določa enotne zahteve za izdajatelje, ki želijo uporabljati oznako „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“;
vzpostavlja registracijski in nadzorni sistem za zunanje ocenjevalce EuGB;
določa predloge za razkritje, na primer za razkritja pred izdajo (informativne preglede) in poročila o dodelitvi, povezana z EuGB-ji.
KLJUČNE TOČKE
Upravičenost
Izdajatelji, da lahko uporabljajo oznako evropska zelena obveznica ali EuGB:
morajo izkupiček od teh obveznic v celoti vložiti, preden obveznica zapade, v trajnostne gospodarske dejavnosti, ki jih zajema taksonomska1 zakonodaja Evropske unije (EU) (Uredba (EU) 2020/852 – glej povzetek). Sem spadajo osnovna sredstva, kapitalski izdatki in izdatki poslovanja ter sredstva in izdatki gospodinjstev (to je znano kot postopen pristop);
lahko alternativno razporedijo prihodke od teh obveznic v portfelj osnovnih sredstev ali finančnih sredstev v skladu z zahtevami taksonomije (portfeljski pristop);
lahko v skladu s pravili prilagodljivosti vlagajo do 15 % dobička v gospodarske dejavnosti, ki izpolnjujejo zahteve taksonomije, z izjemo kriterijev za tehnične preglede.
Preglednost
Izdajatelji zelenih obveznic morajo:
izpolniti informativni list o evropskih zelenih obveznicah (Priloga I) in zagotoviti, da ga je odobril zunanji pregledovalec, preden izdajo obveznico (pregled pred izdajo);
vsakih 12 mesecev predložiti poročilo o dodelitvi sredstev (Priloga II), dokler se izkupiček v celoti ne naloži;
po izdaji prejeti ocene zunanjega ocenjevalca;
sestaviti in javno objaviti poročilo o vplivih na okolje (priloga III) o porabi sredstev, vsaj enkrat v času trajanja obveznice;
objaviti prospekt v skladu z Uredbo (EU) 2017/1129 (glej povzetek), pri čemer povsod uporabljajo izraz evropska zelena obveznica ali EuGB (izjeme veljajo za državne obveznice);
omogočiti brezplačen dostop do informacij, prospekta, različnih pregledov in drugih informacij na svoji spletni strani vsaj eno leto po zapadlosti obveznice.
obveznic, izdanih za sintetično listinjenje3, ni mogoče imenovati evropska zelena obveznica ali EuGB;
listinjenih izpostavljenosti:
ni dovoljeno uporabljati za financiranje raziskovanja, rudarjenja, pridobivanja, proizvodnje, predelave, skladiščenja, rafiniranja, distribucije ali transporta fosilnih goriv,
uporabljati za financiranje električne energije iz fosilnih goriv ali soproizvodnje ali proizvodnje ogrevanja/hlajenja in energija iz fosilnih goriv, pod pogojem, da ta izpolnjuje preskus „„brez pomembne škode““;
originatorji listinjenih obveznic, imenovanih evropska zelena obveznica ali EuGB:
morajo v svojem prospektu navesti naravo obveznice,
potrditi, da so odgovorni za uporabo izkupička,
zagotoviti dodatne informacije o gospodarskih dejavnostih, ki se podpirajo.
Izbirne predloge za razkritje
Evropska komisija je objavila predloge za prostovoljna razkritja pred izdajo in po izdaji za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne4 ali povezane s trajnostjo5, kot je določeno v Sporočilu Komisije C/2025/2277 in Delegirani uredbi (EU) 2025/753. Cilj je izdajateljem takšnih obveznic omogočiti standardizirano poročanje o usklajenosti vrednostnega papirja s taksonomijo.
za opravljanje svojega dela uporabiti ustrezne sisteme, vire in postopke;
zagotoviti, da imajo njihovi analitiki, zaposleni in drugo osebje potrebno znanje, izkušnje in usposabljanje;
vzdrževati stalen, neodvisen in učinkovit sistem skladnosti;
izvajati notranje politike in postopke skrbnega pregleda za preprečevanje navzkrižja interesov;
zagotoviti, da njihovi pregledi temeljijo na temeljiti analizi vseh razpoložljivih in ustreznih informacij;
popraviti vse metodološke napake in jih nemudoma razkriti ESMA in vpletenim izdajateljem evropskih zelenih obveznic;
zagotoviti, da lahko ponudniki storitev tretjih oseb, ki jim lahko oddajo nekatere, vendar ne vseh dejavnosti ocenjevanja, izvajajo zanesljive in strokovne ocene, za katere ostajajo odgovorni zunanji ocenjevalci;
voditi ustrezne evidence;
prepoznati, odpraviti, upravljati in razkriti vsa dejanska ali potencialna navzkrižja interesov.
ne smejo predlagati, da ESMA ali kateri koli pristojni organ potrdi njihov pregled;
svoje preglede poročil pred in po izdaji ter poročila o vplivu omogočiti brezplačno na voljo na svojem spletnem mestu skozi celotno življenjsko dobo obveznice.
Zunanji ocenjevalci izven EU lahko opravljajo svoje storitve v skladu z uredbo, če je Komisija izdala odločbo o enakovrednosti in so registrirani pri ESMA, ki lahko z utemeljenimi razlogi prekliče to odobritev.
Nadzor
Nacionalni pristojni organi:
nadzira izdajatelje evropskih zelenih obveznic in njihovo uporabo skupnih predlog ter izdajatelje, ki se odločijo za uporabo prostovoljnih predlog za razkritja po izdaji za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne, ali obveznice, povezane s trajnostjo (izjeme veljajo za državne obveznice);
imajo obsežna nadzorna in preiskovalna pooblastila;
med seboj sodelujejo pri preiskavah, nadzoru, izvrševanju in izmenjavi informacij;
redno sporočajo ustrezne informacije ESMA.
ESMA:
lahko od zunanjih ocenjevalcev zahteva kakršne koli informacije, ki jih potrebuje;
ima pooblastila za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, pregledovanje evidenc, podatkov, postopkov in drugega gradiva ter zaslišanje posameznikov med preiskavami;
lahko začasno ali trajno odvzame pravice zunanjemu ocenjevalcu in naloži globe v razponu od 20 000 do 200 000 EUR, skupaj z občasnimi kaznimi v skladu s podrobnimi postopkovnimi zaščitnimi ukrepi, določeni v Delegirani uredbi (EU) 2025/754 Mednje sodijo pravica do zaslišanja, dostop do spisa, jasni roki in začasni ukrepi v nujnih primerih;
zunanjim ocenjevalcem zaračuna pristojbine za njihovo registracijo, priznavanje in nadzor v skladu z Delegiran uredbo (EU) 2025/755. Pristojbine temeljijo na nadzornih stroških ESMA in krijejo tudi stroške pristojnih nacionalnih organov, ki ESMA pomagajo. Določbe vključujejo začasne oprostitve za male subjekte, zgornjo mejo nadzornih pristojbin, določeno na podlagi prometa, ter plačilne pogoje;
na svoji spletni strani vzdržuje javno dostopen register zunanjih recenzentov;
je pooblaščena za pripravo različnih regulativnih in tehničnih standardov, potrebnih za izvajanje uredbe.
Zelene obveznice predstavljajo enega glavnih načinov, s katerimi lahko izdajatelji iz zasebnega in javnega sektorja pridobijo sredstva za podporo trajnostnim gospodarskim dejavnostim ali za izboljšanje lastne trajnostnosti. Pomagajo pri izvajanju prehoda EU na podnebno nevtralno gospodarstvo, gospodarno z viri.
Uredba spodbuja doslednost in primerljivost na trgu zelenih obveznic ter zmanjšuje tveganje zelenega pranja v korist izdajateljev in vlagateljev.
Taksonomija. Sistem klasifikacije naložb, ki vsebuje seznam okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti.
Listinjenje. Praksa združevanja različnih vrst dolgov in njihove prodaje kot obveznic vlagateljem.
Sintetično listinjenje. Prenos tveganja z uporabo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov ali garancij, pri čemer izpostavljenost ostane pri originatorju.
Okoljsko trajnostna obveznica. Obveznica z zavezo, da bo izkupiček namenjen okoljskim dejavnostim.
Obveznica, povezano s trajnostjo. Obveznica z opredeljenimi cilji okoljske trajnosti, ki ne vključuje namenjanja dobička.
GLAVNI DOKUMENT
Uredba (EU) 2023/2631 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in za obveznice, povezane s trajnostnostjo (UL L, 2023/2631, ).
Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) 2023/2631 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.
POVEZANI DOKUMENTI
SPOROČILO KOMISIJE o določitvi smernic za predloge za razkritja pred izdajo za izdajatelje obveznic, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne, ali obveznic, povezanih s trajnostnostjo (UL C/2025/2277, )
Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/753 z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2023/2631 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine, metodologij in predstavitve informacij, ki jih izdajatelji obveznic, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne, ali obveznic, povezanih s trajnostnostjo, prostovoljno razkrijejo v predlogah za periodična razkritja po izdaji (UL L, 2025/753, ).
Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/754 z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2023/2631 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo poslovnika za izvajanje pooblastil Evropskega organa za vrednostne papirje in trge za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni zunanjim pregledovalcem (UL L, 2025/754, ).
Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/755 z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2023/2631 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vrste pristojbin, ki jih ESMA zaračuna zunanjim pregledovalcem evropskih zelenih obveznic, zadev, v zvezi s katerimi je treba plačati pristojbine, višine pristojbin in načina njihovega plačila (UL L, 2025/755, )
Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, , str. 13–43).
Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, , str. 12–82).