicem invalidske komisije, ker naj bi SDU izenačilo pogoje za pravico do invalidske pokojnine s pogoji sklica invalidske komisije. Pritožnik izpodbija tudi to, da bi obstajala vezana pristojnost OPI v zvezi s sklicem take komisije in trdi, da sodba SDU vsebuje napako v razlagi.

Drugi pritožbeni razlog je kršitev člena 90 Kadrovskih predpisov in napačna uporaba prava glede določitve izpodbijane odločbe, saj je SDU štelo le odločbo z dne 6. oktobra 2005 za edini akt, ki posega v položaj, s tem da je odločbo UUNT o ugovoru, vloženem zoper njo, obravnavalo kot potrdilno.

Tretjič, UUNT trdi, da naj bi SDU očitno izkrivljalo dejstva in dokaze, ko je razsodilo, da naj bi se Urad v svoji odločbi oprl na zaključke zdravniškega mnenja, izdanega 18. oktobra 2005.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/58

Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 11. julija 2007 – B proti Komisiji

(Zadeva F-7/06) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Plačilo - Izselitveni dodatek - Pogoji, določeni v členu 4(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom)

(2007/C 211/107)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: B (Bruselj, Belgija) (zastopniki: sprva S. Rodrigues in A. Jaume, nato S. Rodrigues in C. Bernard-Glanz, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih Skupnosti (zastopnika: J. Currall in D. Martin, zastopnika)

Predmet zadeve

Javni uslužbenci – Razglasitev ničnosti odločbe OPI z dne 10. oktobra 2005, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke in ki je bila sprejeta skupaj z odločbo OPI z dne 26. aprila 2005, s katero je bil tožeči stranki zavrnjen izselitveni dodatek.

Izrek sodbe

1)	Tožba se zavrne.

2)	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 96, 22.4.2006, str. 35.

8.9.2007

Uradni list Evropske unije

C 211/58

Sklep prvega senata Sodišča za uslužbence z dne 12. julija 2007 – Continolo proti Komisiji

(Zadeva F-143/06) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Pokojnine - Prenos pokojninskih pravic - Očitna nedopustnost)

(2007/C 211/108)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Donato Continolo (Duino-Aurisina, Italija) (zastopniki: S. Rodrigues, C. Bernard-Glanz in R. Albelice, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: D. Martin in M. Velardo, zastopnika)

Predmet zadeve

Javni uslužbenci – Razglasitev ničnosti odločbe Komisije, s katero je bila tožeči stranki dodeljena in izplačana pokojnina v delu, v katerem za obdobje od 11. junija 1981 do 1. marca 1983, ko je bila tožeča stranka na dopustu iz osebnih razlogov, ni upoštevano v celoti.

Izrek sklepa

1)	Tožba se kot očitno nedopustna zavrže.

2)	Vsaka stranka nosi lastne stroške.

(1) UL C 20, 27.1.2007, str. 41.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 211

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 50 8. september 2007

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Sodišče
2007/C 211/01	Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unije UL C 199, 25.8.2007	1