Zakon o monitoringu tal

KLJUČNE TOČKE

Okrožja tal in enote tal

Države članice EU morajo svoje ozemlje razdeliti na eno ali več okrožij tal, za vsako pa določiti odgovorni pristojni organ. Opredeliti morajo tudi enote tal, ki so osnovna območja za monitoring in ocenjevanje zdravja tal. Enote tal morajo odražati določeno homogenost glede vrste tal in rabe zemljišč ter se lahko natančneje opredelijo z uporabo dodatnih prostorskih informacij, kot so podnebna ali okoljska območja.

Okvir EU za monitoring tal

Monitoring tal je treba izvajati usklajeno in primerljivo po vsej EU. Monitoring mora zajemati glavne vidike degradacije tal, vključno z naslednjim:

• salinizacija,
• izguba organskega ogljika v tleh,
• zbijanje tal,
• erozija,
• prekomerne ravni hranil,
• onesnaženje,
• izguba biotske raznovrstnosti tal,
• zadrževanje vode in pronicanje.

Monitoring mora spremljati tudi prekritost tal in odstranjevanje tal. Vzorčne raziskave morajo biti zasnovane z uporabo metodologij EU za vzorčenje in merjenje tal ter lahko temeljijo na obstoječih podatkih o monitoringu tal na nacionalni ravni in ravni EU.

Nezavezujoče ciljne vrednosti trajnostnosti in operativne sprožitvene vrednosti

Direktiva določa nezavezujoče trajnostne ciljne vrednosti za več ključnih deskriptorjev tal ter od držav članic zahteva, da za druge določijo nacionalne vrednosti. Države članice morajo opredeliti tudi operativne sprožilne vrednosti. Na podlagi teh vrednosti se za vsak deskriptor tal vsaka enota tal razvrsti v dobro, zmerno ali slabo stanje.

Ocene zdravja tal

Vsakih šest let, pri čemer je treba prvo oceno izvesti do 17. decembra 2031, morajo države članice na podlagi opravljenih meritev izvesti celovito oceno zdravja tal v vseh okrožjih tal in enotah tal. Ocene morajo:

• oceniti zdravje tal glede na ciljne in sprožitvene vrednosti EU ter nacionalne ciljne in sprožitvene vrednosti;
• opredeliti območja, ki niso v zdravem stanju ali kjer je mogoče doseči izboljšanje, tudi z vzpostavitvijo neprekritih tal¹ ali rekonstrukcijo tal, kadar je to ustrezno;
• analizirati trende;
• prispevati k ustreznim programom, načrtom, ciljem in ukrepom, določenim v drugi zakonodaji EU.

Digitalni portal s podatki o zdravju tal

Do 17. decembra 2027 morata Evropska komisija in Evropska agencija za okolje (glej povzetek) vzpostaviti digitalni portal s podatki o zdravju tal. Ta bo zagotavljal javni dostop do georeferenciranih zbirnih podatkov o zdravju tal, kazalnikov prekrivanja tal in odstranjevanja tal ter rezultatov ocene zdravja tal. Podatki so prikazani na ravni enote ali, kadar je to mogoče, na podrobnejši anonimizirani ravni. Nekatere informacije se lahko zadržijo, če bi njihova objava škodovala javni varnosti ali nacionalni obrambi.

Podpora zdravju tal in odpornosti

Države članice morajo podpirati lastnike zemljišč in upravljavce zemljišč pri izboljševanju zdravja tal in odpornosti tal. Podpora lahko vključuje:

• nepristranske, neodvisne in na znanosti temelječe svetovalne storitve in usposabljanje;
• ozaveščanje o dolgoročnih koristih zdravih tal in stroških škodljivih praks;
• informacije o ukrepih, prilagojenih lokalnim razmeram, na podlagi ocen zdravja tal;
• posodobljene preglede možnosti financiranja;
• ocene tehničnih in finančnih potreb ter sodelovanje z javnimi deležniki.

Načela za zmanjšanje pozidave zemljišč

Pri načrtovanju novega prekrivanja tal ali odstranjevanja tal morajo države članice zagotoviti, da se upoštevajo naslednja načela:

• preprečitev ali čim večje zmanjšanje izgube sposobnosti tal za zagotavljanje več ekosistemskih storitev;
• zmanjšanje prizadetega območja, na primer s ponovno uporabo že pozidanih ali degradiranih zemljišč;
• kompenziranje izgube sposobnosti tal za zagotavljanje več ekosistemskih storitev.

Onesnažena območja

Države članice morajo do 17. decembra 2029 vzpostaviti postopni sistem, ki temelji na tveganju, za opredelitev in preiskavo potencialno onesnaženih območij ter upravljanje onesnaženih območij. Ta sistem mora:

• opredeliti potencialno onesnažena območja, povezana z dejavnostmi ali nesrečami, ki bi lahko povzročile onesnaženje;
• raziskati potencialno onesnažena območja v skladu z nacionalnimi pravili, ki določajo časovne okvire, prednostne naloge in sprožilce;
• izvesti ocene tveganja za posamezne lokacije;
• sprejeti ukrepe za zmanjšanje tveganja, vključno s sanacijo, brez nepotrebnega odlašanja, kadar obstajajo nesprejemljiva tveganja.

Vsa potencialno onesnažena območja, ki so obstajala pred 16. decembrom 2025, morajo biti opredeljena do 17. decembra 2035.

Države članice morajo do 17. decembra 2029 vzpostaviti javni, spletni register onesnaženih in potencialno onesnaženih območij. Vključevati mora standardizirane informacije o lokacijah, dejavnostih, stanju preiskave, rezultatih ocene tveganja in sprejetih ukrepih. Nekatere informacije se lahko zadržijo zaradi javne varnosti ali nacionalne obrambe.

Poročanje in ocenjevanje

Države članice morajo vsakih šest let od 17. junija 2032 poročati o podatkih monitoringa tal, rezultatih ocene zdravja tal, trendih značilnosti tal in kazalnikih pozidave/odstranitve ter napredku pri podpornih ukrepih in upravljanju onesnaženih območij. Komisija mora ovrednotiti direktivo do 17. junija 2033.