32009L0074

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
Direktiva - 2009/74 - EN - EUR-Lex

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 32009L0074

Direktiva Komisije 2009/74/ES z dne 26. junija 2009 o spremembi direktiv Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/55/ES in 2002/57/ES glede botaničnih imen rastlin, znanstvenih imen drugih organizmov in nekaterih prilog k direktivam 66/401/EGS, 66/402/EGS in 2002/57/ES zaradi novih znanstvenih in tehničnih dognanj (Besedilo velja za EGP)

UL L 166, 27.6.2009, p. 40–70 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

(HR)
⏵Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)
posebna izdaja v hrvaščini: poglavje 03 zvezek 057 str. 144 - 174

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 04/07/2009

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/74/oj

HTML

PDF

Official Journal

27.6.2009

Uradni list Evropske unije

L 166/40

DIREKTIVA KOMISIJE 2009/74/ES

z dne 26. junija 2009

o spremembi direktiv Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/55/ES in 2002/57/ES glede botaničnih imen rastlin, znanstvenih imen drugih organizmov in nekaterih prilog k direktivam 66/401/EGS, 66/402/EGS in 2002/57/ES zaradi novih znanstvenih in tehničnih dognanj

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen krmnih rastlin (1) in zlasti členov 2(1a) in 21a Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (2) in zlasti členov 2(1a) in 21a Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (3) in zlasti člena 45 Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (4) in zlasti člena 2(2) in člena 24 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi novih znanstvenih dognanj se je Mednarodni kodeks botanične nomenklature (ICBN) spremenil pri nekaterih botaničnih imenih gojenih vrst in plevela. Podobno se je na mednarodni ravni spremenila tudi raba znanstvenih imen nekaterih organizmov. Zaradi upoštevanja navedenih sprememb v znanosti je treba prilagoditi direktive 66/401/EGS, 66/402/EGS in 2002/57/ES glede botaničnih imen gojenih vrst iz člena 1(2), člena 2(2) in člena 4(2) te direktive, plevelov Agropyron repens (L.) Desv. ex Nevski in Avena ludoviciana (Durieu) Nyman ter znanstvenih imen Alternaria spp., Ascochyta linicola in Phoma linicola. Poleg tega so bile nekatere taksonomske skupine rastlin, ki so jih prej šteli za podvrste, prepoznane kot samostojne vrste. Zaradi upoštevanja nove razvrstitve je treba spremeniti direktivi 66/401/EGS in 66/402/EGS.

(2)

Pogoji za pridelavo semena, poljski pregled, vzorčenje in testiranje iz direktiv 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/55/ES in 2002/57/ES temeljijo na mednarodno sprejetih standardih, kot sta jih določila Mednarodno združenje za testiranje semena (ISTA) ter Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

(3)

ISTA je popravila svoje standarde glede največje mase partije semena Arachis hypogaea L., Glycine max (L.) Merr., Lupinus albus L., Lupinus angustifolius L., Lupinus luteus L., Phaseolus coccineus L., Phaseolus vulgaris L., Pisum sativum L., Sorghum bicolor (L.) Moench, Sorghum bicolor (L.) Moench x S. sudanense (Piper) Stapf, Vicia faba L., Vicia pannonica Crantz, Vicia sativa L., Vicia villosa Roth. Zato je primerno, da se za te vrste največja masa partij semena iz direktiv 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/55/ES in 2002/57/ES uskladi z navedenimi mednarodnimi standardi.

(4)	Najvišjo vsebnost semen Raphanus raphanistrum L. in Sinapis arvensis L. v semenu Galega orientalis Lam. iz Direktive 66/401/EGS je treba prilagoditi ustreznim standardom OECD.

(5)	OECD je popravil svoje standarde glede razdalje za izolacijo semenskih posevkov bombaževca. Zato je primerno, da se razdalje za izolacijo semenskih posevkov bombaževca iz Direktive 2002/57/ES uskladijo z navedenim mednarodnim standardom.

(6)

Izkušnje, pridobljene zlasti pri uporabi Uredbe Komisije (ES) št. 217/2006 z dne 8. februarja 2006 o pravilih za uporabo direktiv Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/54/ES, 2002/55/ES in 2002/57/ES glede dovoljenja držav članic za začasno trženje semena, ki ne izpolnjuje zahtev o najmanjši kalivosti (5), so pokazale, da odstotki najmanjše kalivosti čistega semena, ki jih določata direktivi 66/402/EGS in 2002/55/ES za Avena nuda L., Zea mays L. kot zelo sladko koruzo in Hordeum vulgare L. kot goli ječmen, ne omogočajo zadostne razpoložljivosti semena za navedene vrste. Zaradi tehničnih dognanj je zato primerno, da se zmanjšajo zahteve po najmanjši kalivosti iz direktiv 66/402/EGS in 2002/55/ES.

(7)	Ker so zaradi teh sprememb potrebne številne spremembe prilog II in III k Direktivi 66/401/EGS, prilog I, II in III k Direktivi 66/402/EGS, prilog II in III k Direktivi 2002/55/ES ter prilog I, II in III k Direktivi 2002/57/ES, je primerno, da se navedene priloge nadomestijo.

(8)	Direktive 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/55/ES in 2002/57/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za semenski material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 66/401/EGS

Direktiva 66/401/EGS se spremeni:

Člen 2(1)(A) se spremeni:

(a)

Točka (a) se spremeni:

(i)	V naslovu se beseda „Gramineae“ nadomesti z besedama „Poaceae (Gramineae)“.

(ii)	V navedbi, ki se začne z „Agrostis gigantea“, se besedi „Agrostis gigantea“ nadomestita z besedami „Agrostis gigantea Roth“.

(iii)

V navedbi, ki se začne z „Arrhenatherum elatius“, se besede „Arrhenatherum elatius (L.) P. Beauv. ex J. S et K.B Presl.“ nadomestijo z besedami „Arrhenatherum elatius (L.) P. Beauv. ex J. Presl & C. Presl“.

(iv)	Po navedbi, ki se začne s „Festuca arundinacea“, se vstavi naslednja navedba: „Festuca filiformis Pourr. – Tankolistna bilnica“.

(v)	V navedbi, ki se začne s „Festuca pratensis“, se besede „Festuca pratensis Hudson“ nadomestijo z besedami „Festuca pratensis Huds.“.

(vi)	Po navedbi, ki se začne s „Festuca rubra“, se vstavi naslednja navedba: „Festuca trachyphylla (Hack.) Krajina – Raskavolistna bilnica“.

(vii)

V navedbi, ki se začne s „Phleum bertolonii“, se besede „Phleum bertolonii DC – Bertolonijev mačji rep“ nadomestijo z besedami „Phleum nodosum L. – Bertolonijev mačji rep“.

(viii)

Navedba, ki se začne s „Festuca spp. x Lolium spp.“, se nadomesti z naslednjim:

„xFestulolium Asch. & Graebn. – hibridi, ki izhajajo iz križanja vrst iz rodu Festuca z vrstami iz rodu Lolium“.

(b)

Točka (b) se spremeni:

(i)	V naslovu se beseda „Leguminosa“ nadomesti z besedama „Fabaceae (Leguminosae)“.

(ii)	V navedbi, ki se začne z „Lupinus angustifolius“, se besede „Lupinus angustifolius L. – Modri volčji bob“ nadomestijo z besedami „Lupinus angustifolius L. – Ozkolistni volčji bob“.

(iii)

V navedbi, ki se začne z „Medicago x varia“, se besede „Medicago x varia T. Martyn – Lucerna“ nadomestijo z besedami „Medicago x varia T. Martyn – Pisana meteljka“.

2.	Prilogi II in III k Direktivi 66/401/EGS se spremenita v skladu z delom A Priloge k tej direktivi.

Člen 2

Spremembe Direktive 66/402/EGS

Direktiva 66/402/EGS se spremeni:

Člen 2(1)(A) se spremeni:

(a)	Navedba, ki se začne z „Avena sativa“, se nadomesti z naslednjimi navedbami: „Avena nuda L. – Goli oves. Avena sativa L. (vključno z A. byzantina K. Koch) – Navadni oves in bizantinski oves. Avena strigosa Schreb. – Peščeni oves“.

(b)	Navedba, ki se začne z „x Triticosecale“, se nadomesti z naslednjim: „xTriticosecale Wittm. ex A. Camus – hibridi, ki izhajajo iz križanja vrst iz rodu Triticum z vrstami iz rodu Secale“.

(c)	V navedbi, ki se začne s „Triticum aestivum“, se besede „Triticum aestivum L. emend. Fiori et Paol.“ nadomestijo z besedami „Triticum aestivum L.“.

(d)	V navedbi, ki se začne s „Sorghum sudanense“, se besede „Sorghum sudanense (Piper) Stapf.“ nadomestijo z besedami „Sorghum sudanense (Piper) Stapf“.

(e)

Navedba „Sorghum bicolor (L) Moench × Sorghum sudanense (Piper) Stapf. – Hibridi, ki izhajajo iz križanja navadnega sirka in sudanskega sirka“ se nadomesti z naslednjim:

„Sorghum bicolor (L.) Moench × Sorghum sudanense (Piper) Stapf – Hibridi, ki izhajajo iz križanja Sorghum bicolor s Sorghum sudanense.“

2.	Priloge I, II in III k Direktivi 66/402/EGS se spremenijo v skladu z delom B Priloge k tej direktivi.

Člen 3

Spremembe Direktive 2002/55/ES

Prilogi II in III k Direktivi 2002/55/ES se spremenita v skladu z delom C Priloge k tej direktivi.

Člen 4

Spremembe Direktive 2002/57/ES

Direktiva 2002/57/ES se spremeni:

Člen 2(1)(b) se spremeni:

(a)	V navedbi, ki se začne z „Brassica juncea“, se besede „Brassica juncea (L.) in Czernj in Cosson“ nadomestijo z besedami „Brassica juncea (L.) Czern.“.

(b)	V navedbi, ki se začne z „Brassica nigra“, se besede „Brassica nigra (L.) Koch“ nadomestijo z besedami „Brassica nigra (L.) W.D.J. Koch“.

(c)	Navedba, ki se začne s „Papaver somniferum“, se nadomesti z naslednjim: „Papaver somniferum L. – Vrtni mak“.

2.	Priloge I, II in III k Direktivi 2002/57/ES se spremenijo v skladu z delom D Priloge k tej direktivi.

Člen 5

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 2010. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 7

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 26. junija 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL 125, 11.7.1966, str. 2298/66.

(2) UL 125, 11.7.1966, str. 2309/66.

(3) UL L 193, 20.7.2002, str. 33.

(4) UL L 193, 20.7.2002, str. 74.

(5) UL L 38, 9.2.2006, str. 17.

PRILOGA

DEL A

Prilogi II in III k Direktivi 66/401/EGS se nadomestita z naslednjim:

„

PRILOGA II

POGOJI ZA SEME

I. CERTIFICIRANO SEME

1. Seme ima zadostno sortno pristnost in čistost.

Zlasti seme vrst, navedenih spodaj, izpolnjuje naslednje standarde ali druge pogoje. Najmanjša sortna čistost je:

—	Poa pratensis, sorte iz drugega dela tretjega stavka v odstavku 4 Priloge I, Brassica napus var. napobrassica in Brassica oleracea convar. acephala: 98 %,

—

Pisum sativum, Vicia faba:

—	certificirano seme prve množitve: 99 %,

—	certificirano seme druge množitve: 98 %,

Najmanjša sortna čistost se predvsem preverja pri poljskih pregledih, ki se opravljajo pod pogoji iz Priloge I.

2. Seme izpolnjuje naslednje standarde ali druge pogoje glede kalivosti, tehnične čistote in vsebnosti semena drugih rastlinskih vrst, vključno s prisotnostjo grenkih semen v sladkih sortah Lupinus spp.:

Preglednica:

Vrsta	Kalivost		Tehnična čistota								Najvišja vsebnost semen drugih rastlinskih vrst v vzorcu mase iz stolpca 4 Priloge III (Skupaj per column)			Pogoji glede vsebnosti semena Lupinus spp. druge barve in grenkega volčjega boba
	Najmanjša kalivost (% čistega semena)	Najvišja vsebnost trdih semen (% čistega semena)	Najmanjša tehnična čistost (utežni %)	Najvišja vsebnost semen drugih rastlinskih vrst (utežni %)							Avena fatua, Avena sterilis	Cuscuta spp.	Rumex spp. razen Rumex acetosella in Rumex maritimus
	Najmanjša kalivost (% čistega semena)	Najvišja vsebnost trdih semen (% čistega semena)	Najmanjša tehnična čistost (utežni %)	Skupaj	Posamezna vrsta	Elytrigia repens	Alopecurus myosuroides	Melilotus spp.	Raphanus raphanistrum	Sinapis arvensis	Avena fatua, Avena sterilis	Cuscuta spp.	Rumex spp. razen Rumex acetosella in Rumex maritimus
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15
Poaceae (Gramineae)
Agrostis canina	75 (a)		90	2,0	1,0	0,3	0,3				0	0 (j) (k)	2 (n)
Agrostis capillaris	75 (a)		90	2,0	1,0	0,3	0,3				0	0 (j) (k)	2 (n)
Agrostis gigantea	80 (a)		90	2,0	1,0	0,3	0,3				0	0 (j) (k)	2 (n)
Agrostis stolonifera	75 (a)		90	2,0	1,0	0,3	0,3				0	0 (j) (k)	2 (n)
Alopecurus pratensis	70 (a)		75	2,5	1,0 (f)	0,3	0,3				0	0 (j) (k)	5 (n)
Arrhenatherum elatius	75 (a)		90	3,0	1,0 (f)	0,5	0,3				0 (g)	0 (j) (k)	5 (n)
Bromus catharticus	75 (a)		97	1,5	1,0	0,5	0,3				0 (g)	0 (j) (k)	10 (n)
Bromus sitchensis	75 (a)		97	1,5	1,0	0,5	0,3				0 (g)	0 (j) (k)	10 (n)
Cynodon dactylon	70 (a)		90	2,0	1,0	0,3	0,3				0	0 (j) (k)	2
Dactylis glomerata	80 (a)		90	1,5	1,0	0,3	0,3				0	0 (j) (k)	5 (n)
Festuca arundinacea	80 (a)		95	1,5	1,0	0,5	0,3				0	0 (j) (k)	5 (n)
Festuca filiformis	75 (a)		85	2,0	1,0	0,5	0,3				0	0 (j) (k)	5 (n)
Festuca ovina	75 (a)		85	2,0	1,0	0,5	0,3				0	0 (j) (k)	5 (n)
Festuca pratensis	80 (a)		95	1,5	1,0	0,5	0,3				0	0 (j) (k)	5 (n)
Festuca rubra	75 (a)		90	1,5	1,0	0,5	0,3				0	0 (j) (k)	5 (n)
Festuca trachyphylla	75 (a)		85	2,0	1,0	0,5	0,3				0	0 (j) (k)	5 (n)
×Festulolium	75 (a)		96	1,5	1,0	0,5	0,3				0	0 (j) (k)	5 (n)
Lolium multiflorum	75 (a)		96	1,5	1,0	0,5	0,3				0	0 (j) (k)	5 (n)
Lolium perenne	80 (a)		96	1,5	1,0	0,5	0,3				0	0 (j) (k)	5 (n)
Lolium × boucheanum	75 (a)		96	1,5	1,0	0,5	0,3				0	0 (j) (k)	5 (n)
Phalaris aquatica	75 (a)		96	1,5	1,0	0,3	0,3				0	0 (j) (k)	5
Phleum nodosum	80 (a)		96	1,5	1,0	0,3	0,3				0	0 (k)	5
Phleum pratense	80 (a)		96	1,5	1,0	0,3	0,3				0	0 (k)	5
Poa annua	75 (a)		85	2,0 (c)	1,0 (c)	0,3	0,3				0	0 (j) (k)	5 (n)
Poa nemoralis	75 (a)		85	2,0 (c)	1,0 (c)	0,3	0,3				0	0 (j) (k)	2 (n)
Poa palustris	75 (a)		85	2,0 (c)	1,0 (c)	0,3	0,3				0	0 (j) (k)	2 (n)
Poa pratensis	75 (a)		85	2,0 (c)	1,0 (c)	0,3	0,3				0	0 (j) (k)	2 (n)
Poa trivialis	75 (a)		85	2,0 (c)	1,0 (c)	0,3	0,3				0	0 (j) (k)	2 (n)
Trisetum flavescens	70 (a)		75	3,0	1,0 (f)	0,3	0,3				0 (h)	0 (j) (k)	2 (n)
Fabaceae (Leguminosae)
Galega orientalis	60	40	97	2,0	1,5			0,3			0	0 (l) (m)	10 (n)
Hedysarum coronarium	75 (a) (b)	30	95	2,5	1,0			0,3			0	0 (k)	5
Lotus corniculatus	75 (a) (b)	40	95	1,8 (d)	1,0 (d)			0,3			0	0 (l) (m)	10
Lupinus albus	80 (a) (b)	20	98	0,5 (e)	0,3 (e)			0,3			0 (i)	0 (j)	5 (n)	(o) (p)
Lupinus angustifolius	75 (a) (b)	20	98	0,5 (e)	0,3 (e)			0,3			0 (i)	0 (j)	5 (n)	(o) (p)
Lupinus luteus	80 (a) (b)	20	98	0,5 (e)	0,3 (e)			0,3			0 (i)	0 (j)	5 (n)	(o) (p)
Medicago lupulina	80 (a) (b)	20	97	1,5	1,0			0,3			0	0 (l) (m)	10
Medicago sativa	80 (a) (b)	40	97	1,5	1,0			0,3			0	0 (l) (m)	10
Medicago × varia	80 (a) (b)	40	97	1,5	1,0			0,3			0	0 (l) (m)	10
Onobrychis viciifolia	75 (a) (b)	20	95	2,5	1,0			0,3			0	0 (j)	5
Pisum sativum	80 (a)		98	0,5	0,3			0,3			0	0 (j)	5 (n)
Trifolium alexandrinum	80 (a) (b)	20	97	1,5	1,0			0,3			0	0 (l) (m)	10
Trifolium hybridum	80 (a) (b)	20	97	1,5	1,0			0,3			0	0 (l) (m)	10
Trifolium incarnatum	75 (a) (b)	20	97	1,5	1,0			0,3			0	0 (l) (m)	10
Trifolium pratense	80 (a) (b)	20	97	1,5	1,0			0,3			0	0 (l) (m)	10
Trifolium repens	80 (a) (b)	40	97	1,5	1,0			0,3			0	0 (l) (m)	10
Trifolium resupinatum	80 (a) (b)	20	97	1,5	1,0			0,3			0	0 (l) (m)	10
Trigonella foenum-graecum	80 (a)		95	1,0	0,5			0,3			0	0 (j)	5
Vicia faba	80 (a) (b)	5	98	0,5	0,3			0,3			0	0 (j)	5 (n)
Vicia pannonica	85 (a) (b)	20	98	1,0 (e)	0,5 (e)			0,3			0 (i)	0 (j)	5 (n)
Vicia sativa	85 (a) (b)	20	98	1,0 (e)	0,5 (e)			0,3			0 (i)	0 (j)	5 (n)
Vicia villosa	85 (a) (b)	20	98	1,0 (e)	0,5 (e)			0,3			0 (i)	0 (j)	5 (n)
Druge vrste
Brassica napus var. napobrassica	80 (a)		98	1,0	0,5				0,3	0,3	0	0 (j) (k)	5
Brassica oleracea convar. acephala (acephala var. medullosa + var. viridis)	75 (a)		98	1,0	0,5				0,3	0,3	0	0 (j) (k)	10
Phacelia tanacetifolia	80 (a)		96	1,0	0,5						0	0 (j) (k)
Raphanus sativus var. oleiformis	80 (a)		97	1,0	0,5				0,3	0,3	0	0 (j)	5

Drugi standardi ali pogoji, ki se uporabljajo, kadar se nanje sklicuje preglednica iz oddelka I(2)(A) te priloge:

(a)	Vsa sveža in zdrava semena, ki ne kalijo po predhodni obdelavi, se štejejo za semena, ki so vzklila.

(b)	Do največje navedene količine se trda semena štejejo za kaliva semena.

(c)	Do skupaj največ 0,8 utežnega % semen drugih vrst Poa se ne šteje za nečistoto.

(d)	Do največ 1 utežni % semen Trifolium pratense se ne šteje za nečistoto.

(e)	Do skupaj največ 0,5 utežnega % semen Lupinus albus, Lupinus angustifolius, Lupinus luteus, Pisum sativum, Vicia faba, Vicia pannonica, Vicia sativa, Vicia villosa v drugi ustrezni vrsti se ne šteje za nečistoto.

(f)	Največji predpisani utežni odstotek semen posamezne vrste se ne uporablja za semena Poa spp;

(g)	Skupaj največ dve semeni Avena fatua in Avena sterilis v vzorcu predpisane mase se ne štejeta za nečistoto, če je drugi vzorec enake mase brez semen teh vrst.

(h)	Prisotnost enega semena Avena fatua in Avena sterilis v vzorcu predpisane mase se ne šteje za nečistoto, če je drugi vzorec dvakratne predpisane mase brez semen teh vrst.

(i)	Semen Avena fatua in Avena sterilis ni treba določiti po številu, razen če obstaja dvom o izpolnjevanju zahtev iz stolpca 12.

(j)	Semen Cuscuta spp. ni treba določiti po številu, razen če obstaja dvom o izpolnjevanju zahtev iz stolpca 13.

(k)	Prisotnost enega semena Cuscuta spp. v vzorcu predpisane mase se ne šteje za nečistoto, če je drugi vzorec enake mase brez semen Cuscuta spp.

(l)	Masa za določanje semen Cuscuta spp. po številu je dvakratna masa vzorca, določena za ustrezno vrsto v stolpcu 4 Priloge III.

(m)	Prisotnost enega semena Cuscuta spp. v vzorcu predpisane mase se ne šteje za nečistoto, če je drugi vzorec dvakratne predpisane mase brez semen vrste Cuscuta spp.

(n)	Semen Rumex spp., razen Rumex acetosella in Rumex maritimus, ni treba določiti po številu, razen če obstaja dvom o izpolnjenju pogojev iz stolpca 14.

(o)

Odstotek po številu semen Lupinus spp. druge barve ne sme presegati:

—	pri grenkem volčjem bobu	2 %
—	pri drugih vrstah Lupinus spp.	1 %

(p)	Odstotek po številu grenkih semen pri sortah Lupinus spp. ne presega 2,5 %.

3. Škodljivih organizmov, ki zmanjšujejo uporabnost semena, je čim manj.

II. OSNOVNO SEME

Za osnovno seme se uporabljajo pogoji iz oddelka I te priloge ob upoštevanju spodnjih določb:

Seme Pisum sativum, Brassica napus var. napobrassica, Brassica oleracea convar. acephala, Vicia faba in sort Poa pratensis iz drugega dela tretjega stavka v odstavku 4 Priloge I izpolnjuje naslednje standarde ali druge pogoje: najmanjša sortna čistost je 99,7 %.

Najmanjša sortna čistost se preverja predvsem s poljskimi pregledi, ki se opravljajo pod pogoji iz Priloge I.

Seme izpolnjuje naslednje druge standarde ali pogoje:

Preglednica:

Vrsta	Najvišja vsebnost semena drugih rastlinskih vrst						Drugi standardi ali pogoji
	Skupaj (utežni %)	Vsebnost po številu v vzorcu mase, ki je določena v stolpcu 4 Priloge III (skupaj na stolpec)
	Skupaj (utežni %)	Posamezna vrst	Rumex spp. other than Rumex acetosella in Rumex maritimus	Elytrigia repens	Alopecurus myosuroides	Melilotus spp.
1	2	3	4	5	6	7	8
Poaceae (Gramineae)
Agrostis canina	0,3	20	1	1	1		(j)
Agrostis capillaris	0,3	20	1	1	1		(j)
Agrostis gigantea	0,3	20	1	1	1		(j)
Agrostis stolonifera	0,3	20	1	1	1		(j)
Alopecurus pratensis	0,3	20 (a)	2	5	5		(j)
Arrhenatherum elatius	0,3	20 (a)	2	5	5		(i) (j)
Bromus catharticus	0,4	20	5	5	5		(j)
Bromus sitchensis	0,4	20	5	5	5		(j)
Cynodon dactylon	0,3	20 (a)	1	1	1		(j)
Dactylis glomerata	0,3	20 (a)	2	5	5		(j)
Festuca arundinacea	0,3	20 (a)	2	5	5		(j)
Festuca filiformis	0,3	20 (a)	2	5	5		(j)
Festuca ovina	0,3	20 (a)	2	5	5		(j)
Festuca pratensis	0,3	20 (a)	2	5	5		(j)
Festuca rubra	0,3	20 (a)	2	5	5		(j)
Festuca trachyphylla	0,3	20 (a)	2	5	5		(j)
×Festulolium	0,3	20 (a)	2	5	5		(j)
Lolium multiflorum	0,3	20 (a)	2	5	5		(j)
Lolium perenne	0,3	20 (a)	2	5	5		(j)
Lolium × boucheanum	0,3	20 (a)	2	5	5		(j)
Phalaris aquatica	0,3	20	2	5	5		(j)
Phleum nodosum	0,3	20	2	1	1		(j)
Phleum pratense	0,3	20	2	1	1		(j)
Poa annua	0,3	20 (b)	1	1	1		(f) (j)
Poa nemoralis	0,3	20 (b)	1	1	1		(f) (j)
Poa palustris	0,3	20 (b)	1	1	1		(f) (j)
Poa pratensis	0,3	20 (b)	1	1	1		(f) (j)
Poa trivialis	0,3	20 (b)	1	1	1		(f) (j)
Trisetum flavescens	0,3	20 (c)	1	1	1		(i) (j)
Fabaceae (Leguminosae)
Galega orientalis	0,3	20	2			0 (e)	(j)
Hedysarum coronarium	0,3	20	2			0 (e)	(j)
Lotus corniculatus	0,3	20	3			0 (e)	(g) (j)
Lupinus albus	0,3	20	2			0 (d)	(h) (k)
Lupinus angustifolius	0,3	20	2			0 (d)	(h) (k)
Lupinus luteus	0,3	20	2			0 (d)	(h) (k)
Medicago lupulina	0,3	20	5			0 (e)	(j)
Medicago sativa	0,3	20	3			0 (e)	(j)
Medicago × varia	0,3	20	3			0 (e)	(j)
Onobrychis viciifolia	0,3	20	2			0 (d)
Pisum sativum	0,3	20	2			0 (d)
Trifolium alexandrinum	0,3	20	3			0 (e)	(j)
Trifolium hybridum	0,3	20	3			0 (e)	(j)
Trifolium incarnatum	0,3	20	3			0 (e)	(j)
Trifolium pratense	0,3	20	5			0 (e)	(j)
Trifolium repens	0,3	20	5			0 (e)	(j)
Trifolium resupinatum	0,3	20	3			0 (e)	(j)
Trigonella foenum-graecum	0,3	20	2			0 (d)
Vicia faba	0,3	20	2			0 (d)
Vicia pannonica	0,3	20	2			0 (d)	(h)
Vicia sativa	0,3	20	2			0 (d)	(h)
Vicia villosa	0,3	20	2			0 (d)	(h)
Druge vrste
Brassica napus var. napobrassica	0,3	20	2				(j)
Brassica oleracea convar. acephala (acephala var. medullosa + var. viridis)	0,3	20	3				(j)
Phacelia tanacetifolia	0,3	20
Raphanus sativus var. oleiformis	0,3	20	2

Standardi ali drugi pogoji, ki se uporabljajo, kadar se nanje sklicuje preglednica iz oddelka II(2)(A) te priloge:

(a)	Do skupaj največ 80 semen Poa spp. se ne šteje za nečistoto.

(b)	Pogoj iz stolpca 3 se ne uporablja za semena Poa spp. Skupaj največ eno seme vrste Poa spp., razen vrste, ki se pregleduje, sme biti v vzorcu 500 semen.

(c)	Do skupaj največ 20 semen Poa spp. se ne šteje za nečistoto.

(d)	Semen vrste Melilotus spp. ni treba določiti po številu, razen če obstaja dvom o izpolnjevanju zahtev iz stolpca 7.

(e)	Prisotnost enega semena Melilotus spp. v vzorcu predpisane mase se ne šteje za nečistoto, če je drugi vzorec dvakratne predpisane mase brez semena Melilotus spp.

(f)	Pogoj (c) iz oddelka I(2) te priloge se ne uporablja.

(g)	Pogoj (d) iz oddelka I(2) te priloge se ne uporablja.

(h)	Pogoj (e) iz oddelka I(2) te priloge se ne uporablja.

(i)	Pogoj (f) iz oddelka I(2) te priloge se ne uporablja.

(j)	Pogoja (k) in (m) iz oddelka I(2) te priloge se ne uporabljata.

(k)	Odstotek po številu grenkih semen pri sortah Lupinus spp. ne sme presegati 1 %.

III. TRGOVSKO SEME

Za trgovsko seme se uporabljajo pogoji iz oddelka I(2) in (3) te priloge ob upoštevanju spodnjih določb:

1.	Utežni odstotki iz stolpcev 5 in 6 preglednice v oddelku I(2)(A) te priloge se povečajo za 1 %.

2.	Pri Poa annua se do skupaj največ do 10 % mase semen drugih vrst Poa ne šteje za nečistoto.

3.	Pri Poa spp., razen pri vrsti Poa annua, se do skupaj največ 3 % mase semen drugih vrst Poa ne štejejo za nečistoto.

4.	Pri Hedysarum coronarium se do skupaj največ 1 % mase semen Melilotus spp. ne šteje za nečistoto.

5.	Pogoj (d) iz oddelka I(2) te priloge se ne uporablja za Lotus corniculatus.

Pri Lupinus spp.:

(a)	je najmanjša tehnična čistota 97 % mase semena;

(b)

odstotek po številu semen Lupinus spp. druge barve ne sme presegati:

—	pri grenkem volčjem bobu	4 %
—	pri drugih vrstah Lupinus spp.	2 %

7.	Pri Vicia spp. se do skupaj največ 6 % mase semena Vicia pannonica, Vicia villiosa ali sorodnih gojenih vrst v drugi ustrezni vrsti ne šteje za nečistoto.

8.	Pri Vicia pannonica, Vicia sativa in Vicia villiosa je najmanjša tehnična čistota 97 % mase semena.

PRILOGA III

MASA PARTIJE IN VZORCA

Vrsta

Največja masa partije

(v tonah)

Najmanjša masa vzorca iz partije

(v gramih)

Masa vzorca za določitev po številu iz stolpcev 12 do 14 Priloge II(I)(2)(A) in stolpcev 3 do 7 Priloge II(II)(2)(A)

(v gramih)

Poaceae (Gramineae)

Agrostis canina

Agrostis capillaris

Agrostis gigantea

Agrostis stolonifera

Alopecurus pratensis

100

Arrhenatherum elatius

200

Bromus catharticus

200

Bromus sitchensis

200

Cynodon dactylon

Dactylis glomerata

100

Festuca arundinacea

100

Festuca filiformis

100

Festuca ovina

100

Festuca pratensis

100

Festuca rubra

100

Festuca trachyphylla

100

×Festulolium

200

Lolium multiflorum

200

Lolium perenne

200

Lolium × boucheanum

200

Phalaris aquatica

100

Phleum nodosum

Phleum pratense

Poa annua

Poa nemoralis

Poa palustris

Poa pratensis

Poa trivialis

Trisetum flavescens

Fabaceae (Leguminosae)

Galega orientalis

250

200

Hedysarum coronarium

—

plod

1 000

300

—

seme

400

120

Lotus corniculatus

200

Lupinus albus

1 000

Lupinus angustifolius

1 000

Lupinus luteus

1 000

Medicago lupulina

300

Medicago sativa

300

Medicago × varia

300

Onobrychis viciifolia:

—

plod

600

—

seme

400

Pisum sativum

1 000

Trifolium alexandrinum

400

Trifolium hybridum

200

Trifolium incarnatum

500

Trifolium pratense

300

Trifolium repens

200

Trifolium resupinatum

200

Trigonella foenum-graecum

500

450

Vicia faba

1 000

Vicia pannonica

1 000

Vicia sativa

1 000

Vicia villosa

1 000

Druge vrste

Brassica napus var. napobrassica

200

100

Brassica oleracea convar. acephala

200

100

Phacelia tanacetifolia

300

Raphanus sativus var. oleiformis

300

Največja masa partije se ne sme preseči za več kot 5 %.

“

DEL B

Priloge I, II in III k Direktivi 66/402/EGS se nadomestijo z naslednjim:

„

PRILOGA I

POGOJI ZA SEMENSKI POSEVEK

1. Predhodni posevek na zemljišču ni bil nezdružljiv s proizvodnjo semena vrste in sorte posevka, zemljišče pa je dovolj čisto brez samosevcev iz predhodnega posevka.

2. Posevek izpolnjuje naslednje standarde glede razdalje od sosednjih virov cvetnega prahu, ki bi lahko povzročili nezaželeno tujo oprašitev, zlasti pri Sorghum spp. od virov Sorghum halepense:

Posevek

Najmanjša razdalja

Phalaris canariensis, Secale cereale razen hibridov:

—	pri proizvodnji osnovnega semena

300 m

—	pri proizvodnji certificiranega semena

250 m

Sorghum spp.

300 m

xTriticosecale, samoprašne sorte

—	pri proizvodnji osnovnega semena

50 m

—	pri proizvodnji certificiranega semena

20 m

Zea mays

200 m

Teh razdalj ni treba upoštevati, če obstaja zadostna zaščita pred kakršno koli nezaželeno tujo oprašitvijo.

3. Posevek ima zadostno sortno pristnost in čistost, semenski posevek samooplodne linije pa zadostno pristnost in čistost glede svojih lastnosti. Pri proizvodnji semena hibridnih sort se prej navedene določbe uporabljajo tudi za lastnosti komponent, vključno z moško sterilnostjo in obnovo fertilnosti.

Zlasti posevki Oryza sativa, Phalaris canariensis, Secale cereale, razen hibridov, Sorghum spp. in Zea mays izpolnjujejo naslednje druge standarde ali pogoje:

Oryza sativa :

Število rastlin, ki so očitno divje rastline ali rastline z rdečimi zrni, ne presega:

—	0 pri proizvodnji osnovnega semena

—	1 na 50 m2 pri proizvodnji certificiranega semena.

Phalaris canariensis, Secale cereale razen hibridov:

Število rastlin v posevku, ki očitno ne pripadajo sorti, ne presega:

—	ena na 30 m2 pri proizvodnji osnovnega semena,

—	ena na 10 m2 pri proizvodnji certificiranega semena.

Sorghum spp.

(a)

Odstotek po številu rastlin drugih vrst Sorghum ali rastlin, ki očitno ne pripadajo samooplodni liniji ali komponenti, ne presega:

(aa)

pri proizvodnji osnovnega semena

(i)	ob cvetenju: 0,1 %;

(ii)	pri dozorelosti: 0,1 %;

(bb)

pri proizvodnji certificiranega semena

(i)	rastline moške komponente, ki oddajajo cvetni prah, ko imajo rastline ženske komponente sprejemljive brazde: 0,1 %;

(ii)

rastline ženske komponente

—	ob cvetenju: 0,3 %,

—	pri dozorelosti: 0,1 %;

(b)

proizvodnja certificiranega semena hibridnih sort izpolnjuje tudi naslednje standarde ali pogoje:

(aa)	rastline moške komponente prašijo dovolj cvetnega prahu, ko imajo rastline ženske komponente sprejemljive brazde;

(bb)	kadar imajo rastline ženske komponente sprejemljive brazde, odstotek rastlin, ki so prašile ali prašijo cvetni prah, ne preseže 0,1 %;

(c)

posevki prosto oprašenih ali sintetičnih sort Sorghum spp. izpolnjujejo naslednje standarde: število rastlin vrste posevka, ki očitno ne pripadajo sorti, ne sme presegati:

—	ena na 30 m2 pri proizvodnji osnovnega semena,

—	ena na 10 m2 pri proizvodnji certificiranega semena.

Zea mays :

(a)

Odstotek po številu rastlin, ki očitno ne pripadajo sorti, samooplodni liniji ali komponenti, ne presega:

(aa)

pri proizvodnji osnovnega semena:

(i)	samooplodne linije 0,1 %;

(ii)	vsake komponente dvolinijskega hibrida 0,1 %;

(iii)

tujeprašne sorte 0,5 %;

(bb)

pri proizvodnji certificiranega semena:

(i)

komponente hibridnih sort:

—	samooplodne linije 0,2 %,

—	dvolinijskega hibrida 0,2 %

—	tujeprašne sorte 1,0 %;

(ii)	tujeprašne sorte 1,0 %;

(b)

Proizvodnja semena hibridnih sort izpolnjuje naslednje druge standarde ali pogoje:

(aa)	rastline moške komponente prašijo dovolj cvetnega prahu, ko cvetijo rastline ženske komponente;

(bb)	po potrebi se opravi sterilizacija;

(cc)

kadar ima 5 % ali več rastlin ženske komponente sprejemljive brazde, odstotek rastlin ženske komponente, ki so prašile ali prašijo cvetni prah, ne presega:

—	1 % pri posameznem uradnem poljskem pregledu in

—	2 % pri vseh uradnih poljskih pregledih skupaj.

Za rastline, ki so prašile ali prašijo cvetni prah, se štejejo tiste, pri katerih se na 50 mm ali več centralne veje metlic ali na stranskih vejah metlice na zalistnikih pojavijo odprti prašniki in prašijo cvetni prah.

4. Hibridi Secale cereale

(a)

Posevek izpolnjuje naslednje standarde glede razdalje od sosednjih virov cvetnega prahu, ki bi lahko povzročili nezaželeno tujo oprašitev.

Posevek

Najmanjša razdalja

—	pri proizvodnji osnovnega semena

—	kadar se uporablja moška sterilnost rastlin

1 000 m

—	kadar se ne uporablja moška sterilnost rastlin

600 m

—	pri proizvodnji certificiranega semena

500 m

(b)

Posevek ima zadostno pristnost in čistost glede lastnosti komponent, vključno z moško sterilnostjo rastlin.

Posevek zlasti izpolnjuje naslednje druge standarde ali pogoje:

(i)

število rastlin vrste posevka, ki očitno ne pripadajo komponenti, ne presega,

—	ene rastline na 30 m2 pri proizvodnji osnovnega semena,

—	ene rastline na 10 m2 pri proizvodnji certificiranega semena, ta standard se uporablja samo pri uradnih poljskih pregledih ženske komponente;

(ii)	pri uporabi moške sterilnosti rastlin za osnovno seme mora biti stopnja moške sterilnosti komponente najmanj 98 %.

(c)	Kadar je primerno, se certificirano seme proizvaja v mešanih pridelavah moško sterilne ženske komponente in moške komponente, ki obnavlja moško fertilnost.

5. Posevki pri proizvodnji certificiranega semena hibridov Avena nuda, Avena sativa, Avena strigosa, Hordeum vulgare, Oryza sativa, Triticum aestivum, Triticum durum, Triticum spelta in samoprašne xTriticosecale.

(a)

Posevek izpolnjuje naslednje standarde glede razdalje od sosednjih virov cvetnega prahu, ki bi lahko povzročili nezaželeno tujo oprašitev:

—	najmanjša razdalja ženske komponente je 25 m od katere koli druge sorte iste vrste, razen od posevka moške komponente,

—	te razdalje ni treba upoštevati, če obstaja zadostna zaščita pred kakršno koli nezaželeno tujo oprašitvijo.

(b)

Posevek ima zadostno pristnost in čistost glede lastnosti komponent.

Pri proizvodnji semena z uporabo kemijskega sredstva za hibridizacijo izpolnjuje posevek naslednje druge standarde ali pogoje:

(i)

najmanjša sortna čistost vsake komponente je:

—	Avena nuda, Avena sativa, Avena strigosa, Hordeum vulgare, Oryza sativa, Triticum aestivum, Triticum durum in Triticum spelta: : 99,7 %,

—	samoprašna xTriticosecale: 99,0 %;

(ii)	najmanjši delež hibridnosti mora biti 95 %. Odstotek hibridnosti se oceni po veljavnih mednarodnih metodah, če take metode obstajajo. Če se delež hibridnosti določi med testiranjem semena pred certificiranjem, ugotavljanje deleža hibridnosti med poljskim pregledom ni potrebno.

6. Škodljivih organizmov, ki zmanjšajo uporabnost semena, predvsem Ustilaginaceae, je čim manj.

7. Izpolnjevanje prej navedenih drugih standardov ali pogojev se pri osnovnem semenu preverja z uradnimi poljskimi pregledi, pri certificiranem semenu pa bodisi z uradnimi poljskimi pregledi bodisi s pregledi, ki se opravljajo pod uradnim nadzorom.

Ti poljski pregledi se opravijo v skladu z naslednjimi pogoji:

A.	Stanje in stopnja razvoja posevka morata omogočati primeren pregled.

Število poljskih pregledov je vsaj:

(a)	pri vrstah Avena nuda, Avena sativa, Avena strigosa, Hordeum vulgare, Oryza sativa, Phalaris canariensis, xTriticosecale, Triticum aestivum, Triticum durum, Triticum spelta, Secale cereale: eden;

(b)

pri Sorghum spp. in Zea mays v času cvetenja:

(aa)	tujeprašne sorte: eden;

(bb)	samooplodne linije ali hibridi: tri.

Kadar posevek sledi posevku Sorghum spp. in Zea mays iz prejšnjega ali tekočega leta, se opravi vsaj en dodatni poljski pregled, da se preveri skladnost z določbami iz točke 1 te priloge.

C.	Z ustreznimi metodami se določijo velikost, število in razvrstitev kontrolnih enot zemljišča, na katerih se opravi pregled, da se preveri skladnost z določbami iz te priloge.

PRILOGA II

POGOJI ZA SEME

1. Seme ima zadostno sortno pristnost in čistost, pri semenu samooplodne linije pa ima zadostno pristnost in čistost glede svojih lastnosti. Za seme hibridnih sort se prej navedene določbe uporabljajo tudi za lastnosti komponent.

Zlasti seme spodaj naštetih vrst izpolnjuje naslednje druge standarde ali pogoje:

Avena nuda, Avena sativa, Avena strigosa, Hordeum vulgare, Oryza sativa, Triticum aestivum, Triticum durum, Triticum spelta, razen hibridov v vsakem primeru:

Kategorija	Najmanjša sortna čistost (%)
Osnovno seme	99,9
Certificirano seme prve množitve	99,7
Certificirano seme druge množitve	99,0

Najmanjša sortna čistost se preverja predvsem s poljskimi pregledi, ki se opravljajo pod pogoji iz Priloge I.

Samoprašne sorte xTriticosecale, razen hibridov:

Kategorija	Najmanjša sortna čistost (%)
Osnovno seme	99,7
Certificirano seme prve množitve	99,0
Certificirano seme druge množitve	98,0

Najmanjša sortna čistost se preverja predvsem s poljskimi pregledi, ki se opravljajo pod pogoji iz Priloge I.

Hybrids of Avena nuda, Avena sativa, Avena strigosa, Hordeum vulgare, Oryza sativa, Triticum aestivum, Triticum durum, Triticum spelta, in samoprašne xTriticosecale

Najmanjša sortna čistost semena za kategorijo certificirano seme je 90 %. Preverja se v uradni naknadni kontroli na ustreznem deležu vzorcev.

Sorghum spp. in Zea mays

Kadar se pri proizvodnji certificiranega semena hibridnih sort uporabi moško sterilna ženska komponenta in moška komponenta, ki ne obnavlja moške fertilnosti, se seme proizvede:

—	ali z mešanjem partij semena v razmerju, ki ustreza sorti in pri katerem je bila na eni strani uporabljena moško sterilna ženska komponenta, na drugi pa moško fertilna ženska komponenta,

—	ali z gojenjem moško sterilne ženske komponente in moško fertilne ženske komponente v razmerju, ki ustreza sorti. Razmerje med temi komponentami se preveri s poljskimi pregledi, ki se opravljajo pod pogoji iz Priloge I.

Hibridi Secale cereale

Seme se ne potrdi kot certificirano seme, razen če so se upoštevali rezultati uradnih naknadnih kontrol vzorcev osnovnega semena, ki so bili uradno odvzeti in pregledani v rastni dobi semena, prijavljenega za potrditev kot certificirano seme, da se ugotovi, ali osnovno seme izpolnjuje zahteve za osnovno seme iz te direktive glede pristnosti in čistosti pri lastnostih komponent, vključno z moško sterilnostjo.

2. Seme izpolnjuje naslednje druge standarde ali pogoje za kalivost, tehnično čistoto in vsebnost semena drugih vrst rastlin:

Preglednica:

Vrsta in kategorija

Najmanjša kalivost

(% čistega semena)

Najmanjša tehnična čistota

(utežni %)

Največje dovoljeno število semena drugih vrst rastlin, vključno z rdečimi semeni vrste Oryza sativa, v vzorcu z maso iz stolpca 4 Priloge III

(skupaj na stolpec)

Druge vrste rastlin (a)

Rdeča semena vrste Oryza sativa

Druge vrste žita

Rastlinske vrste razen žita

Avena fatua, Avena sterilis, Lolium temulentum

Raphanus raphanistrum, Agrostemma githago

Panicum spp.

Avena sativa, Avena strigosa, Hordeum vulgare, Triticum aestivum, Triticum durum, Triticum spelta:

—	Osnovno seme,

1 (b)

0 (c)

—	certificirano seme 1. in 2. množitve

85 (d)

0 (c)

Avena nuda:

—	Osnovno seme,

1 (b)

0 (c)

—	certificirano seme 1. in 2. množitve

75 (d)

0 (c)

Oryza sativa:

—	Osnovno seme,

—	Certificirano seme prve množitve,

—	Certificirano seme druge množitve,

Secale cereale:

—	Osnovno seme,

1 (b)

0 (c)

—	certificirano seme

0 (c)

Phalaris canariensis:

—	Osnovno seme,

1 (b)

0 (c)

—	certificirano seme

0 (c)

Sorghum spp.

xTriticosecale:

—	Osnovno seme

1 (b)

0 (c)

—	certificirano seme 1. in 2. množitve

0 (c)

Zea mays

Drugi standardi ali pogoji, ki se uporabljajo, kadar se nanje sklicuje preglednica iz oddelka 2(A) te priloge:

(a)	Največja vsebnost semen iz stolpca 4 vključuje tudi semena vrst iz stolpcev 5 do 10.

(b)	Drugo seme se ne šteje za nečistoto, če v drugem vzorcu enake mase ni semen drugih vrst žita.

(c)	Prisotnost enega semena vrste Avena fatua, Avena sterilis ali Lolium temulentum v vzorcu predpisane mase se ne šteje za nečistoto, kadar v drugem vzorcu iste mase ni semen teh vrst.

(d)	Pri sortah vrste Hordeum vulgare (goli ječmen) se najmanjša zahtevana kalivost zmanjša na 75 % čistega semena. Na uradni etiketi se navedejo besede ‚Najmanjša kalivost 75 %‘.

3. Škodljivih organizmov, ki zmanjšujejo uporabnost semena, je čim manj.

Seme izpolnjuje zlasti naslednje standarde za Claviceps purpurea (največje število sklerocijev ali delcev sklerocijev v vzorcu mase iz stolpca 3 Priloge III).

Kategorija

Claviceps purpurea

Žita, razen hibridov Secale cereale:

—	Osnovno seme,

—	certificirano seme

Hibridi Secale cereale:

—	Osnovno seme,

—	certificirano seme

4 (1)

PRILOGA III

MASA PARTIJE IN VZORCA

Vrsta	Največja masa partije (v tonah)	Najmanjša masa vzorca iz partije (v gramih)	Masa vzorcev za določitev po številu iz stolpcev 4 do 10 Priloge II(2)(A) in Priloge II(3) (v gramih)
1	2	3	4
Avena nuda, Avena sativa, Avena strigosa, Hordeum vulgare, Triticum aestivum, Triticum durum, Triticum spelta, Secale cereale, xTriticosecale	30	1 000	500
Phalaris canariensis	10	400	200
Oryza sativa	30	500	500
Sorghum bicolor, Sorghum bicolor x Sorghum sudanense	30	1 000	900
Sorghum sudanense	10	1 000	900
Zea mays, osnovno seme samooplodnih linij	40	250	250
Zea mays, osnovno seme razen samooplodnih linij; certificirano seme	40	1 000	1 000

Največja masa partije se ne sme preseči za več kot 5 %.

“

DEL C

Prilogi II in III k Direktivi 2002/55/ES se spremenita:

V točki 3 Priloge II se doda naslednja točka:

„(c)

Drugi standardi ali pogoji, ki se uporabljajo, kadar se nanje sklicuje preglednica iz točke (a):

Pri sortah vrste Zea mays (sladka koruza – zelo sladki tipi) se najmanjša zahtevana kalivost zmanjša na 80 % čistega semena. Na uradni etiketi, ali kadar je primerno, na dobaviteljevi etiketi, se navedejo besede ‚Najmanjša kalivost 80 %‘.“

V točki 1 Priloge III se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a)	semena Phaseolus coccineus, Phaseolus vulgaris, Pisum sativum in Vicia faba – 30 ton;

(b)	seme velikosti, ki ni manjša od zrna pšenice, razen Phaseolus coccineus, Phaseolus vulgaris, Pisum sativum in Vicia faba – 20 ton.“

DEL D

Priloge I, II in III k Direktivi 2002/57/ES se nadomestijo z naslednjim:

„

PRILOGA I

POGOJI ZA SEMENSKI POSEVEK

1. Predhodni posevek na zemljišču ni bil nezdružljiv s proizvodnjo semena vrste in sorte posevka, zemljišče pa je dovolj čisto brez samosevcev iz predhodnega posevka.

Pri hibridih Brassica napus posevek raste na zemljišču, na katerem vsaj pet let ni bilo posevka rastlin Brassicaceae (Cruciferae).

2. Posevek izpolnjuje naslednje standarde glede razdalje od sosednjih virov cvetnega prahu, ki bi lahko povzročili nezaželeno tujo oprašitev:

Posevek

Najmanjša razdalja

Brassica spp., razen Brassica napus, Cannabis sativa, razen enodomne Cannabis sativa, Carthamus tinctorius, Carum carvi, Gossypium spp., razen hibridov Gossypium hirsutum in/ali Gossypium barbadense, Sinapis alba:

—	pri proizvodnji osnovnega semena

400 m

—	pri proizvodnji certificiranega semena

200 m

Brassica napus:

—	pri proizvodnji osnovnega semena nehibridnih sort

200 m

—	pri proizvodnji osnovnega semena hibridov

500 m

—	pri proizvodnji certificiranega semena nehibridnih sort

100 m

—	pri proizvodnji certificiranega semena hibridov

300 m

Cannabis sativa, enodomna Cannabis sativa:

—	pri proizvodnji osnovnega semena

5 000 m

—	pri proizvodnji certificiranega semena

1 000 m

Helianthus annuus:

—	pri proizvodnji osnovnega semena hibridov

1 500 m

—	pri proizvodnji osnovnega semena nehibridnih sort

750 m

—	pri proizvodnji certificiranega semena

500 m

Gossypium hirsutum in/ali Gossypium barbadense:

—	pri proizvodnji osnovnega semena starševskih linij Gossypium hirsutum,

100 m

—	pri proizvodnji osnovnega semena starševskih linij Gossypium barbadense,

200 m

—	pri proizvodnji certificiranega semena nehibridnih sort in znotrajvrstnih hibridov Gossypium hirsutum, pridobljenih brez citoplazemske moške sterilnosti (CMS)

30 m

—	pri proizvodnji certificiranega semena znotrajvrstnih hibridov Gossypium hirsutum, pridobljenih s CMS

800 m

—	pri proizvodnji certificiranega semena nehibridnih sort in znotrajvrstnih hibridov Gossypium barbadense, pridobljenih brez CMS

150 m

—	pri proizvodnji certificiranega semena znotrajvrstnih hibridov Gossypium barbadense, pridobljenih s CMS

800 m

—	pri proizvodnji certificiranega semena medvrstnih hibridov Gossypium hirsutum in Gossypium barbadense

200 m

—	pri proizvodnji certificiranega semena ustaljenih medvrstnih hibridov Gossypium hirsutum in Gossypium barbadense ter hibridov, pridobljenih brez CMS

150 m

—	pri proizvodnji certificiranega semena hibridov Gossypium hirsutum in Gossypium barbadense, pridobljenih s CMS

800 m

Teh razdalj ni treba upoštevati, če obstaja zadostna zaščita pred kakršno koli nezaželeno tujo oprašitvijo.

3. Posevek ima zadostno sortno pristnost in čistost, semenski posevek samooplodne linije pa zadostno pristnost in čistost glede svojih lastnosti.

Pri proizvodnji semena hibridnih sort se prej navedene določbe uporabljajo tudi za lastnosti komponent, vključno z moško sterilnostjo ali obnovo fertilnosti.

Zlasti posevki Brassica juncea, Brassica nigra, Cannabis sativa, Carthamus tinctorius, Carum carvi, Gossypium spp. ter hibridi Helianthus annuus in Brassica napus izpolnjujejo naslednje druge standarde ali pogoje:

Brassica juncea, Brassica nigra, Cannabis sativa, Carthamus tinctorius, Carum carvi in Gossypium spp., razen hibridov:

število rastlin posamezne vrste, ki očitno ne pripadajo sorti, ne presega:

—	ene rastline na 30 m2 pri proizvodnji osnovnega semena,

—	ene rastline na 10 m2 pri proizvodnji certificiranega semena.

Hibridi Helianthus annuus:

(a)

delež rastlin, ki očitno ne pripadajo samooplodni liniji ali komponenti, ne presega:

(aa)	pri proizvodnji osnovnega semena

(i)	samooplodne linije

0,2 %

(ii)	dvolinijski hibridi:

—	moške starševske rastline, ki so prašile cvetni prah, ko ima 2 % ali več ženskih starševskih rastlin cvetove, ki so sposobni oploditve

0,2 %

—	ženske starševske rastline

0,5 %

(bb)	pri proizvodnji certificiranega semena

—	rastline moške komponente, ki so prašile cvetni prah, ko ima 5 % ali več ženskih starševskih rastlin cvetove, ki so sposobni oploditve

0,5 %

—	ženska komponenta

1,0 %

(b)

proizvodnja semena hibridnih sort izpolnjuje naslednje druge standarde ali pogoje:

(aa)	rastline moške komponente prašijo dovolj cvetnega prahu, ko cvetijo rastline ženske komponente;

(bb)	kadar imajo rastline ženske komponente sprejemljive brazde pestiča, odstotek po številu rastlin ženske komponente, ki so prašile ali prašijo cvetni prah, ne presega 0,5 %;

(cc)	pri proizvodnji osnovnega semena skupni odstotek po številu rastlin ženske komponente, ki očitno ne pripadajo komponenti in ki so prašile ali prašijo cvetni prah, ne presega 0,5 %;

(dd)

če ni mogoče izpolniti pogoja iz Priloge II(I)(2), se izpolni naslednji pogoj: moško sterilna komponenta se uporabi pri proizvodnji certificiranega semena tako, da se uporabi moška komponenta, ki vsebuje posebno linijo ali linije za obnovitev moške fertilnosti, tako da bo vsaj ena tretjina rastlin, zraslih iz tako nastalega križanja, imela cvetni prah, ki se zdi v vsakem pogledu normalen.

Hibridi Brassica napus, pridobljeni z uporabo moške sterilnosti:

(a)

delež rastlin, ki očitno ne pripadajo samooplodni liniji ali komponenti, ne presega:

(aa)

pri proizvodnji osnovnega semena

(i)	samooplodne linije

0,1 %

(ii)

dvolinijski hibridi

—	moška komponenta

0,1 %

—	ženska komponenta

0,2 %

(bb)

pri proizvodnji certificiranega semena

—	moška komponenta

0,3 %

—	ženska komponenta

1,0 %

(b)	moška sterilnost je pri proizvodnji osnovnega semena vsaj 99 %, pri proizvodnji certificiranega semena pa vsaj 98 %. Stopnja moške sterilnosti se oceni tako, da se pri cvetovih pregleda odsotnost fertilnih prašnikov.

Hibridi Gossypium hirsutum in Gossypium barbadense:

(a)

za posevke pri proizvodnji osnovnega semena starševskih linij Gossypium hirsutum in Gossypium barbadense je najmanjša sortna čistost ženske in moške starševske linije 99,8 %, če ima 5 % ali več semenic cvetove, ki so sposobni oploditve s cvetnim prahom. Stopnja moške sterilnosti starševske linije semenice se oceni tako, da se pri cvetovih pregleda prisotnost sterilnih prašnikov, in ne sme biti manjša od 99,9 %;

(b)

za posevke pri proizvodnji certificiranega semena hibridnih sort Gossypium hirsutum in/ali Gossypium barbadense je najmanjša sortna čistost starševske linije semenic in starševske linije opraševalk vsaj 99,5 %, če ima 5 % ali več semenic cvetove, ki so sposobni oploditve s cvetnim prahom. Stopnja moške sterilnosti starševske linije semenice se oceni tako, da se pri cvetovih pregleda prisotnost sterilnih prašnikov, in ne sme biti manjša od 99,7 %.

4. Škodljivih organizmov, ki zmanjšujejo uporabnost semena, je čim manj. Pri Glycine max se ta pogoj uporablja zlasti za organizme Pseudomonas syringae pv. glycinea, Diaporthe phaseolorum var. caulivora in var. sojae, Phialophora gregata in Phytophthora megasperma f.sp. glycinea.

5. Izpolnjevanje prej navedenih drugih standardov ali pogojev se pri osnovnem semenu preverja z uradnimi poljskimi pregledi, pri certificiranem semenu pa bodisi z uradnimi poljskimi pregledi bodisi s pregledi, ki se opravljajo pod uradnim nadzorom. Ti poljski pregledi se opravijo pod naslednjimi pogoji:

A.	Stanje in stopnja razvoja posevka morata omogočati primeren pregled.

Pri posevkih, ki niso hibridi Helianthus annuus, Brassica napus, Gossypium hirsutum in Gossypium barbadense, se opravi vsaj en pregled.

Pri hibridih Helianthus annuus se opravita vsaj dva pregleda.

Pri hibridih Brassica napus se opravijo vsaj trije pregledi: prvi pregled se opravi pred cvetenjem, drugi na začetku cvetenja in tretji na koncu cvetenja.

Pri hibridih Gossypium hirsutum in/ali Gossypium barbadense se opravijo vsaj trije pregledi: prvi pregled se opravi na začetku cvetenja, drugi pred koncem cvetenja in tretji na koncu cvetenja po odstranitvi, kadar je to potrebno, opraševalskih starševskih rastlin.

C.	Z ustreznimi metodami se določijo velikost, število in razvrstitev kontrolnih enot zemljišča, na katerih se opravi pregled, da se preveri skladnost z določbami iz te priloge.

PRILOGA II

POGOJI ZA SEME

I. OSNOVNO IN CERTIFICIRANO SEME

1. Seme ima zadostno sortno pristnost in čistost. Zlasti seme spodaj navedenih vrst izpolnjuje naslednje druge standarde ali pogoje:

Vrsta in kategorija

Najmanjša sortna čistost

(%)

Arachis hypogaea:

—	osnovno seme

99,7

—	certificirano seme

99,5

Brassica napus, razen hibridov, razen sort, ki se uporabljajo le kot krmne rastline, Brassica rapa, razen sort, ki se uporabljajo le kot krmne rastline

—	osnovno seme

99,9

—	certificirano seme

99,7

Brassica napus spp. razen hibridov, sorte, ki se uporabljajo le kot krmne rastline, Brassica rapa, sorte, ki se uporabljajo le kot krmne rastline, Helianthus annuus, razen hibridnih sort, vključno z njihovimi komponentami, Sinapis alba:

—	osnovno seme

99,7

—	certificirano seme

99,0

Glycine max:

—	osnovno seme

99,5

—	certificirano seme

99,0

Linum usitatissimum:

—	osnovno seme

99,7

—	certificirano seme prve množitve

98,0

—	certificirano seme druge in tretje množitve

97,5

Papaver somniferum:

—	osnovno seme

99,0

—	certificirano seme

98,0

Najmanjša sortna čistost se preverja predvsem s poljskimi pregledi, ki se opravljajo pod pogoji iz Priloge I.

2. Pri hibridih Brassica napus, pridobljenih z uporabo moške sterilnosti, izpolnjuje seme pogoje in standarde iz točk (a) do (d).

(a)	Seme ima zadostno sortno pristnost in čistost glede sortnih lastnosti komponent, vključno z moško sterilnostjo ali obnovo fertilnosti.

(b)

Najmanjša sortna čistost semena je:

—	osnovno seme, ženska komponenta	99,0 %
—	osnovno seme, moška komponenta	99,9 %
—	certificirano seme	90,0 %

(c)

Seme se ne potrdi kot certificirano seme, razen če so se upoštevali rezultati uradnih naknadnih kontrol vzorcev osnovnega semena s poskusnega polja, ki so bili uradno odvzeti in pregledani v rastni dobi semena, prijavljenega za potrditev kot certificirano seme, da se ugotovi, ali osnovno seme izpolnjuje zahteve glede pristnosti osnovnega semena pri lastnostih komponent, vključno z moško sterilnostjo, in standarde glede najmanjše sortne čistosti osnovnega semena iz točke (b).

Pri osnovnem semenu hibridov se sortna čistost lahko oceni z ustreznimi biokemijskimi metodami.

(d)	Standardi glede najmanjše sortne čistosti certificiranega semena hibridov, predpisani v točki (b), se preverjajo z uradnimi naknadnimi kontrolami na predpisanem deležu uradno odvzetih vzorcev. Pri tem se lahko uporabljajo ustrezne biokemijske metode.

3. Če pogoja iz Priloge I(3)(B)(b)(dd) ni mogoče izpolniti, se izpolni naslednji pogoj: če se pri proizvodnji certificiranega semena hibridov Helianthus annuus uporabita moško sterilna ženska komponenta in moška komponenta, ki ne obnovi moške fertilnosti, se seme, pridobljeno na moško sterilnih starševskih rastlinah, zmeša s semenom, pridobljenim na starševskih rastlinah, ki so popolnoma fertilne. Razmerje semena moško sterilne in moško fertilne starševske komponente ne sme presegati dve proti ena.

4. Seme izpolnjuje naslednje druge standarde ali pogoje glede kalivosti, tehnične čistote in vsebnosti semen drugih rastlinskih vrst, vključno z Orobanche spp.:

Preglednica:

Vrsta in kategorija

Najmanjša kalivost

(utežni %)

Tehnična čistota

Najvišja vsebnost po številu semena drugih vrst rastlin v vzorcu z maso iz stolpca 4 Priloge III

(skupaj na stolpec)

Pogoji glede vsebnosti semen Orobanche

Najmanjša tehnična čistota

(utežni %)

Najvišja vsebnost semena drugih vrst rastlin

(utežni %)

Druge vrste rastlin (a)

Avena fatua, Avena sterilis

Cuscuta spp.

Raphanus raphanistrum

Rumex spp. other than Rumex acetosella

Alopecurus myosuroides

Lolium remotum

Arachis hypogaea

—

0 (c)

Brassica spp.

—	osnovno seme

0,3

—

0 (c) (d)

—	certificirano seme

0,3

—

0 (c) (d)

Cannabis sativa

—

30 (b)

0 (c)

(e)

Carthamus tinctorius

—

0 (c)

(e)

Carum carvi

—

25 (b)

0 (c) (d)

Glycine max

—

0 (c)

Gossypium spp.

—

0 (c)

Helianthus annuus

—

0 (c)

Linum usitatissimum:

—	lan za vlakna

—

0 (c) (d)

—	lan za seme

—

0 (c) (d)

Papaver somniferum

—

25 (b)

0 (c) (d)

Sinapis alba:

—	osnovno seme

0,3

—

0 (c) (d)

—	certificirano seme

0,3

—

0 (c) (d)

Drugi standardi ali pogoji, ki se uporabljajo, kadar se nanje sklicuje preglednica iz oddelka I(4)(A) te priloge:

(a)	najvišja vsebnost semen iz stolpca 5 vključuje tudi seme vrst iz stolpcev 6 do 11;

(b)	skupne vsebnosti semen drugih vrst rastlin ni treba določiti po številu, razen če obstaja dvom o izpolnjevanju pogojev iz stolpca 5;

(c)	semen Cuscuta spp. ni treba določiti po številu, razen če obstaja dvom o izpolnjevanju zahtev iz stolpca 7;

(d)	prisotnost enega semena Cuscuta spp. v vzorcu predpisane mase se ne šteje za nečistoto, če je drugi vzorec enake mase brez semen Cuscuta spp.;

(e)	seme ne sme vsebovati Orobanche spp.; vendar se prisotnost enega semena Orobanche spp. v vzorcu 100 gramov ne šteje kot nečistota, če drugi vzorec z 200 grami ne vsebuje nobenih semen Orobanche spp.

5. Škodljivih organizmov, ki zmanjšujejo uporabnost semena, je čim manj. Seme izpolnjuje zlasti naslednje druge standarde ali pogoje:

Preglednica:

Vrsta	Škodljivi organizmi
	Največji odstotek po številu okuženih semen s škodljivimi organizmi (skupaj na stolpec)			Sclerotinia sclerotiorum (največje število sklerocijev ali delcev sklerocijev v vzorcu z maso iz stolpca 4 Priloge III)
	Botrytis spp.	Alternaria linicola, Phoma exigua var. linicola, Colletotrichum linicola, Fusarium spp.	Platyedra gossypiella
1	2	3	4	5
Brassica napus				10 (b)
Brassica rapa				5 (b)
Cannabis sativa	5
Gossypium spp.			1
Helianthus annuus	5			10 (b)
Linum usitatissimum	5	5 (a)
Sinapis alba				5 (b)

Drugi standardi ali pogoji, ki se uporabljajo, kadar so sklici nanje navedeni v preglednici iz oddelka I(5)(A) te priloge:

(a)	za Linum usitatissimum – lan je okuženih semen s Phoma exigua var. linicola lahko največ en odstotek po številu;

(b)	sklerocijev ali delcev sklerocijev Sclerotinia sclerotiorum ni treba določiti po številu, razen če obstaja dvom o izpolnjevanju pogojev iz stolpca 5.

Posebni standardi ali drugi pogoji za Glycine max.:

(a)

za Pseudomonas syringae pv. glycinea so v vzorcu najmanj 5 000 semen na partijo, razdeljeno na pet podvzorcev, lahko največ štirje podvzorci, za katere je bilo ugotovljeno, da so okuženi z navedenim organizmom;

če so v vseh petih podvzorcih odkrite sumljive kolonije, se lahko za potrditev navedenih standardov ali pogojev uporabijo biokemijski testi sumljivih kolonij, izoliranih na posebnem mediju za vsak podvzorec;

(b)	za Diaporthe phaseolorum var. phaseolorum je število okuženih semen lahko največ 15 %;

(c)	utežni odstotek anorganske primesi, kot je opredeljen po veljavnih mednarodnih testnih metodah, je največ 0,3.

Po postopku iz člena 25(2) se državam članicam lahko dovoli, da ne opravijo pregledov za navedene posebne standarde, razen če po izkušnjah obstaja dvom o izpolnjevanju navedenih standardov ali pogojev.

II. TRGOVSKO SEME

Razen oddelka 1 se pogoji iz Priloge II(I) uporabljajo za trgovsko seme.

PRILOGA III

MASA PARTIJE IN VZORCA

Vrsta	Največja masa partije (v tonah)	Najmanjša masa vzorca iz partije (v gramih)	Masa vzorca za določanje po številu iz stolpcev 5 do 11 Priloge II(I)(4)(A) in stolpcu 5 Priloge II(I)(5)(A) (v gramih)
1	2	3	4
Arachis hypogaea	30	1 000	1 000
Brassica juncea	10	100	40
Brassica napus	10	200	100
Brassica nigra	10	100	40
Brassica rapa	10	200	70
Cannabis sativa	10	600	600
Carthamus tinctorius	25	900	900
Carum carvi	10	200	80
Glycine max	30	1 000	1 000
Gossypium spp.	25	1 000	1 000
Helianthus annuus	25	1 000	1 000
Linum usitatissimum	10	300	150
Papaver somniferum	10	50	10
Sinapis alba	10	400	200

Največja masa partije se ne sme preseči za več kot 5 %.

“

(1) Prisotnost petih sklerocijev ali delcev sklerocijev v vzorcu predpisane mase se šteje za skladnega s standardi, kadar drugi vzorec enake mase ne vsebuje več kot štirih sklerocijev ali delcev sklerocijev.

Top

Choose the experimental features you want to try