Enotna pravila za sklade EU (2021–2027)

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2021/1060 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Znana kot uredba o skupnih določbah, določa niz skupnih finančnih pravil, ki veljajo za naslednje vire financiranja Evropske unije (EU), ter dodatne skupne določbe za sklade, označene z zvezdico (*):

• Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) (*);
• Evropski socialni sklad plus (ESS+) (*);
• Kohezijski sklad (*);
• sklad za pravični prehod (JTF) (*);
• Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in ribogojstvo (EMFAF) (*);
• Sklad za azil, migracije in vključevanje;
• sklad za notranjo varnost; in
• Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko.

KLJUČNE TOČKE

Pet ciljev politike

ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in EMFAF podpirajo naslednje cilje politike:

• bolj konkurenčno in pametnejšo Evropo, ki spodbuja:
  • inovativno in pametno gospodarsko preobrazbo,
  • povezljivost regionalne informacijske in komunikacijske tehnologije;
• bolj zeleno, nizkoogljično gospodarstvo, prehod na neto nič ogljika, spodbujanje:
  • čisti in pošteni energetski prehod,
  • zelene naložbe (povezane z ohranjanjem naravnih virov),
  • modre naložbe (povezane z oceani, morji in obalami),
  • krožnega gospodarstva,
  • blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje,
  • preprečevanja in obvladovanja tveganj,
  • trajnostne mestne mobilnosti;
• bolj povezane Evrope s krepitvijo mobilnosti;
• bolj socialna in vključujoča Evropa z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic; in
• Evropa, ki je bliže državljanom, kar se doseže s trajnostnim in celostnim razvojem vseh vrst ozemelj in z lokalnimi pobudami.

Podnebni cilji

Sredstva bi morala prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju splošnega cilja 30 % proračunskih odhodkov EU za podporo podnebnim ciljem. Zlasti države članice EU morajo zagotoviti informacije o tem, na kakšen način podpirajo okoljske in podnebne cilje, pri čemer je njihov prispevek k splošnemu cilju izražen kot odstotek njihovih skupnih dodeljenih sredstev v ESRR in Kohezijski sklad. Če ni zadostnega napredka pri doseganju teh ciljev, se država članica in Evropska komisija dogovorita o sanacijskih ukrepih na letni pregledovalni seji.

Ključna načela

Države članice in Komisija izvajajo dodeljena proračunska sredstva na podlagi naslednjih načel.

• Deljeno upravljanje med Komisijo in državami članicami. Ukrepi se načrtujejo skupaj. Države članice so odgovorne za izvajanje ukrepov in povračilo izdatkov upravičencem, medtem ko Komisija spremlja izvajanje, povrne državam članicam stroške in je na koncu odgovorna za proračun.
• Partnerstvo in upravljanje na več ravneh.. Države članice morajo organizirati in izvajati celovito partnerstvo, ki vključuje vsaj naslednje partnerje:
  • regionalne, lokalne, mestne in druge javne oblasti;
  • gospodarske in socialne partnerje;
  • ustrezne organe, ki zastopajo civilno družbo, kot so okoljski partnerji, nevladne organizacije in organi, ki spodbujajo socialno vključenost, temeljne pravice, pravice invalidov, enakost spolov in nediskriminacijo;
  • raziskovalne organizacije in univerze.
• Horizontalna načela, ki zagotavljajo:
  • spoštovanje temeljnih pravic in skladnost z Listino EU o temeljnih pravicah;
  • da se upošteva enakost med moškimi in ženskami, integracija načela enakosti spolov in vključevanje vidika spola ter dostopnost za invalide;
  • da se med pripravo, izvajanjem, spremljanjem, poročanjem in vrednotenjem programov sprejmejo ustrezni ukrepi za preprečevanje kakršne koli diskriminacije na podlagi spola, rase ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Sporazum o partnerstvu

Vsaka država članica pripravi sporazum o partnerstvu, v katerem določi, kako namerava učinkovito in učinkovito uporabljati ESRR, ESS+, Kohezijski sklad, JTF in EMFAF za obdobje 2021–2027.

Načrtovanje programov

Države članice v sodelovanju s partnerji pripravijo programe financiranja za obdobje 2021–2027, ki jih predložijo Komisiji najpozneje 3 mesece po predložitvi sporazuma o partnerstvu. Uredba določa pravila o naslednjih programskih vidikih:

• vsebina,
• odobritev,
• sprememba,
• skupna podpora ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in JTF;
• prenos sredstev, vključno s posebnimi pravili za prenose iz ESRR in ESS+ na JTF.

Teritorialni razvoj

Pristop celostnega teritorialnega razvoja je okrepljen in ga je mogoče podpreti na enega od naslednjih načinov:

• integrirane teritorialne naložbe, ki državam članicam omogočajo združevanje financiranja iz več skladov, programov ali prednostnih nalog istega programa, da se zagotovi celostna strategija za določeno ozemlje;
• lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, orodje, ki se uporablja na podregionalni ravni in dopolnjuje podporo na lokalni ravni za mobilizacijo in vključevanje lokalnih skupnosti in organizacij, s poudarkom na:
  • gradnjo zmogljivosti,
  • izvajanje operacij in
  • upravljanjem strategij, spremljanju in ocenjevanju, vključno s komunikacijo med deležniki;
• drugih teritorialnih orodjih, ki jih je oblikovala država članica.

Tehnična pomoč

Na pobudo Komisije lahko sredstva podpirajo pripravo, spremljanje, nadzor, revizijo, vrednotenje, komunikacijo, prepoznavnost, upravno in tehnično pomoč za izvajanje uredbe in, kjer je primerno, tudi v državah, ki niso članice EU.

Na pobudo države članice lahko sredstva podpirajo ukrepe za učinkovito upravljanje in uporabo sredstev, vključno z gradnjo zmogljivosti partnerjev ter pripravo, usposabljanjem, upravljanjem, spremljanjem, vrednotenjem, prepoznavnostjo in komunikacijo.

Izvedba

Države članice so vzpostavile sistem, ki jim omogoča spremljanje, poročanje in ocenjevanje uspešnosti, ki ga sestavljajo:

• kazalniki učinka in rezultatov, povezani s posebnimi cilji;
• mejniki, ki jih je treba doseči do konca leta 2024 za kazalnike učinka; in
• cilji, ki jih je treba doseči do konca leta 2029 za kazalnike učinka in rezultatov.

Spremljanje

• Vsaka država članica v roku treh mesecev po odobritvi programa ustanovi nadzorni odbor. Odbori se sestajajo najmanj enkrat letno, da pregledajo napredek pri doseganju ciljev programa. Država članica določi sestavo odbora in mora zagotoviti uravnoteženo zastopanost ustreznih organov in predstavnikov partnerjev.
• Vsak član nadzornega odbora ima svoj glas. Poslovnik ureja glasovalno pravico in podrobnosti postopka v nadzorni komisiji.
• Vloga predstavnikov Komisije je spremljanje in svetovanje.
• Organizirane so letne pregledovalne seje med Komisijo in vsako državo članico, da se preuči uspešnost vsakega programa.

Ocenjevanje

Države članice ali njihovi organi upravljanja ocenjujejo programe z uporabo funkcionalno neodvisnih strokovnjakov z namenom izboljšanja kakovosti in izvajanja programov.

Komisija izvede lastno vmesno oceno vsakega sklada do konca leta 2024, retrospektivno oceno pa do 31. decembra 2031. Ocene temeljijo na naslednjih merilih:

• uspešnost,
• učinkovitost,
• relevantnost,
• skladnost,
• koristi za EU.

Pri ocenjevanju se lahko upoštevajo tudi vključenost, nediskriminacija in prepoznavnost.

Poleg tega morajo države članice do 30. junija 2029 izvesti vrednotenje za vsak program, da ocenijo njegov učinek.

Prepoznavnost

Vsaka država članica mora zagotoviti tako prepoznavnost podpore v vseh dejavnostih v zvezi z operacijami, ki jih podpirajo skladi, kot tudi obveščati državljane EU o vlogi in dosežkih skladov prek enotnega spletnega portala, ki omogoča dostop do vseh programov, ki vključujejo to državo članico.

Zlasti upravičenci in organi, ki izvajajo finančne instrumente, priznavajo podporo iz skladov v skladu s pravili, določenimi z uredbo; če tega ne storijo, ima upravljalni organ pravico uporabiti ukrepe in preklicati do 3 % podpore iz skladov za zadevno operacijo.

Finančna podpora

Finančni prispevek EU je lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

• financiranje, ki ni povezano s stroški, ki temelji bodisi na izpolnjevanju pogojev bodisi na doseganju rezultatov;
• povračilo nepovratnih sredstev, ki jih države članice zagotovijo upravičencem;
• povračilo programskih prispevkov s strani organov upravljanja za finančne instrumente;
• upravičeni stroški na enoto;
• vnaprej jasno opredeljeni pavšalni zneski;
• vnaprej določeno pavšalno financiranje;
• kombinacija zgoraj naštetega.

Države članice sredstva uporabljajo za zagotavljanje podpore upravičencem v obliki nepovratnih sredstev, finančnih instrumentov ali nagrad (ali njihove kombinacije).

Upravičenost

Upravičenost izdatkov je določena z nacionalnimi pravili, razen če v tej uredbi ali uredbah za posamezne sklade obstajajo posebna pravila.

Naslednji stroški niso upravičeni do prispevka iz sredstev:

• obresti na dolg, z manjšimi izjemami;
• nakup zemljišča, ki presega 10 % skupnih upravičenih izdatkov ali 15 % za zapuščena območja in nekdanja industrijska območja, ki vključujejo zgradbe (se ne uporablja, če projekt vključuje ohranjanje okolja);
• davek na dodano vrednost (DDV), razen:
  • poslovanje pod 5.000.000 € (z DDV),
  • poslovanje nad 5.000.000 € (vključno z DDV), kjer je DDV nepovraten po nacionalni zakonodaji, ali za
  • nekaj manjših projektnih sredstev in naložb v okviru cilja Evropsko teritorialno sodelovanje (Interreg).

Predpisi za posamezne sklade lahko opredelijo dodatne stroške, ki niso upravičeni do prispevka iz posameznega sklada.

Upravljanje in nadzor

Države članice imajo učinkovito delujoče sisteme upravljanja in nadzora za svoje programe in so med drugim odgovorne za:

• zagotavljanje delovanja programov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in podrobnimi ključnimi zahtevami;
• zagotavljanje zakonitosti izdatkov v računovodskih izkazih, predloženih Komisiji;
• preprečevanje, odkrivanje, popravljanje in poročanje o nepravilnostih, vključno z goljufijami;
• zagotavljanje kakovosti, točnosti in zanesljivosti sistema spremljanja in podatkov o kazalnikih;
• zagotavljanje, da se vse izmenjave informacij med upravičenci in organi programa izvajajo s pomočjo elektronskih sistemov za izmenjavo podatkov;
• zagotavljanje objave informacij;
• sisteme in postopke za zagotavljanje, da se hranijo vsi dokumenti, ki so potrebni za revizijsko sled.

Komisija mora med drugim:

• ugotoviti, da imajo države članice uspešne, učinkovite in skladne sisteme upravljanja in nadzora;
• opraviti revizije do 3 leta po sprejetju računovodskih izkazov, razen v primeru suma goljufije.

Organi upravljanja so med drugim odgovorni za:

• izbiro operacij;
• izvajanje programskega poslovodenja;
• podpiranje dela nadzornega odbora;
• nadzor posredniških teles;
• varno beleženje podatkov o vsaki operaciji za spremljanje, vrednotenje, finančno upravljanje, preverjanja in revizije.

Uredba določa podrobna pravila za revizije, ki jih izvajajo nacionalni revizijski organi, vključno z:

• revizijo poslovanja;
• ureditvijo enotne revizije;
• zanašanjem na nacionalne sisteme upravljanja z okrepljenimi sorazmernimi ureditvami.

Finančno upravljanje

Uredba določa podrobna pravila, vključno za:

• proračunske obveznosti;
• odplačilo;
• pravila za plačila državam članicam;
• vrste plačil in veljavna skupna pravila;
• prispevek EU na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj ter financiranja, ki ni povezano s stroški;
• prekinitve in začasne ustavitve;
• vsebino, predložitev in pregled računov;
• izračun bilance;
• finančne popravke;
• načela, pravila, postopki in izjeme razveljavitve (umika).

Finančni okvir

ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad podpirajo naložbe za delovna mesta in cilj rasti, dodeljen v vseh regijah na ravni NUTS 2, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1059/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2016/2066 (glej povzetek)

Zlasti sredstva iz EDRF in ESF+ so dodeljena naslednjim trem kategorijam regij:

• ite regijemanj razv, katerih bruto domači proizvod (BDP) na osebo je manjši od 75 % povprečja EU-27 (vseh 27 držav članic);
• regije v prehodu, katerih BDP na osebo znaša med 75 % in 100 % povprečja EU-27;
• bolj razvite regije, katerih BDP na prebivalca presega 100 % povprečja EU-27.

Kohezijski sklad podpira tiste države članice, katerih bruto nacionalni dohodek na osebo, merjen v kupne moči in izračunan na podlagi podatkov EU za obdobje 2015–2017, znaša manj kot 90 % povprečnega bruto nacionalnega dohodka na osebo v EU. -27 za isto referenčno obdobje.

Uredba določa tudi naslednje:

• sredstva za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo;
• sredstva za naložbe v delovna mesta in cilj rasti ter za Interreg;
• prenosljivost sredstev; in
• določitev stopenj sofinanciranja.

Pregled

Evropski parlament in Svet Evropske unije morata uredbo pregledati do 31. decembra 2027.

Dodatna prožnost za reševanje posledic ruske agresije v Ukrajini

Sprememba FAST-CARE (Uredba (EU) 2022/2039) spreminja uredbe o skupnih določbah o uporabi sredstev EU, ki zajemata dve proračunski obdobji – obdobje 2014–2020 (Uredba (EU) št. 1303/2013 – glej povzetek) in Obdobje 2021–2027 (Uredba (EU) 2021/1060).

V zvezi z uredbo o skupnih določbah za obdobje 2021–2027 želi sprememba FAST-CARE razbremeniti proračune držav članic in olajšati izvajanje operacij, ki obravnavajo izzive, ki izhajajo iz ruske agresije.

Uredba o spremembi vključuje naslednje.

• Zvišuje stopnjo predfinanciranja programov iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada v okviru cilja Naložbe za delovna mesta in rast za 0,5 % v letu 2022 in 0,5 % v letu 2023 celotne podpore iz sredstev, določenih v sklepu o odobritvi programa v vseh državah članicah.
• Omogoča stopnjo sofinanciranja EU do 100 % do 30. junija 2024 za ločene prednostne naloge, določene znotraj programov, ki podpirajo dejavnosti, ki spodbujajo socialno-ekonomsko vključevanje državljanov tretjih držav. Vsaj 30 % podpore v okviru prioritete mora biti dodeljenih upravičencem, ki so lokalne oblasti in organizacije civilne družbe, ki delujejo v lokalnih skupnostih. Skupni znesek, načrtovan v okviru takih prednostnih nalog v državi članici, ne sme preseči 5 % prvotne nacionalne dodelitve te države članice iz ESRR in ESS+ skupaj. Stopnja sofinanciranja do 100 % bo revidirana do 30. junija 2024.
• Nov člen (118.a člen) dodeljuje upravičenost do podpore v programskem obdobju 2021–2027 operacijam s skupnimi stroški nad 1 milijon evrov, ki so bile izbrane za podporo v skladu z Uredbo (EU) 1303/2013 in so se začele izvajati pred 29. junijem 2022 ter omogoča neposredno dodelitev podpore s strani organa upravljanja, če so izpolnjeni nekateri pomembni pogoji.
• Prav tako posodablja tabelo I v Prilogi I k Uredbi (EU) 2021/1060, da zajema postopne operacije, ki sicer ne bi bile upravičene do podpore v obdobju 2021–2027.

Podpiranje cenovno dostopne energije (SAFE)

Sprememba Uredbe (EU) 2023/435 je del večje spremembe politike za reševanje energetske odvisnosti EU od Rusije.

Med drugimi akti spreminja uredbo o skupnih določbah za obdobje 2014–2020 za uporabo sredstev EU (Uredba (EU) št. 1303/2013), da se obravnavajo posledice povišanja cen energije v vseh državah članicah zaradi ruskega invazijo na Ukrajino.

Spreminja tudi uredbo o skupnih določbah za obdobje 2021–2027, ki državam članicam posebej dovoljuje, da uporabijo do 7,5 % dodeljenih sredstev kohezijske politike za obdobje 2021–2027 za prispevek k ciljem REPowerEU. Takšni ukrepi bi morali ostati v skladu s pravili za posamezne sklade, vključno z načelom, da „ne povzroči pomembne škode“.

Uredba (EU) 2023/435 spreminja tudi naslednje akte:

• sklad za okrevanje in odpornost, zlasti z uvedbo poglavja o REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost (Uredba (EU) 2021/241);
• rezerva za prilagoditev brexita (Uredba (EU) 2021/1755);
• direktiva o vzpostavitvi sistema trgovanja z emisijami (Direktiva 2003/87/ES).

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 1. julija 2021.

OZADJE

Glej tudi povezano zakonodajo:

• Uredba (EU) 2021/1139 – Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in ribogojstvo (glej povzetek)
• Uredba (EU) 2021/1056 – JTF (glej povzetek)
• Uredba (EU) 2021/1057 – ESS+ (glej povzetek)
• Uredba (EU) 2021/1058 – ESRR in Kohezijski sklad (glej povzetek)
• Uredba (EU) 2021/1059 – Interreg (glej povzetek).

Več informacij je na voljo na straneh:

• Uredba o skupnih določbah (Evropska komisija).

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem pomorskem, ribiškem in Sklad za ribogojstvo ter finančna pravila zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159–706).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) 2021/1060 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2021/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1004 (UL L 247, 13.7.2021, str. 1–49).

Uredba (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o ustanovitvi Sklada za pravični prehod (UL L 231, 30.6.2021, str. 1–20).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o ustanovitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013 (UL L 231, 30.6.2021, str. 21–59).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (UL L 231, 30.6.2021, str. 60–93).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti zunanjega financiranja (UL L 231, 30.6.2021, str. 94–158).

Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem kmetijskem skladu Sklad za pomorstvo in ribištvo ter o določitvi splošnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320–469).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 30.03.2023