EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj,15.11.2017
COM(2017) 669 final
POROČILO KOMISIJE
EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU
Poročilo o napredku pri izvajanju evropske agende o migracijah
{SWD(2017) 372 final}
EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Need more search options? Use the
Advanced search
You are here
Document 52017DC0669
REPORT FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE EUROPEAN COUNCIL AND THE COUNCIL Progress report on the European Agenda on Migration
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU Poročilo o napredku pri izvajanju evropske agende o migracijah
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU Poročilo o napredku pri izvajanju evropske agende o migracijah
COM/2017/0669 final
Language
HTML
DOC
PDF
1. UVOD
Od sprejetja evropske agende o migracijah maja 2015 1 ukrepanje EU za spopadanje s številnimi izzivi begunske in migracijske krize poteka v okviru celovitega pristopa. Komisija je septembra 2017 z vmesnim pregledom agende na splošno ocenila napredek pri odzivanju na krizo in pri uvajanju ukrepov, predvidenih v agendi 2 . Evropski svet se je na sestanku oktobra 2017 seznanil z rezultati, doseženimi na vseh področjih, in pozval k utrditvi teh dejavnosti 3 .
Evropska komisija nadaljuje delo v zvezi z vsemi različnimi področji evropske agende o migracijah.Za spremljanje napredka in pridobitev na dokazih temelječe ocene izvajanja zavez institucij EU in držav članic, vključno s sklepi Evropskega sveta, Komisija predstavlja redna poročila o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije, o premestitvi in preselitvi, o operacionalizaciji evropske mejne in obalne straže ter o napredku pri partnerskem okviru s tretjimi državami 4 .
Prav vsako delovno področje prispeva k celotni učinkovitosti odzivanja EU. Kot je bilo napovedano v vmesnem pregledu, to konsolidirano poročilo izraža in krepi celovit pristop z združevanjem različnih področij. Skupaj z informacijami iz prilog predstavlja najpomembnejša dogajanja od zadnjih poročil z dne 6. septembra 5 in opredeljuje ključne ukrepe, ki zahtevajo nadaljnje ukrepanje zadevnih akterjev, zlasti v okviru priprav na naslednji sestanek Evropskega sveta v decembru.
2. RAZMERE OB GLAVNIH MIGRACIJSKIH POTEH
Vzhodnosredozemska pot
Na vzhodnosredozemski poti so migracijska gibanja ostala omejena v primerjavi z obdobjem pred uveljavitvijo izjave EU in Turčije marca 2016. Vendar se je od začetka poletja 2017 povečalo število prihodov na grške otoke, kar je skladno s sezonskimi trendi. Migracijski pritisk se je še povečal od sredine avgusta, tako da je bilo septembra in oktobra v povprečju 198 nezakonitih prehodov dnevno, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju leta 2016 99 6 . Največ migrantov, ki so prišli na grške otoke od začetka leta 2017, je državljanov Sirije (39 %), Iraka (17 %), Afganistana (10 %) in Pakistana (6 %) 7 .
Obstaja tudi nekaj znamenj, da so si migranti iz Turčije prizadevali oditi po drugih poteh kot po Egejskem morju. Medtem ko število zaznanih nezakonitih prehodov kopenskih meja iz Turčije v Bolgarijo ostaja majhno, se je v zadnjem času povečalo število nezakonitih prehodov iz Turčije v Grčijo prek kopenske meje (29 odkritih primerov kot dnevno povprečje med 4. septembrom in 9. novembrom v primerjavi z 20 v prejšnjih šestih mesecih). Med tistimi, ki so leta 2017 prišli na celinski del Grčije, je največ državljanov Turčije (37 %), Sirije (27 %), Pakistana (15 %) in Iraka (12 %). Nasprotno se zdi, da so se čez poletje prihodi iz Turčije v Romunijo prek Črnega morja ustavili 8 .Migranti v omejenem številu, vendar redno, prihajajo tudi iz Turčije v Italijo (3 676 do zdaj v letu 2017). Leta 2017 so bili zaznani tudi številni prihodi iz Turčije na Ciper (917 do zdaj v letu 2017).
Zahodnobalkanska pot
Čeprav se je število odkritih migrantov brez urejenega statusa na vstopnih točkah na zahodnobalkansko pot stabiliziralo na nizki ravni, nekatere države članice na koncu poti poročajo, da znatno število migrantov in prosilcev za azil še naprej prihaja na njihovo ozemlje. Dejstvo, da jih znaten delež prej ni bilo registriranih v sistemu Eurodac, potrjuje ugotovitev, da je številnim migrantom brez urejenega statusa uspelo napredovati, ne da bi bili odkriti. Sodelovanje med temi državami članicami, Europolom in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo je bistveno za reševanje tega vprašanja. Potrebna je stalna pozornost, pri čemer je treba v celoti izkoristiti tudi videokonference na vsaka dva tedna, ki jim predseduje Komisija.
Osrednjesredozemska pot
Po osrednjesredozemski poti gre še vedno največje število ljudi, ki mejo prečkajo po morju. V zadnjih mesecih so se splošne migracijske razmere stabilizirale in od srede julija je na pot odšlo manjše število ljudi iz Libije. Medtem ko je bilo število prihodov v Italijo na začetku poletja znatno višje, se na splošno nadaljuje trend zmanjševanja, kot je bilo poročano septembra, in število prihodov se je zdaj zmanjšalo za 30 % v primerjavi z letom 2016 – vendar je ostalo visoko, do zdaj skupaj več kot 114 000 v tem letu. Med vsemi migranti, ki so prispeli, so bili po številu na prvih treh mestih državljani Nigerije (15 %), Gvineje (8 %) in Slonokoščene obale (8 %). Poleg tega je bilo ugotovljeno znatno povečanje odhodov iz Tunizije proti Italiji, katerih število je bilo leta 2017 sedemkrat večje kot leta 2016, čeprav so številke veliko manjše kot pri odhodih iz Libije 9 .Tokovi migrantov, ki izvirajo iz zahodnoafriških držav, iz Nigra proti Libiji in Evropi še naprej upadajo, vendar se nekaj preusmerjanja proti Alžiriji nadaljuje.
Število izgubljenih življenj in pogrešanih oseb na morju je ocenjeno na 2 750 do zdaj v letu 2017, leta 2016 pa jih je bilo 4 581 10 . Več kot 285 100 migrantov je bilo rešenih v okviru operacij EU v podporo italijanski obalni straži 11 . Poleg tega libijska obalna straža ocenjuje, da je letos (do 6. oktobra) rešila več kot 18 400 oseb v libijskih ozemeljskih vodah, pri čemer ji je bila v pomoč vrnitev plovil po usposabljanju članov posadke 12 .Skrbniški sklad EU za Afriko 13 podpira tudi dejavnosti Mednarodne organizacije za migracije ter nigrskih organov za izvajanje misij iskanja in reševanja v puščavi: leta 2017 je bilo na varno pripeljanih prek 1 100 migrantov, ki so jih tihotapci zapustili.
Zahodnosredozemska pot
Med letom 2017 je bil na zahodnosredozemski/atlantski poti ugotovljen trend naraščanja nezakonitih tokov, pri čemer je skupno število prihodov v Španijo znašalo 22 031, kar je skoraj 94 % več kot v enakem obdobju leta 2016. Leta 2017 so bile do konca avgusta tri glavne države izvora migrantov Maroko (21 %), Slonokoščena obala (18 %) in Gvineja (14 %).
Trendi glede prošenj za azil
Do konca septembra 2017 je bilo v EU in pridruženih državah vloženih 535 609 prošenj za azil, v enakem obdobju lani pa 1 010 839 14 . V prvi polovici leta 2017 je bilo izdanih 275 710 pozitivnih odločb na prvi stopnji 15 , v enakem obdobju lani pa 293 315 odločb.
3. OPERATIVNA PODPORA EU OB POTEH
Temeljni kamen podpore EU ostaja pristop žariščnih točk, vzpostavljen od leta 2015. Komisija je ocenila dosedanje delovanje žariščnih točk v Grčiji in Italiji ter v tesnem sodelovanju z agencijami zbrala dobre prakse pri izvajanju pristopa žariščnih točk 16 .
Napotitev gostujočih uradnikov Europola je bila koristna pri ugotavljanju profilov tveganja in boju proti tihotapskim omrežjem in še naprej bodo izvajali sekundarne varnostne kontrole na grških in italijanskih žariščnih točkah.
Še ena pomembna prednostna naloga EU je osredotočanje na potrebe otrok v procesu migracije 17 .Dobre prakse pri izvajanju pristopa žariščnih točk opredeljujejo posebne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za pomoč otrokom in drugim ranljivim skupinam. Enajsti evropski forum za otrokove pravice 7. in 8. novembra je bil priložnost za proučevanje potrebe po alternativah pridržanju za otroke pri migracijah.
Vzhodnosredozemska pot
Podpora Evropske agencije za mejno in obalno stražo, Evropskega azilnega podpornega urada in Europola je bila ključna pri operacionalizaciji žariščnih točk v Grčiji ter napotitvi dvanajstih plovil v pomorskih operacijah. Potekajo prizadevanja, da bi dobili natančnejšo predstavo o številu in potrebah migrantov, vključno z žariščnimi točkami. Grška vlada naj bi prvi povzetek teh prizadevanj dokončala do konca novembra.
Sprejemna mesta, na voljo na žariščnih točkah, še vedno ne zadostujejo kljub ureditvam, predvidenim v okviru nacionalnega programa Sklada za azil, migracije in vključevanje.Naraščajoč pritisk zaradi velikega števila prihodov v zadnjem času lahko povzroči še dodaten pritisk. Izboljšanje razpoložljivosti 18 in kakovosti sprejemnih mest, vključno z boljšo obravnavo posebnih potreb ranljivih skupin, ostaja nujna prednostna naloga. Potrebno je takojšnje ukrepanje grških organov, da bi odpravili še druge pomanjkljivosti sprejemnih mest na otokih in se pripravili na zimske razmere. Komisija je pripravljena zagotoviti ustrezno podporo.
EU Grčiji tudi še naprej zagotavlja znatno finančno podporo ob izzivih krize. V okviru instrumenta nujne pomoči je bilo v EU zagotovljenih 440 milijonov EUR v podporo delu 15 humanitarnih partnerjev. S tem instrumentom je bilo mogoče zagotoviti, da je na celini na voljo dovolj sprejemnih mest, pri čemer se razpoložljivost spreminja glede na potrebe in znaša do 40 000 mest, in prispevati k vzpostavitvi zmogljivosti na otokih. Trenutna prednostna naloga v tem okviru je, da grški organi čim več beguncev preselijo iz taborov v najete nastanitvene zmogljivosti. Vzpostavljen je bil tudi program večnamenske denarne pomoči 19 . Glavni cilj najete nastanitvene zmogljivosti in programa denarne pomoči je zagotoviti dostojne razmere za ljudi v stiski. Na dan 7. novembra je bilo vzpostavljenih 19 447 nastanitvenih mest – čeprav se število beguncev v najetih nastanitvenih zmogljivostih v mestih spreminja, je trenutno število 15 458 beguncev. Vsak mesec povprečno 32 500 beguncev prejme denarno pomoč.
Z grškimi organi potekajo razgovori glede sprejetja finančnega načrta za leto 2018, v katerem bodo opredeljene osnovne potrebe, dejavnosti in zadevni viri sredstev. Sprejeti so bili nadaljnji ukrepi za zagotovitev trajnejše podpore s prehodom financiranja za nujne primere na uporabo denarja, dodeljenega v okviru nacionalnih programov za Grčijo. Financiranje v okviru teh programov se na primer uporablja za podporo zagotavljanju storitev, kot so preskrba s hrano, nastanitev in čiščenje na žariščnih točkah ter storitev v zavetiščih za mladoletne osebe brez spremstva. Ti programi že financirajo dogovorjene prednostne naloge, vključno s sprejemnimi službami na otokih in zavetji za mladoletne osebe brez spremstva. Tudi podpora EU (do zdaj približno 27 milijonov EUR) programu za pomoč pri prostovoljnem vračanju in ponovni vključitvi, ki ga izvaja Mednarodna organizacija za migracije, je bila bistvena, da se je pritisk nekoliko zmanjšal: leta 2017 se je v okviru te sheme v države izvora vrnilo 4 800 ljudi.
V Grčiji ekipe Evropskega azilnega podpornega urada zagotavljajo podporo grškim organom z identifikacijo in registracijo potencialnih prosilcev za mednarodno zaščito ter migrante obveščajo o sistemu mednarodne zaščite v Grčiji in o postopku premestitve. Poleg tega strokovnjaki svetujejo glede ocene nacionalnosti in morebitnih vprašanj izključitve ter prispevajo k odkrivanju morebitnih goljufij v zvezi z dokumenti. Dne 9. novembra je prek Evropskega azilnega podpornega urada napotenih 18 strokovnjakov iz držav članic v podporo procesu premestitve in en strokovnjak v podporo grški službi za sprejem in identifikacijo. Dne 8. novembra 21 strokovnjakov Evropske agencije za mejno in obalno stražo opravlja delo na meji med Grčijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo.
Znatna finančna podpora je bila zagotovljena tudi Bolgariji za reševanje migracijskih izzivov. Nujna pomoč v obliki nepovratnih sredstev, dodeljenih Bolgariji jeseni 2016, je bila nedavno podaljšana za eno leto, da bi se omogočilo izvajanje v celoti. Evropska agencija za mejno in obalno stražo Bolgariji še naprej pomaga pri nadzoru kopenskih meja, med drugim tudi z namenom preprečevanja sekundarnega gibanja. Trenutno je napotenih 143 uradnikov in širok nabor opreme. Bolgarija je v okviru nacionalnega programa Sklada za azil, migracije in vključevanje (2014–2020) dodelila 4,5 milijona EUR za kritje ukrepov vračanja, vključno s pomočjo pri prostovoljnem vračanju, nujna pomoč pa je bila v podporo tudi pri pomoči pri prostovoljni vrnitvi 800 ljudi (do 10. novembra 2017).
Izjava EU in Turčije
Izvajanje izjave EU in Turčije ima še naprej ključno vlogo pri zagotavljanju, da EU in Turčija učinkovito in skupaj obravnavata izzive na področju migracij v vzhodnem Sredozemlju. Še naprej daje konkretne rezultate pri zmanjševanju nezakonitih in nevarnih prehodov ter pri reševanju življenj v Egejskem morju. Poleg tega izjava prek instrumenta za begunce v Turčiji daje praktično podporo sirskim beguncem in gostiteljskim skupnostim v Turčiji ter pri zagotavljanju preselitve Sircev iz Turčije v Evropo. Za popolno in trajno izvajanje izjave so potrebna stalna prizadevanja ter trajna politična odločenost vseh strani.
Komisija in agencije EU nadaljujejo s ciljno usmerjenim delom za izvajanje izjave (glej Prilogo 2), vključno z znatno podporo grški azilni službi 20 . Vendar pomanjkljivosti, ugotovljene v predhodnih poročilih, ostajajo 21 . Zlasti hitrost vračanja v Turčijo v skladu z izjavo ostaja zelo počasna – od marca 2016 je bilo samo 1 969 vrnitev 22 .Od teh jih je samo 439 izhajalo iz drugostopenjske negativne sodne odločbe o prošnji za azil. Zagotavljanje dejanskih vrnitev po zaključku sodnih postopkov je bistveni del izjave, zato je to močno odvisno od virov, zagotovljenih za vse zadevne stopnje grškega azilnega sistema. Kljub odločitvi grškega državnega sveta, objavljeni 22. septembra 2017, ki je zavrnil pritožbi dveh Sircev in sklenil, da je Turčija varna država za vračanje migrantov v skladu z izjavo, kar je predmet posamične presoje, se število odločb odborov za pritožbe ni bistveno povečalo, zato število vrnitev ostaja majhno, tudi zaradi številnih poznejših upravnih pritožb. Zato pritisk na zmogljivosti in operacije na grških otokih ostaja velik in še narašča: ocenjeno je, da je bilo dne 9. novembra na otokih prisotnih 15 169 migrantov.
Preselitev iz Turčije na podlagi izjave se nadaljuje in bistveno je, da se vzdržuje velika hitrost. Od 4. aprila 2016 je bilo iz Turčije preseljenih 11 354 oseb 23 .Kar zadeva prostovoljni program humanitarnega sprejema, sta Komisija in Turčija dodelali standardne operativne postopke, ki jih morajo zdaj potrditi države članice. Hitra odločitev o njegovi aktivaciji bi pospešila izvajanje izjave ter Sircem zagotovila varno in zakonito drugo možnost za nedovoljene migracije v EU.
Nadaljuje se operativni dialog s Turčijo o migracijah, zlasti glede vrnitev in izmenjavi informacij ter o preselitvi. Kar zadeva izvajanje načrta za liberalizacijo vizumskega režima, Komisija Turčijo še naprej spodbuja, naj čim prej izpolni vsa preostala merila v zvezi s tem načrtom.
Še en ključni element izjave je podpora prek instrumenta za begunce v Turčiji, ki je osredotočen na doseganje neposrednega učinka na terenu (glej Prilogo 3). EU je na dobri poti, da do konca leta 2017 sklene pogodbe v višini 3 milijard EUR.Za 55 projektov so bile že podpisane pogodbe v višini 1,78 milijarde EUR 24 .V zvezi z vsemi temi pogodbami dejansko izvajanje že poteka. Skupni izplačani znesek je dosegel 908 milijonov EUR. Potekajo projekti, ki omogočajo izobraževanje skoraj pol milijona sirskih otrok in zdravstveno varstvo približno dvema milijonoma ljudi. Pomemben mejnik je bil dosežen septembra 2017 – zdaj milijon najranljivejših beguncev prejema mesečna elektronska denarna nakazila za kritje vsakodnevnih potreb.
Jordanija in Libanon
EU zagotavlja podporo tudi drugim državam, ki se zaradi sirske krize spopadajo s pritiski, da bi pomagala pri reševanju velikih izzivov v zvezi z nadaljujočo se begunsko krizo. Jordanija in Libanon še naprej pomagata pri preživljanju beguncev ob njihovih gostiteljskih skupnostih. Obe državi sta nedavno sprejeli pomembne ukrepe za odprtje izobraževanja za vse begunske otroke. Regionalni skrbniški sklad EU za odziv na krizo v Siriji je do zdaj dodelil 290 milijonov EUR za projekte v Libanonu (pogodbe, sklenjene v višini 152,3 milijona EUR) in 141 milijonov EUR za projekte v Jordaniji (pogodbe, sklenjene v višini 96,5 milijona EUR). EU bo še naprej dajala prednost ukrepom za zagotavljanje zaščite in pomoči najranljivejšim. Potreba po znatni mednarodni finančni podpori bo obstajala še naprej.
|
Ključni prihodnji ukrepi ·Da bi se izboljšale razmere na grških otokih, bi morali grški organi nujno okrepiti vračanje oseb, ki nimajo pravice ostati v Grčiji, v Turčijo ob popolnem spoštovanju pravil EU in mednarodnih pravil. To velja tudi za vračanje Sircev na podlagi nedavne odločitve državnega sveta. ·Izboljšajo se pogoji in zmogljivosti za sprejemanje na otokih. ·Hitro se sklene dogovor o prostovoljnem programu humanitarnega sprejema in aktivira v skladu s pogoji iz izjave EU in Turčije. ·Do konca leta se sklenejo vse pogodbe v zvezi s preostalim humanitarnim programom v okviru instrumenta za begunce v Turčiji. ·Nadalje se spremljajo trendi in boj proti tihotapljenju na zahodnobalkanski poti, vključno s sodelovanjem med državami članicami in zadevnimi agencijami. ·Države članice še naprej podpirajo zadevne agencije EU, agencije pa zagotavljajo vzdržnost potekajočih operacij. ·Zagotovi se zadostno financiranje za podporo Jordaniji in Libanonu, ki gostita precejšnje število beguncev, tudi v pričakovanju bruseljske konference o sirski krizi in regiji, ki bo potekala pomladi 2018. |
Osrednjesredozemska pot
V oktobrskih sklepih Evropskega sveta 25 so bili poudarjeni skupni interes pri obravnavi osrednjesredozemske poti in številni prednostni ukrepi. Ti vključujejo učinkovito ukrepanje glede vračanja, preseljevanja in humanih razmer za migrante. Operativni odziv EU v osrednjem Sredozemlju za reševanje življenj, boj proti tihotapljenju ter podporo zaščiti, stabilizaciji skupnosti in gradnji zmogljivosti je bil še razširjen v tesnem sodelovanju z italijanskimi organi 26 .V okviru severnoafriškega oddelka skrbniškega sklada EU za Afriko je bil dodeljen celotni razpoložljivi znesek v višini 264,58 milijona EUR, od česar je bilo sklenjenih za 131,1 milijona EUR pogodb, izplačanih pa je bilo 57 milijonov EUR (za 11 programov).
V Italiji je Komisija iskala nove načine za zagotavljanje podpore v skladu z akcijskim načrtom z dne 4. julija 27 ter izmenjavo pisem med predsednikom Junckerjem in predsednikom vlade Gentilonijem avgusta 2017. Komisija je kot kratkoročni ukrep takoj izrazila pripravljenost, da v okviru Sklada za notranjo varnost (Meje) dodeli 35 milijonov EUR sredstev nujne pomoči za podporo številnim prednostnim ukrepom, ki jih je opredelilo italijansko ministrstvo za notranje zadeve in ki so osredotočeni na žariščne točke, da bi izboljšalo učinkovitost postopkov in zadovoljilo potrebe tistih, ki pridejo v državo 28 .Komisija je po potrebi kot naslednji ukrep pripravljena dodeliti do 100 milijonov EUR nadaljnjih sredstev nujne pomoči v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje. To bi moralo biti v pomoč Italiji pri nadaljnjem napredku glede notranjih vidikov akcijskega načrta, vključno s pospešitvijo azilnih postopkov in postopkov vračanja ter znatnim povečanjem zmogljivosti za pridržanje.
V Messini je bila 30. septembra 2017 odprta peta žariščna točka z zmogljivostjo 250 mest („Center za prvo pomoč, pomoč in identifikacijo“), vendar celotna sprejemna zmogljivost žariščnih točk ostaja preveč omejena 29 . V Italiji je Evropski azilni podporni urad prisoten na več kot 45 lokacijah znotraj in zunaj žariščnih točk. Strokovnjaki zagotavljajo informacije in podporo glede registracije prosilcev za mednarodno zaščito v zvezi s postopkom premestitve. Dne 9. novembra je v Italiji delalo 53 strokovnjakov iz držav članic, 55 kulturnih posrednikov in 18 agencijskih delavcev, ki jih je napotil Evropski azilni podporni urad.
Nadaljevale so se operacije pomorskega nadzora. Trenutno se uporablja osem sredstev za skupno operacijo Triton in pet pomorskih enot za operacijo Sophia. Zaradi teh ukrepov je bilo prijetih 119 domnevnih tihotapcev in trgovcev z ljudmi ter nevtraliziranih več kot 497 sredstev.
Nadaljevala so se posebna prizadevanja EU v podporo libijski obalni straži. Na morju in v objektih držav članic je bil zdaj v okviru operacije Sophia zaključen začetni sklop usposabljanja za skupaj 142 članov osebja, vključno z 39 člani posadk patruljnih čolnov, ki je vključeval tudi usposabljanje za izvajalce usposabljanja 30 . Po postopku temeljitega preverjanja se je 66 libijskih uslužbencev pred kratkim začelo usposabljati v Tarantu. V naslednjih tednih naj bi se v Španiji, Grčiji in Italiji začeli izvajati naslednji moduli. Glavna dogodka v zadnjem času sta bila nedavna vrnitev plovil obalne straže in vzpostavitev sistema spremljanja. Cilj sistema spremljanja je oceniti gradnjo zmogljivosti in prilagoditi zahteve za usposabljanje, Libijce podpreti pri prevzemanju skrbi za varovanje njihovih ozemeljskih voda ter izboljšati varstvo in spoštovanje človekovih pravic. Začetno poročilo o dejavnostih spremljanja naj bi bilo pripravljeno na začetku leta 2018. Tudi v okviru programa Seahorse je bilo pred kratkim končano najnovejše usposabljanje, ki je bilo osredotočeno na povečanje sposobnosti libijske obalne straže v smeri dolgoročnejšega prizadevanja za vzpostavitev omrežja Seahorse Mediterraneo.
Medtem ko pobude na morju še naprej dajejo pomembne rezultate, je bila večja pozornost posvečena ukrepom na kopnem, da bi izboljšali pogosto obupne razmere, s katerimi se spopadajo migranti v Libiji, in zagotovili druge možnosti za obtičale migrante in žrtve trgovine z ljudmi. V okviru programa v višini 90 milijonov EUR, sprejetega aprila v okviru skrbniškega sklada, se je začelo posebno ukrepanje za zaščito migrantov v Libiji. Visoki komisar Združenih narodov za begunce in Mednarodna organizacija za migracije si prizadevata za povečanje podpore migrantom v centrih za pridržanje in na mestih izkrcanja. Skoraj 4 000 migrantom je bila zagotovljena zdravniška pomoč in osnovna podpora, spremljanje stanja zaščite v centrih za pridržanje pa se izboljšuje. Visoki komisar Združenih narodov za begunce in Mednarodna organizacija za migracije sta nudila podporo tudi več kot 2 000 libijskim razseljenim družinam. Zdravniška pomoč se zagotavlja več kot 14 000 migrantom v centrih za pridržanje po spopadih med milicami v Sabrathi. Skrbniški sklad na ta način neposredno prispeva k zadovoljevanju takojšnjih potreb migrantov.
Načrtovana so infrastrukturna dela, da bi ustvarili delovna mesta za Libijce in migrante, in zagotavlja se podpora za razvoj malih podjetij ter spodbujanje varnosti in stabilnosti v skupnosti. Posebna pozornost je namenjena tudi otrokom s prizadevanjem za rehabilitacijo šol, neformalnim izobraževanjem za Libijce in migrante, usposabljanjem učiteljev ter zagotavljanjem podpore ustanovam za prehodno oskrbo otrok brez spremstva in ločenih otrok. Podprti ali vzpostavljeni bodo otrokom prijazni prostori, tudi v obstoječih objektih in občinskih centrih. Program se ukvarja tudi s širšimi gospodarskimi sektorji, od malih infrastrukturnih del naprej, in gradnjo zmogljivosti organov lokalnega upravljanja. Zahtevno libijsko okolje ostaja ovira za hitrejše zagotavljanje podpore EU, vendar Komisija dejavno sodeluje s partnerji na terenu, da bi se zamude čim bolj zmanjšale.
V okviru misije EU za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja bo pred koncem novembra vzpostavljena omejena prisotnost v Tripoliju. Temu bo sledilo postopno dopolnjevanje osebja do pomladi 2018, kar bo omogočilo obsežnejše redno sodelovanje z libijskimi organi, odgovornimi za upravljanje meje, kazenski pregon in kazensko pravosodje, vključno s civilno in obalno policijo. Misija sodeluje tudi pri načrtovanju misije za ugotavljanje dejstev v južni Libiji to jesen pod vodstvom Italije, v katero so v celoti vključeni libijski organi mejne straže ter ki se osredotoča na upravljanje meje in migracijska vprašanja.
Nov projekt poteka na južni kopenski meji. Novembra bo sklenjena pogodba o programu v višini 46,3 milijona EUR, sprejetem julija. Hkrati s preprečevanjem tihotapljenja se zagotavljajo gospodarske alternative tihotapljenju – to je ključni cilj elementa stabilizacije skupnosti v okviru programa v višini 90 milijonov EUR, sprejetega aprila 31 .
EU še naprej dejavno sodeluje z Mednarodno organizacijo za migracije prek skupne pobude za zaščito in ponovno vključitev migrantov. Ti programi vključujejo podporo za pomoč pri prostovoljnem vračanju in ponovnem vključevanju ob osrednjesredozemski poti. Leta 2017 je prek 10 000 migrantov, ki so obtičali v Libiji, prejelo pomoč, da so se lahko vrnili v države izvora, zlasti Nigerijo, Senegal, Gvinejo, Mali in Gambijo. Če se upoštevajo še migranti, ki so obtičali v Nigru, Maliju in Mavretaniji, je skupno število več kot 15 000. Poleg tega se krepi sodelovanje s sosedami Libije, da bi pripomogli k vrnitvi večjega števila migrantov iz Libije domov ali k preselitvi beguncev s strani mednarodne skupnosti, ob pomoči visokega komisarja Združenih narodov za begunce. Delegacije EU v zadevnih državah izvora in tranzita so omogočile stike za pospešitev konzularne podpore, s čimer so omogočile večje število vrnitev.
EU ostaja zavezana vključujoči politični tranziciji v skladu s sklepi Sveta iz julija 2017 32 kot temeljnemu pogoju za zanesljive in trajne rezultate pri upravljanju migracijskih gibanj v Libiji in prek nje. S tem bodo podprti ukrepi za vzpostavitev stalne prisotnosti EU, kot jo zahteva Evropski svet, kar je bistveno za učinkovit odziv.
Odhodov migrantov iz Egipta je še vedno zelo malo. Nedavno je bil podpisan sporazum o financiranju programa v višini 60 milijonov EUR za spopad z gospodarskimi razlogi za nedovoljeno migracijo, izboljšanje zaposljivosti in povečanje odpornosti skupnosti, ki so jih prizadele migracije. Po pričakovanjih se bo decembra začel dialog o migracijah z Egiptom.
Razvijajo se ukrepi v sodelovanju z italijanskimi organi za odziv na povečanje prihodov iz Tunizije – za omejitev prihodov in za povečanje vračanja. Nadaljevali so se stiki z Alžirijo, pri čemer je EU ponudila okrepitev dialoga in sodelovanja na dvostranski in regionalni ravni.
Evropski svet je posebej poudaril zavezo za zagotavljanje zadostnega in ciljno usmerjenega financiranja oddelka za Severno Afriko v okviru skrbniškega sklada EU za Afriko.
Ugotovljena je bila vrzel v takojšnjem financiranju v višini 110 milijonov EUR posebej za nadaljevanje „programa mešane migracije“, ki poteka. V okviru razširjenega programa bo potekalo sodelovanje z visokim komisarjem Združenih narodov za begunce in Mednarodno organizacijo za migracije za izvajanje ključnih dejavnosti v zvezi s pomočjo pri prostovoljnem vračanju in ponovnem vključevanju, izboljšanimi pogoji za migrante v centrih za pridržanje ter stabilizacijo skupnosti in podporo občinam na področjih, kot so nove možnosti zaposlovanja in podpora ključnim storitvam. Ker je delo v Severni Afriki ključnega pomena za celotno politiko EU, bodo morali med letom 2018 slediti nadaljnji programi v Libiji in drugih severnoafriških državah. Teh potreb ne bo mogoče zadovoljiti brez dodatnih prispevkov držav članic v skrbniški sklad. Evropski svet bo ocenil napredek glede te zaveze decembra 2017.
Zahodnosredozemska pot 33
Zaradi povečanega števila ugotovljenih prihodov po tej poti so se povečali stiki z Marokom. Komisija je na posebnem sestanku notranjih ministrov G6 34 v oktobru izrazila pripravljenost, da zagotovi nadaljnjo pomoč pri upravljanju migracij.
|
Ključni prihodnji ukrepi ·Države članice povečajo prispevke za oddelek skrbniškega sklada za Severno Afriko, da se zadovolji takojšnja potreba po nadaljnjih 110 milijonih EUR za Libijo. Za leto 2018 se razvijejo nadaljnji ključni programi. ·V Libiji se vzpostavi stalna prisotnost EU, čim je to mogoče glede na varnostne razmere. ·Nadaljuje se sodelovanje z afriškimi državami izvora in tranzita v okviru partnerskega okvira, vključno na južnolibijski meji, pri čemer se pospeši sodelovanje s sosedami Libije za povečanje števila vrnitev in preselitev. ·Spremljajo se migracijski tokovi iz Tunizije ter oceni potreba po morebitnih ukrepih in podpori. ·Spremlja se dogajanje na zahodnosredozemski poti in pripravi se morebitna podpora. |
4. UKREPANJE PROTI TIHOTAPLJENJU MIGRANTOV
Potekajo močna prizadevanja za razbitje poslovnega modela tihotapcev na vseh pomembnih migracijskih poteh v Evropo. Na Zahodnem Balkanu je urad za skupne operacije na Dunaju, ki ga podpira Europol, državam članicam omogočil izvajanje številnih ukrepov, katerih rezultat je 185 prijetij, odkar je začel delovati. Oktobra je Evropski center Europola za boj proti tihotapljenju migrantov usklajeval dan skupnega ukrepanja z državami članicami in sosednjimi državami na Zahodnem Balkanu: rezultat je bil odkritje več kot 760 migrantov brez urejenega statusa in prijetje 24 domnevnih tihotapcev.
Boj proti tihotapstvu je osrednji del pristopa partnerskega okvira. Zaradi podpore EU trdni zavezi nigrske vlade se je število migrantov brez urejenega statusa, ki so prečkali Agadez, zmanjšalo s povprečnih 340 na dan leta 2016 na 40 do 50 na dan leta 2017. Poteka pilotni projekt skrbniškega sklada EU za Afriko za okrepitev operativnih in sodnih zmogljivosti nigrske policije (skupna preiskovalna skupina). V prvi polovici leta 2017 je bila prijeta in pred sodišče pripeljana 101 oseba; zaseženih in zapečatenih je bilo 66 vozil in 8 motornih koles (poleg tega je bilo 79 oseb prijetih zaradi kaznivih dejanj v zvezi s trgovino z ljudmi). Model bo razširjen na druge države, kakor je oktobra 2017 pozval Evropski svet. Sočasno EU zagotavlja dohodkovno podporo lokalnim skupnostim na severu Nigra, da bi zagotovila vire dohodka, ki so alternativa tihotapljenju 35 .
EU bo v Bruslju gostila mednarodno konferenco na visoki ravni o varnosti in sodelovanju v Sahelu. Namen konference je pozornost posvetiti stabilnosti in stabilizaciji obrobnih, čezmejnih in občutljivih območij v Sahelu. Po podpori EU združenim silam skupine G5 Sahel (50 milijonov EUR prek mirovne pomoči za Afriko) 36 bo EU pomagala aktivirati mednarodno pomoč za združene sile v podporo boju proti terorizmu, trgovini s prepovedanimi drogami, tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi. Poleg tega EU širi svoje dejavnosti usposabljanja in svetovanja, da bi povečala zmogljivosti lokalnih varnostnih sil 37 .Civilna misija skupne varnostne in obrambne politike „EUCAP Sahel Niger“ še naprej povečuje število obiskov na terenu v različnih regijah za izvedbo projektov, izvajanje usposabljanja, opredelitev dodatnih potreb organov kazenskega pregona ter prispevanje h kartiranju tokov nedovoljenih migracij. Septembra 2017 je opravila drugi obisk Madame, pomembnega središča trgovine z ljudmi. Misija bo še okrepljena, z večjo osredotočenostjo na podporo boju proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, prepovedanimi drogami in orožjem, dodatno podporo nigrskim varnostnim in obrambnim silam ter nadaljnjemu razvoju decentraliziranih dejavnosti po vsej državi.
Sodelovanje je bistveno za spopad s tihotapljenjem in trgovino z ljudmi. Septembra je bila pri Europolu ustanovljena posredovalnica informacij o tihotapljenju migrantov. Vključuje že operacijo Sophia in pet držav članic (napoteni nacionalni strokovnjaki iz Nemčije, Grčije, Italije, Španije in Združenega kraljestva) ter naj bi prejela podporo drugih 38 .Evropska agencija za mejno in obalno stražo in Europol se nameravata do konca novembra povezati prek uradnikov za zveze. Potekajo posebna prizadevanja za pomoč konzularnim uradnikom EU pri spopadanju s tihotapljenjem s prevaro pri uporabi vizumov 39 . V Nigeriji in Pakistanu so že začeli uporabljati platforme za sodelovanje EU v boju proti tihotapljenju migrantov za učinkovitejše ciljno usmerjeno posredovanje na najbolj prednostnih lokacijah 40 .Širitev tega pristopa na druge lokacije bo vključena v operativni akcijski načrt v zvezi z omogočanjem nezakonitega priseljevanja, ki ga bodo države članice do konca novembra sprejele v okviru cikla politike o organiziranem kriminalu.
|
Ključni prihodnji ukrepi ·Okrepi se izmenjava informacij znotraj EU, med državami članicami, agencijami EU, misijami SVOP in operacijami ter razširijo operativne skupne preiskovalne skupine s ključnimi zahodnoafriškimi partnerji. ·Podpre se uvedba združenih sil G5 Sahel. |
5. ODPRAVLJANJE TEMELJNIH VZROKOV ZA NEDOVOLJENE MIGRACIJE
Skrbniški sklad EU za Afriko 41 je s svojimi tremi oddelki za Sahel in Čadsko jezero, Afriški rog ter Severno Afriko omogočil novo usmerjenost na migracije. Odobrenih je bilo 117 programov v skupni višini skoraj 2 milijard EUR, pogodbe pa so bile sklenjene za nekaj več kot 1,3 milijarde EUR 42 .Čeprav je Evropski svet oddelek za Severno Afriko opredelil kot najnujnejšega, je izredno pomembno tudi spodbujati delo v drugih oddelkih skrbniškega sklada.
Na Afriškem rogu bo s projekti skrbniškega sklada, ki potekajo, ustvarjenih več kot 44 000 delovnih mest v Etiopiji, Keniji in Somaliji ter neposredno financiranih še 30 000 delovnih mest v Južnem Sudanu. Projekti podpirajo zagotavljanje osnovnih socialnih storitev prek 1,6 milijona upravičencem. V Zahodni Afriki in Sahelu so sedanja prizadevanja usmerjena v odprtje 114 000 delovnih mest ter podporo skoraj 10 000 mikro, malim in srednjim podjetjem. Večina teh ukrepov vključuje podporo vračajočim se migrantom, da se jim zagotovi priložnost za ponovno vključitev.
Za Azijo je Komisija septembra sprejela poseben ukrep v višini 196 milijonov EUR za spopadanje z izzivi zaradi dolgotrajne prisilne razseljenosti in migracij v Aziji in na Bližnjem vzhodu. Ukrep, namenjen Afganistanu, Pakistanu, Iranu, Iraku in Bangladešu 43 , bo dopolnil migracijske dialoge EU z vsemi petimi ciljnimi državami. Ključni cilji so okrepiti odpornosti in samozadostnost, vključno za lokalne in gostiteljske skupnosti, podpreti trajnostne možnosti preživljanja, izboljšati zaščito njihovih pravic in zagotoviti trajno ponovno vključitev.
Poleg tega se lahko pri dolgoročnih naložbenih projektih, ki prispevajo k odpravljanju temeljnih vzrokov, izkoristi tudi načrt za zunanje naložbe, vključno z njegovim Evropskim skladom za trajnostni razvoj, ki je začel veljati 28. septembra 2017. Namen načrta je spodbujati inovativna finančna partnerstva v Afriki in soseščini za spodbujanje vključujoče rasti, ustvarjanja delovnih mest in trajnostnega razvoja. Potekajo prizadevanja za hitro operacionalizacijo sklada in Komisija bo pred vrhoma vzhodnega partnerstva in Afriška unija–EU sprejela sklep o opredelitvi petih namenskih naložbenih področij 44 , s čimer bo tlakovala pot za prvi razpis za prijavo interesa pred koncem leta 45 .
Za reševanje dolgoročnega izziva migracij je potreben resnično globalen pristop. Globalni dogovor o migracijah je trenutno na sredi poti v dvoletnem procesu. Faza posvetovanja, ki bo končana decembra 2017, bo prvi korak k potrditvi dogovora na medvladni konferenci leta 2018. Faza neformalne tematske razprave za globalni dogovor o beguncih naj bi bila končana novembra 2017. Dialog visokega komisarja Združenih narodov za begunce o izzivih zaščite, ki bo potekal 12. decembra v Ženevi, bo namenjen oceni napredka in opredelitvi spoznanj, pridobljenih med pripravljalnim delom, ter postavitvi temeljev za globalni dogovor o beguncih.
Te dejavnosti bodo poudarile pomen migracij v okviru vrha EU–Afriška unija konec novembra. Ta vrh bo temeljil na nadaljnjem ukrepanju po vrhu v Valetti, z uravnoteženim razmerjem, ki je bistveno za odpravljanje temeljnih vzrokov, zagotavljanjem razvojne pomoči, bojem proti tihotapstvu in nedovoljeni trgovini ter spodbujanjem zakonitih migracij in učinkovitega ponovnega sprejemanja in ponovnega vključevanja.
|
Ključni prihodnji ukrepi ·Decembra se sklene dogovor o novem krogu projektov v okviru oddelkov za Sahel in Čadsko jezero ter Afriški rog v okviru skrbniškega sklada EU za Afriko. ·Izvede se vrh EU–Afriška unija za spodbujanje partnerskega pristopa k skupnemu upravljanju migracij z afriškimi državami. ·Do konca leta 2017 se objavi prvi razpis za zbiranje ponudb v okviru načrta za zunanje naložbe. |
6. VRNITEV IN PONOVNI SPREJEM
Kot je bilo izraženo v sklepih Evropskega sveta iz zadnjega meseca, je povečanje stopnje vrnitev tistih, ki nimajo pravice do bivanja, del evropske agende o migracijah. To je izziv, pri katerem je potrebna zavezanost vseh: držav članic, ki so odgovorne za sprejemanje posameznih odločitev o vrnitvi in katerih prizadevanja za izvajanje priporočila in prenovljenega akcijskega načrta 46 o vračanju so bistvena za zagotovitev, da se tisti, ki prejmejo odločbe o vrnitvi, dejansko vrnejo; Evropske agencije za mejno in obalno stražo, ki ima zdaj posebna pooblastila za podporo tem prizadevanjem, ter tretjih držav, ki morajo izpolniti svoje obveznosti glede ponovnega sprejema.
Kot je bilo napovedano v septembrskem vmesnem pregledu izvajanja evropske agende o migracijah, bo Komisija redno poročala o napredku. To poročilo je prva priložnost za to, Komisija pa namerava še razviti svoje spremljanje in zagotavljanje povratnih informacij na tem področju.
Eden od pomembnih vidikov pri tem je potreba po pravočasnih in kakovostnih podatkih. Za ta namen je bistvena celovita podpora držav članic aplikaciji za integrirano upravljanje vračanja, če naj izpolni svoje poslanstvo, da zagotovi zanesljiv in reden pregled stanja glede vračanja. Poleg tega bo Eurostat začel povečevati pogostost zbiranja podatkov o vrnitvah z letnega na četrtletno, da bi omogočil pravočasnejše spremljanje.
Evropski svet je v sklepih iz oktobra 2017 posebej poudaril delo Evropske agencije za mejno in obalno stražo. Agencija se bo konec novembra odločila o naslednjih operativnih ukrepih za okrepitev podpore državam članicam na področju vračanja. Agencija bo poleg zagotavljanja usposabljanja in širjenja dobre prakse 47 opravljala tudi bolj proaktivno delo v zvezi z vrnitvami iz držav članic, da bi tako lahko predstavljala osrednjo točko za operativna prizadevanja glede vračanja. Za njen uspeh sta bistveni celovita podpora in zavezanost držav članic izvedbenemu okviru agencije za vračanje. Na tej podlagi bi morali biti operativni načrti razviti do konca prvega četrtletja 2018.
Podpora agencije operacijam vračanja 48
|
Skupno število usklajenih operacij vračanja |
279 49 : od teh je bilo 54 % spremljanih ob fizični prisotnosti nadzornikov (v primerjavi z 41 % v enakem obdobju leta 2016). V obdobju poročanja je Agencija napotila 70 nadzornikov iz nabora nadzornikov za prisilno vrnitev za 70 operacij. |
|
Skupno število oseb, vrnjenih ob podpori agencije |
11 698 |
|
Prvih pet tretjih držav vrnitve |
1. Albanija: 87 operacij, 3 416 oseb v postopku vračanja 2. Tunizija: 47 operacij, 1 187 oseb v postopku vračanja 3. Kosovo 50 : 46 operacij, 1 597 oseb v postopku vračanja 4. Srbija: 36 operacij, 1 508 oseb v postopku vračanja 5. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija: 26 operacij, 962 oseb v postopku vračanja |
|
Prvih pet namembnih držav pri operacijah vračanja, razen držav Zahodnega Balkana |
1. Tunizija: 47 operacij, 1 187 oseb v postopku vračanja 2. Gruzija: 16 operacij, 502 osebi v postopku vračanja 3. Afganistan: 16 operacij, 237 oseb v postopku vračanja 4. Nigerija: 14 operacij, 522 oseb v postopku vračanja 5. Armenija: 9 operacij, 168 oseb v postopku vračanja |
|
Prvih 10 držav članic glede na udeležbo v operacijah vračanja (ne glede na število oseb v postopku vračanja) 51 |
1. Nemčija: 103 operacije 2. Italija: 51 operacij 3. Francija: 39 operacij 4. Avstrija: 29 operacij 5. Švedska: 10 operacij 6. Španija: 8 operacij 7. Belgija: 8 operacij 8. Grčija: 7 operacij 9. Islandija: 6 operacij 10. Finska: 6 operacij |
Od poletja je bil dosežen nadaljnji napredek pri vzpostavljanju bolj strukturiranega praktičnega sodelovanja pri vračanju s številnimi tretjimi državami. Svet je 25. septembra 2017 potrdil standardne operativne postopke, dogovorjene z Bangladešem v septembru, in države članice imajo zdaj jasen okvir za dosledno sodelovanje z državo, ki je peti največji vir migrantov do zdaj v tem letu. Komisija je v postopku izvajanja podobnih ureditev s številnimi ključnimi afriškimi partnerji. Da bi imele te ureditve praktični učinek, morajo države članice v celoti uporabiti dobre prakse in sklenjene operativne dogovore. Nov krog pogajanj o sporazumu o ponovnem sprejemu s Tunizijo bo, sočasno s pogajanji o sporazumu o poenostavitvi vizumskih postopkov, potekal 28. novembra.
Medtem ko je pri nekaterih ključnih državah prišlo do napredka, so v zvezi z drugimi še naprej težave. Še naprej bodo potekala prizadevanja za povečano sodelovanje z Nigerijo, Slonokoščeno obalo, Senegalom in Malijem, kjer ni prišlo do nobenega napredka pri upravljanju migracij in ponovnem sprejemu. V vseh primerih se bo aktiviranje spodbud in vzvodov na ravni EU in na nacionalni ravni še naprej proučevalo in po potrebi uporabilo.
|
Ključni prihodnji ukrepi ·Evropska agencija za mejno in obalno stražo bo na naslednji seji upravnega odbora predstavila naslednji korak k sistemu integriranega upravljanja vračanja. ·Države članice zberejo in zagotovijo podatke o vrnitvah, da se omogoči boljše ocenjevanje učinkovitosti vračanja na ravni EU. ·Eurostat izdaja podatke o vrnitvah četrtletno, namesto letno. ·Države članice v praksi izvajajo ureditve, vzpostavljene s tretjimi državami za omogočanje vrnitev; Komisija spremlja izvajanje teh ureditev. ·Čim prej se dokončajo operativni sporazumi s ključnimi državami izvora, vključno s pogajanji o sporazumu o ponovnem sprejemu z Nigerijo in Tunizijo. |
7. PREMESTITEV, PRESELITEV IN DRUGE ZAKONITE POTI
Premestitev upravičenih prosilcev s strani držav članic je še naprej dragocen način za pomoč tistim, ki očitno potrebujejo mednarodno zaščito, ter za ublažitev pritiska na azilne sisteme v Italiji in Grčiji. Na dan 9. novembra je bilo premeščenih 31 503 ljudi (10 265 iz Italije in 21 238 iz Grčije), od katerih jih je bilo 3 807 premeščenih od zadnjega poročila o premestitvi in preselitvi 52 . Ciper, Estonija, Hrvaška in Litva še naprej izkazujejo podporo premestitvi s sprejetjem zaveze po 26. septembru. Države članice morajo nujno dokončati premestitev preostalih upravičenih prosilcev.
Skupaj bi bilo treba premestiti še 758 prosilcev iz Grčije (od katerih 369 na Irsko).Za Grčijo trenutne zaveze zadostujejo, države članice pa morajo nujno dokončati premestitev preostalih upravičenih prosilcev.Zlasti mora Irska najti namestitev in premestiti že priglašene primere iz Grčije, Nemčija in Švica pa bi morali odgovoriti na prošnje Grčije za premestitev.Vse druge države članice, kjer so bili primeri že usklajeni in priglašeni, bi morale pospešiti predaje iz Grčije.
Še 3 110 prosilcev bi bilo treba premestiti iz Italije. Vendar Italija še naprej registrira preostale upravičene kandidate in bi morala to čim prej dokončati, da se to število stabilizira.Nemčija, Švica, Francija in Avstrija bi morale pospešiti odzivanje na prošnje za premestitev iz Italije in vse države članice bi morale pospešiti predaje iz Italije v primerih, ki so že usklajeni in priglašeni.Države članice bi morale tudi nujno odgovoriti na 190 tekočih prošenj glede mladoletnih oseb brez spremstva, ki jih je predložila Italija, in zagotoviti vsaj 200 dodatnih mest za premestitev upravičenih mladoletnih oseb brez spremstva, ki so na poti, vendar jih še ni mogoče dodeliti nobeni držav članici, ker ni zavez.
Komisija je v rednih poročilih o premestitvi in preselitvi vse države članice redno opominjala na njihove pravne obveznosti na podlagi sklepov Sveta in tiste države članice, ki še morajo sprejeti zaveze in premestiti osebe iz Grčije in Italije, pozivala, naj to storijo takoj. Žal Madžarska in Poljska kljub večkratnim pozivom še vedno nista premestili nobene osebe, Češka pa jih je premestila le majhno število in že več kot eno leto ni sprejela zaveze. Komisija se je zato 14. junija 2017 odločila, da bo proti tem trem državam članicam začela postopke za ugotavljanje kršitev. Na podlagi njihovih odgovorov na uradne opomine se je Komisija 26. julija 2017 odločila, da bo kot naslednji korak sprejela obrazložena mnenja.S sodbo Sodišča EU z dne 6. septembra 2017 je bila potrjena veljavnost drugega sklepa Sveta o premestitvi in Komisija je pričakovala, da bodo zadevne tri države članice ukrepale. Žal Češka, Madžarska in Poljska do zdaj niso sprejele nobenega ukrepa za reševanje očitkov iz obrazloženega mnenja, zato navedeni postopki za ugotavljanje kršitev potekajo naprej.
Čeprav se sedanji programi končujejo, bi morala EU še naprej izkazovati solidarnost z Italijo in Grčijo. Države članice se torej spodbuja, naj še naprej premeščajo osebe iz Italije in Grčije, tudi zunaj okvira sedanjih programov. Komisija je pripravljena zagotoviti finančno podporo državam članicam, ki nadaljujejo svoja prizadevanja za premestitve. Tudi pomoč, ki jo Italiji in Grčiji zagotavljajo agencije EU, se bo nadaljevala in bo po potrebi dodatno okrepljena.
Evropski azilni podporni urad ima od ustanovitve septembra 2015 ključno vlogo pri izvajanju programa za premestitve, vključno z napotitvijo strokovnjakov držav članic, razvojem orodij za podporo posameznim korakom v postopku premestitve in izvajanjem komunikacijskega paketa o premestitvi, zato je nadaljnja podpora držav članic Evropskemu podpornemu azilnemu uradu ključna.
Preselitev omogoča EU in državam članicam, da izpolnijo obveznost pomagati tistim, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in da zmanjšajo spodbude za nedovoljene migracije.Od 22 504 preselitev, dogovorjenih leta 2015 53 , jih je bilo dokončanih več kot 81 %. Na dan 10. novembra 2017 je bilo 18 366 oseb preseljenih v 20 držav članic in štiri pridružene države 54 , večinoma iz Turčije, Jordanije in Libanona. Ker so številne države z obsežnimi kvotami že izpolnile svoje zaveze glede preselitve ali jih bodo zelo kmalu, se prizadevanja še naprej večinoma usmerjajo na preselitve na podlagi izjave EU in Turčije. V okviru obeh programov za preselitev EU je bilo, odkar se ta programa izvajata, skupaj preseljenih 25 739 oseb.
Po priporočilu Komisije, ki države članice poziva, naj do 31. oktobra 2017 ponudijo vsaj 50 000 mest za preselitev 55 , je 16 držav članic sprejelo zavezo za skupaj več kot 34 400 mest za preselitev. Komisija pozdravlja zaveze, prejete od Belgije, Bolgarije, Hrvaške, Cipra, Finske, Francije, Irske, Italije, Litve, Luksemburga, Portugalske, Romunije, Slovenije, Španije, Švedske in Združenega kraljestva. Še več drugih držav članic je napovedalo, da bodo kmalu sprejele zaveze, in nekatere, ki so že sprejele zaveze, jih bodo morda še povečale. Komisija države članice spodbuja, naj dodatne zaveze predložijo čim prej, zlasti tiste, ki tega še niso storile, da bi dosegli vsaj cilj 50 000 oseb in EU omogočili, da začne načrtovati konkretne postopke preselitve, vključno z evakuacijo iz Libije v sodelovanju z visokim komisariatom Združenih narodov za begunce.
Napredek je bil že dosežen pri pilotnih projektih s tretjimi državami na področju zakonite migracije, napovedanih v vmesnem pregledu iz septembra. Večina držav članic je pozdravila koncept in več jih je pripravljenih na njegovo izvajanje 56 .
|
Ključni prihodnji ukrepi ·Italija dokonča registracijo upravičenih prosilcev za premestitev. ·Države članice nujno dokončajo premestitev preostalih upravičenih prosilcev iz Italije in Grčije s posebno pozornostjo, namenjeno dodatnim mestom za premestitev upravičenih mladoletnih oseb brez spremstva v Italiji. Komisija je pripravljena še naprej zagotavljati podporo državam članicam, ki še naprej premeščajo osebe iz Italije in Grčije, zunaj okvira sedanjih programov. ·Države članice predložijo zaveze, da se doseže cilj vsaj 50 000 mest za preselitev. ·Komisija in visoki komisariat Združenih narodov za begunce dokončata projekt za evakuacijo beguncev iz Libije z namenom preselitve. ·Skupaj z zainteresiranimi državami članicami se opredeli obseg pilotnih projektov na področju zakonite migracije in določijo tretje države, ki bi lahko sodelovale. |
8. NADALJNJA KREPITEV UPRAVLJANJA ZUNANJIH MEJA
Evropska agencija za mejno in obalno stražo eno leto po ustanovitvi trenutno države članice podpira prek skupnih operacij ob glavnih migracijskih poteh na vzhodnem, osrednjem in zahodnem Sredozemlju ter na Zahodnem Balkanu, pri čemer je napotenih več kot 1 500 mejnih policistov in drugega osebja. Zaradi povečanja števila prihodov v Španijo je bila operacija Indalo, ki običajno poteka samo med poletnimi vrhunci, podaljšana do konca leta 2017. Še eno področje podpore je priprava ocen ranljivosti in s tem povezanih priporočil za države članice.
Vendar ostajajo vrzeli v zvezi s potekajočimi skupnimi operacijami v podporo državam članicam pod pritiskom. Zaveze so še naprej preveč kratkoročne in nezadostno usklajene s specifikacijami ter premalo obsežne. Edino področje, na katerem se do srede novembra ne pričakujejo nobene vrzeli, je skupna operacija Poseidon.
Dosežen je bil dodaten napredek pri vzpostavljanju stalne zmogljivosti za hitro odzivanje, pri čemer je do 9. novembra 2017 26 držav članic imenovalo svoje mejne policiste, kar predstavlja 74 % potrebne sestave nabora (1 110 od 1 500 policistov). Od septembra ni bil dosežen napredek pri naboru opreme za hitri odziv 57 in za večino vrst opreme ostajajo precejšnje vrzeli – prispeva samo 14 držav članic in od aprila niso bile sprejete nobene nove zaveze. V podporo opremi, dani na voljo agenciji, je Komisija avgusta 2017 dodelila dodatnih 76 milijonov EUR v okviru posebnih ukrepov 58 Sklada za notranjo varnost za nakup pomorskih sredstev s strani držav članic. Ta znesek dopolnjuje 132 milijonov EUR, dodeljenih za ta namen leta 2015. Države članice bi morale zdaj okrepiti svoja prizadevanja za izvajanje teh projektov, da se dajo ta sredstva na voljo agenciji. . Poleg tega je agencija sprejela strategijo za nakup lastnih sredstev v obdobju 2017–2020 in zdaj razvija dolgoročno strategijo do leta 2027.
Ključno področje dela agencije je razvoj ocen ranljivosti za opredelitev morebitnih pomanjkljivosti mejnega nadzora držav članic. Naslednji korak mora biti ta, da države članice izvedejo priporočila iz julija 2017 in da agencija vzpostavi učinkovit mehanizem za spremljanje za zagotovitev izvajanja akcijskih načrtov, ki so jih države članice predložile septembra 2017. Agencija bo kmalu dokončala ocenjevanje po simulacijskih vajah 59 .Tudi ta proces lahko pripelje do dodatnih priporočil. Pričakuje se, da bo skupna metodologija za ocenjevanje ranljivosti revidirana na naslednji seji upravnega odbora 22. in 23. novembra 2017. Poleg tega se izvajajo ukrepi za začetek nameščanja uradnikov za zveze 60 v državah članicah in ta postopek naj bi agencija dokončala do februarja 2018.
Sodelovanje s tretjimi državami je bistveno za delo agencije. Potekajo pogajanja s Srbijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo za dokončanje sporazumov o statusu. Svet je 16. oktobra 2017 dal zeleno luč za pogajanja o podobnih sporazumih z Albanijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino.
Razvoj evropske strategije integriranega upravljanja meja za združitev dela na nacionalni ravni in ravni EU je bil predmet posebnega sestanka z Evropskim parlamentom in državami članicami 17. oktobra 2017. To bo podlaga za nadaljnje delo v zvezi z opredelitvijo ključnih elementov skupne strategije integriranega upravljanja meja za EU v celoti 61 .
|
Ključni prihodnji ukrepi ·Države članice izpolnijo obveznosti, da prispevajo k naborom za hiter odziv, ki jih je vzpostavila Evropska agencija za mejno in obalno stražo. ·Države članice pravočasno izvedejo priporočila, izdana na podlagi ocene ranljivosti, Evropska agencija za mejno in obalno stražo pa jih učinkovito spremlja. ·Države članice v celoti izkoristijo vso mogočo podporo, ki jo zagotavlja agencija. |
9. SKLEPNE UGOTOVITVE IN NASLEDNJI KORAKI
To poročilo združuje različna delovna področja, ki se izvajajo v okviru evropske agende o migracijah. Prikazuje celovito naravo dela in nujnost vzdrževanja intenzivnosti prizadevanj EU na vseh področjih. Komisija bo v prihodnosti ohranila pristop z enim samim obsežnim poročilom, v katerem so poudarjena vprašanja, ki zahtevajo posebno pozornost.
V tem poročilu so opredeljeni ključni operativni ukrepi, ki so potrebni za zagotovitev učinkovitosti odziva EU na sedanje migracijske izzive. Zahtevajo takojšnjo pozornost in trajno zavezo držav članic, institucij EU in agencij EU. Prispevajo tudi k pripravi terena za približevanje sporazumu o reformi skupnega evropskega azilnega sistema. V zvezi s tem bo decembrsko srečanje Evropskega sveta priložnost za pregled napredka in za opredelitev poti naprej v skladu z agendo voditeljev, potrjeno na oktobrskem srečanju Evropskega sveta.
-
(1)
COM(2015) 240 final z dne 13. maja 2015.
-
(2)
COM(2017) 558 final z dne 27. septembra 2017.
-
(3)
Sklepi Evropskega sveta z dne 19. oktobra 2017, EUCO 14/17, dokument CO EUR 17, CONCL 5.
-
(4)
Pripravljenih je bilo sedem poročil o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije, petnajst o premestitvi in preselitvi, pet o operacionalizaciji evropske mejne in obalne straže ter pet o napredku pri partnerskem okviru.
-
(5)
Prikazani so tudi dolgoročnejši trendi in primerjave.
-
(6)
To je mogoče primerjati s povprečno 1 700 prihodi dnevno v mesecih pred izjavo EU in Turčije.
-
(7)
V obdobju od 1. avgusta je bilo največ državljanov Sirije (40 %), Iraka (22 %), Afganistana (12 %) in Turčije (8 %).
-
(8)
Število ljudi, ki jih je prijela turška obalna staža, kaže na to, da je k temu lahko prispevala namestitev dodatnih nadzornih sredstev v Črnem morju v drugi polovici avgusta, skupaj s poslabšanjem vremenskih razmer.
-
(9)
Približno 98 % migrantov, ki so odhajali iz Tunizije, je Tunizijcev, ki jih je bilo leta 2017 do zdaj skupaj 5 749.
-
(10)
Vir: Projekt IOM v zvezi s pogrešanimi migranti (https://missingmigrants.iom.int/region/mediterranean).
-
(11)
Letos do 5. novembra.
-
(12)
Ta plovila je pred tem zadrževala Italija.
-
(13)
Nujni skrbniški sklad EU za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki (skrbniški sklad EU za Afriko); Sklep Komisije C(2015) 7293 final.
-
(14)
Zadnji razpoložljivi podatki Evropskega azilnega podpornega urada.
-
(15)
Vir: Eurostat. Zadnja posodobitev: 26. oktobra 2017.
-
(16)
SWD(2017) 372 z dne 14. novembra 2017.
-
(17)
Sporočilo o zaščiti otrok pri migracijah, COM(2017) 211 final z dne 12. aprila 2017.
-
(18)
Skupno število migrantov, ki jih trenutno gostijo grški otoki, je blizu 15 000, kar je več kot dvakratna sprejemna zmogljivost, ki znaša 7 000.
-
(19)
V okviru programa denarne pomoči v Grčiji se beguncem in migrantom v Grčiji s humanitarnimi potrebami zagotavlja fiksen mesečni znesek za kritje potreb po hrani in drugem.
-
(20)
Države članice so v urad EASO napotile 107 nacionalnih strokovnjakov v podporo izvajanju izjave EU in Turčije v Grčiji.
-
(21)
Glej COM(2016) 470 final z dne 6. septembra 2017.
-
(22)
Od 20. marca 2016 je bilo v Turčijo na podlagi izjave EU in Turčije vrnjenih 1 380 oseb, na podlagi dvostranskega protokola Grčije in Turčije pa 589 oseb.
-
(23)
Do zdaj je 15 držav članic EU preselilo sirske begunce iz Turčije, in sicer Avstrija, Belgija, Estonija, Finska, Francija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta – kar je bila prva operacija preselitve na podlagi izjave EU in Turčije –, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija in Švedska. Poleg tega je bilo od 4. aprila 2016 iz Turčije na Norveško preseljenih 814 Sircev. Hrvaška je oktobra opravila svoj prvi preveritveni obisk v Turčiji in po pričakovanjih bo preselitev izvedla v naslednjih tednih.
-
(24)
Decembra 2017 bosta podpisani dve pomembni pogodbi za razširitev mreže socialne varnosti v sili in projekta pogojnega nakazila sredstev za izobraževanje.
-
(25)
Sklepi Evropskega sveta z dne 19. oktobra 2017, EUCO 14/17, dokument CO EUR 17, CONCL 5.
-
(26)
Nazadnje z operativno delavnico v novembru za izboljšanje učinkovitosti vračanja.
-
(27)
SEC(2017) 339 z dne 4. julija 2017.
-
(28)
Italija je v okviru svojega nacionalnega programa v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020 prejela skupaj 634 milijonov EUR. Komisija je od leta 2014 Italiji dodelila nujno pomoč v skupni višini 149,1 milijona EUR.
-
(29)
Glede dobrih praks na žariščnih točkah glej stran 4.
-
(30)
V okviru operacije Sophia se je konec januarja 2017 v Grčiji in na Malti začel drugi sklop usposabljanja na kopnem, v katerem se je usposobilo dodatnih 40 uslužbencev.
-
(31)
Hkrati se je v okviru skupne varnostne in obrambne politike nadaljevala gradnja zmogljivosti v partnerskih državah: misija EU za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja podpira razvoj nove strategije integriranega upravljanja meja.
-
(32)
Sklepi Sveta o Libiji z dne 17. julija 2017 (doc. 11155/17).
-
(33)
Trenutno so v okviru skupne operacije v Zahodnem Sredozemlju napotena tri sredstva.
-
(34)
Sevilla (Španija), 16. oktobra 2017.
-
(35)
Podobno v Sudanu poteka program za boljše upravljanje migracij za povezavo nacionalnih in regionalnih politik: na tej podlagi so bili ustanovljeni specializirani uradi za pregon trgovanja z ljudmi.
-
(36)
Napoved VP/PP na ministrskem srečanju EU–G5 Sahel v Bamaku 5. junija 2017.
-
(37)
Misija skupaj z evropskim migracijskim uradnikom za zveze, Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo in Mednarodno organizacijo za migracije sodeluje pri platformi za izmenjavo informacij o nedovoljenih migracijah.
-
(38)
Na podlagi operativnega akcijskega načrta platforme EMPACT (Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala) za leto 2018 proti omogočanju nezakonitega priseljevanja.
-
(39)
Prva schengenska konzularna delavnica EU za boj proti prevaram pri uporabi vizumov bo potekala od 30. novembra do 1. decembra v Moskvi.
-
(40)
Drugo uradno srečanje platforme za sodelovanje med Pakistanom in EU v zvezi s tihotapljenjem migrantov bo potekalo v Islamabadu 23. novembra.
-
(41)
Sklep Komisije C(2015) 7293 final, nujni skrbniški sklad EU za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki (skrbniški sklad EU za Afriko).
-
(42)
Nedavni prispevki držav članic vključujejo: Estonija, Avstrija, Češka in Italija so vplačale dodatne prispevke, Hrvaška, Latvija in Italija so poslale potrdila o prispevkih, Bolgarija in drugi donatorji pa si prizadevajo za formalizacijo svoje zaveze.
-
(43)
Hkrati EU dejavno sodeluje pri zadovoljevanju humanitarnih potreb ljudstva Rohingja in njihovih gostiteljskih skupnosti v Bangladešu in Mjanmaru. Na mednarodni donatorski konferenci v Ženevi 23. oktobra 2017 se je EU zavezala dodeliti dodatnih 30 milijonov EUR, s čimer se je njena skupna podpora v tej krizi povečala na 51 milijonov EUR v letu 2017. Humanitarna pomoč je osredotočena na prehrano, preprečevanje izbruha bolezni ter spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola ter izobraževanje v izrednih razmerah.
-
(44)
Trajnostna energija in trajnostna povezljivost; financiranje mikro, malih in srednjih podjetij; trajnostno kmetijstvo, podeželski podjetniki in živilskopredelovalna industrija; trajnostna mesta; digitalizacija za trajnostni razvoj.
-
(45)
Prvi sestanek strateškega sveta Evropskega sklada za trajnostni razvoj je bil tudi 28. septembra; skupni sestanek operativnih svetov za obe geografski platformi, soseščino in Afriko, je potekal 7. novembra, na njem pa so podrobno razpravljali o petih področjih posredovanja.
-
(46)
Sporočilo Komisije o učinkovitejši politiki vračanja v Evropski uniji – Prenovljen akcijski načrt (COM(2017) 200 final z dne 2. marca 2017).
-
(47)
Nazadnje s podporo delavnici o povečanju učinkovitosti politike vračanja, organizirani v Italiji (6. novembra).
-
(48)
Obdobje poročanja od 1. januarja 2017 do 15. oktobra 2017.
-
(49)
Od tega 153 v države, ki niso na Zahodnem Balkanu.
-
(50)
To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
-
(51)
Številke vključujejo skupne operacije vračanja, nacionalne operacije vračanja in zbirne operacije vračanja.
-
(52)
COM(2016) 465 final z dne 6. septembra 2017.
-
(53)
Sklepi Sveta („o preselitvi 20 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, v okviru večstranskih in nacionalnih shem“) z dne 20. julija 2015, dokument 11130/15.
-
(54)
Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Francija, Islandija, Irska, Italija, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Norveška, Avstrija, Portugalska, Romunija, Španija, Finska, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo.
-
(55)
Priporočilo Komisije z dne 27. septembra 2017 o izboljšanju zakonitih poti za osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito (C(2017) 6504).
-
(56)
Sestanek med zainteresiranimi državami članicami in Komisijo je predviden za 29. november 2017.
-
(57)
COM(2016) 467 final z dne 6. septembra 2017.
-
(58)
Posebni ukrepi so namenski programi dodatnega financiranja v okviru Sklada za notranjo varnost za sofinanciranje opreme držav članic, ki mora biti po nakupu registrirana v naboru tehnične opreme pri agenciji in dana na voljo na zahtevo agencije za napotitev na kateri koli del zunanjih meja, zlasti v primeru hitrega posredovanja na meji.
-
(59)
Za Bolgarijo, Grčijo, Italijo in Hrvaško bo ta proces končan do konca novembra, decembra pa bosta sledili Francija in Španija.
-
(60)
Člen 12 Uredbe o evropski mejni in obalni straži (Uredba (EU) 2016/1624 z dne 14. septembra 2016 (UL L 251/1 z dne 16. septembra 2016). Uradniki za zveze bodo večinoma dodeljeni skupinam držav članic.
-
(61)
Člen 4 Uredbe o evropski mejni in obalni straži.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj,15.11.2017
COM(2017) 669 final
PRILOGA
k
POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU
Poročilo o napredku pri izvajanju evropske agende o migracijah
Skrbniški sklad EU za Afriko - prispevki držav članic
{SWD(2017) 372 final}
|
Potrjeni prispevki (v EUR) |
Prejeti prispevki (v EUR) |
||||||
|
Država |
Vsa področja |
Dodeljeno po področju |
Stanje na dan 13. 11. 2017 |
||||
|
Sahel in Čadsko jezero |
Afriški rog |
Severna Afrika |
Skupaj |
||||
|
Avstrija |
6 000 000 |
|
3 000 000 |
3 000 000 |
6 000 000 |
||
|
Belgija |
10 000 000 |
5 500 000 |
500 000 |
4 000 000 |
6 000 000 |
||
|
Bolgarija |
50 000 |
20 000 |
20 000 |
10 000 |
50 000 |
||
|
Hrvaška |
200 000 |
100 000 |
100 000 |
||||
|
Češka |
1 669 008 |
|
740 000 |
929 008 |
1 669 008 |
||
|
Danska |
6 001 921 |
2 400 768 |
2 400 768 |
1 200 384 |
6 001 921 |
||
|
Estonija |
1 450 000 |
|
|
1 450 000 |
1 450 000 |
||
|
Finska |
5 000 000 |
1 000 000 |
3 000 000 |
1 000 000 |
5 000 000 |
||
|
Francija |
3 000 000 |
1 200 000 |
1 200 000 |
600 000 |
3 000 000 |
||
|
Nemčija |
51 000 000 |
39 600 000 |
1 200 000 |
10 200 000 |
23 000 000 |
||
|
Madžarska |
700 000 |
|
700 000 |
|
700 000 |
||
|
Irska |
3 000 000 |
|
3 000 000 |
|
1 200 000 |
||
|
Italija |
102 000 000 |
86 000 000 |
5 000 000 |
11 000 000 |
102 000 000 |
||
|
Latvija |
300 000 |
20 000 |
20 000 |
260 000 |
50 000 |
||
|
Litva |
50 000 |
20 000 |
20 000 |
10 000 |
50 000 |
||
|
Luksemburg |
3 100 000 |
3 000 000 |
100 000 |
|
3 100 000 |
||
|
Malta |
250 000 |
|
125 000 |
125 000 |
100 000 |
||
|
Nizozemska |
16 362 000 |
6 000 000 |
7 362 000 |
3 000 000 |
13 362 000 |
||
|
Norveška (protivrednost NOK v EUR) |
3 593 344 1 |
1 113 937 |
2 479 407 |
|
3 593 344 |
||
|
Poljska |
1 100 000 |
|
1 100 000 |
|
1 100 000 |
||
|
Portugalska |
450 000 |
180 000 |
180 000 |
90 000 |
450 000 |
||
|
Romunija |
100 000 |
40 000 |
40 000 |
20 000 |
100 000 |
||
|
Slovaška |
600 000 |
200 000 |
300 000 |
100 000 |
600 000 |
||
|
Slovenija |
50 000 |
20 000 |
20 000 |
10 000 |
50 000 |
||
|
Španija |
3 000 000 |
1 200 000 |
1 200 000 |
600 000 |
3 000 000 |
||
|
Švedska |
3 000 000 |
1 200 000 |
1 200 000 |
600 000 |
3 000 000 |
||
|
Švica |
4 100 000 |
1 640 000,00 |
1 640 000 |
820 000 |
3 600 000 |
||
|
Združeno kraljestvo |
3 000 000 |
|
3 000 000 |
|
1 200 000 |
||
|
Skupni prispevek |
229 126 273 |
150 354 705 |
39 647 176 |
39 124 392 |
189 426 274 |
||
|
Odobreni projekti po strateških ciljih skrbniškega sklada EU za Afriko (v milijonih EUR) |
||||
|
Skrbniški sklad EU – strateški cilji |
Sahel in Čadsko jezero |
Afriški rog |
Severna Afrika |
Skupaj |
|
Večje gospodarske in zaposlitvene možnosti |
225 |
260 |
0 |
485 |
|
Krepitev odpornosti skupnosti |
297,6 |
275 |
0 |
572,6 |
|
Boljše upravljanje migracij |
143,8 |
70 |
264,7 |
478,5 |
|
Boljše upravljanje in preprečevanje konfliktov |
322,4 |
50 |
0 |
372,4 |
|
Drugo |
13 |
4 |
0 |
17 |
|
Medsektorska vprašanja |
0 |
6 |
0 |
6 |
|
Skupaj |
1 001,8 |
665 |
264,7 |
1 931,5* |
* Zaokrožena številka.
|
Odobreni projekti po prednostnih nalogah iz akcijskega načrta iz Vallette (v milijonih EUR) |
||||
|
Področja/države |
Sahel in Čadsko jezero |
Afriški rog |
Severna Afrika |
Skupaj (v milijonih EUR) |
|
Razvojne koristi migracij |
540,3 |
442 |
155,3 |
1 137,6 |
|
Zakonite migracije in mobilnost |
87,2 |
7 |
8 |
94,2 |
|
Zaščita in azil |
121,2 |
88 |
58,7 |
267,9 |
|
Preprečevanje nedovoljenih migracij in boj proti njim, tihotapljenje migrantov in trgovina z ljudmi |
185 |
35 |
7,2 |
227,2 |
|
Vračanje, ponovni sprejem in reintegracija |
55,1 |
93 |
34,3 |
182,4 |
|
Drugo |
13 |
|
1,2 |
14,2 |
|
Skupaj |
1 001,8 |
665 |
264,7 |
1 931,5* |
* Zaokrožena številka.
-
(1)
Norveška je obljubila 8 936 651 EUR, potrdila so bila prejeta za 3 593 344 EUR.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj,15.11.2017
COM(2017) 669 final
PRILOGA
k
POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU
Poročilo o napredku pri izvajanju evropske agende o migracijah
Skupni akcijski načrt o izvajanju izjave EU in Turčije
{SWD(2017) 372 final}
|
Prednostni ukrepi |
Trenutno stanje 1 |
|
Povečanje napotenega osebja za obravnavo prošenj za azil na otokih |
Na dan 12. novembra je imel urad EASO napotenih 232 oseb, vključno s 107 strokovnjaki držav članic, ki delujejo kot uradniki za obravnavo prošenj, strokovnjaki za ranljivost in strokovnjaki za informiranje, 17 članov osebja urada EASO in 25 članov začasnega osebja EASO, ter 83 tolmačev v centrih za sprejem in identifikacijo na otokih. Urad EASO je pred kratkim najel 15 dodatnih agencijskih delavcev za obravnavanje prošenj. Trenutno so na posebnem usposabljanju ter bodo kmalu operativni in napoteni. Urad EASO države članice redno obvešča o posebnih profilih in potrebah po strokovnjakih v centrih za sprejem in identifikacijo. Za posamezne otoke je na voljo opisna dokumentacija, v kateri so opisani potrebni profili in zagotovljene informacije pred napotitvijo. Grška azilna služba: Na začetku novembra je bil na žariščnih točkah dejaven 101 član osebja. |
|
Obravnava primerov ponovne združitve družine na podlagi dublinske uredbe |
Zakonodajna določba, ki omogoča, da prosilci za azil, ki zaprosijo za ponovno združitev družine na podlagi uredbe Dublin III, niso izvzeti iz postopka na meji, je še vedno v postopku sprejemanja v grškem parlamentu. Grška azilna služba analizira informacije, ki jih je zbral urad EASO iz 15 držav članic, glede postopkov, ki se nanašajo na združitev družine iz Turčije; zadevne smernice so v pripravi. |
|
Obravnava primerov ranljivih prosilcev |
Grška azilna služba meni, da bi morale biti ranljive skupine izvzete iz postopka na meji, da se zagotovijo zadostna postopkovna jamstva (npr. objektivna nezadostnost zdravniških in psihiatričnih služb) za ranljive skupine. Vendar je zelo pomembno, da se zagotovi objektivna ocena ranljivosti. Zato bi morali v centrih za sprejem in identifikacijo kmalu uvesti novo predlogo za zdravstveno občutljivost, da se zagotovi standardizirano in objektivno ugotavljanje ranljivosti. Poleg tega morajo grški organi zagotoviti stalno prisotnost zadostnega števila ustrezno usposobljenih zdravnikov ter drugega zdravstvenega in psihološkega podpornega osebja na vseh žariščnih točkah, da bi se ocenjevanje ranljivosti izvajalo učinkovito. |
|
Pospešitev razgovorov in postopkov za oceno prošenj za azil |
Konec septembra je urad EASO v sodelovanju z grško azilno službo vzpostavil službo za pomoč uporabnikom, ki se nahaja v Atenah in kjer so na voljo trije višji strokovnjaki držav članic in en strokovnjak za državo izvora, da odgovarjajo na poizvedbe uradnikov EASO za obravnavo prošenj in strokovnjakov za ranljivost glede postopkovnih vprašanj, pregleda kakovost in ocene ranljivosti. Azilna orodja, ki so zdaj na voljo, vključujejo nove standardne operativne postopke za azilni postopek na meji, predlogo za združene razgovore in seznam referenc za informacije o državi izvora. Ugotovljene so bile znatne izboljšave pri časovnem razporejanju azilnih razgovorov ter pri kakovosti in trajanju teh razgovorov. Čas med trenutkom, ko oseba izrazi namero, da bo zaprosila za azil, in vložitvijo prošnje za azil v povprečju ni daljši od dveh tednov. Obveščanje oseb, ki bivajo v centrih za sprejem in identifikacijo, se je izboljšalo tudi zaradi informativnih točk, ki uspešno delujejo na vseh otokih. Pospešeni postopki še niso vplivali na produktivnost pritožbenega postopka. Na nedavnem sestanku s člani odborov za pritožbe je bilo sklenjeno, da se bodo podrobneje proučili naslednji predlogi, ki naj bi pripomogli k povečanju produktivnosti: a) izboljšanje sistema dodeljevanja zadev, b) najem več poročevalcev in sprememba delovnih ureditev, c) specializacija odborov ter d) določitev ciljev glede uspešnosti in spremljanje produktivnosti. |
|
Ohranitev in dodatna pospešitev postopka za ugotavljanje upravičenosti prosilcev iz izvornih držav z nizko stopnjo ugodno rešenih prošenj za azil |
Postopek je pospešen na vseh treh otokih in azilna služba in urad EASO pozorno spremljata razmere. Grška azilna služba in urad EASO sta 19. oktobra 2017 na skupnem operativnem sestanku razpravljala o ključnih vprašanjih glede razporejanja in načrtovanja vnaprej, upravljanja tolmačenja in postopkovnih vprašanj, da bi ocenila potrebe v naslednjih mesecih in še okrepila svoje sodelovanje na centralni in lokalni ravni. |
|
Izboljšanje ureditve varnosti in zaščite na otokih |
Zdaj so za vse otoke za vsako žariščno točko na voljo celoviti načrti evakuacije in povzetki. V vseh centrih za sprejem in identifikacijo so bile opravljene evakuacijske vaje za osebje, ki dela na žariščnih točkah. Potrebna je dodatna podpora grških policistov za zagotovitev sistematičnega nadzora vhodov v centre za sprejem in identifikacijo. Povečati je treba patruljiranje znotraj namestitvenih območij, skupaj s strogim varovanjem vsakega varnega območja za mladoletne osebe brez spremstva, kar je v nekaterih centrih za sprejem in identifikacijo še vedno pomanjkljivo. |
|
Imenovanje stalnih koordinatorjev za žariščne točke |
Od 20. februarja 2017 stalni poveljniki zagotavljajo usklajevanje na žariščnih točkah. Grški organi morajo nujno formalno sprejeti standardne operativne postopke za žariščne točke, da bi jih centri za sprejem in identifikacijo na vseh žariščnih točkah začeli izvajati. |
|
Povečanje števila odborov za pritožbe |
Trenutno deluje 13 odborov za pritožbe, ki jih dopolnjuje nadomestni odbor. |
|
Povečanje števila odločitev na odbor za pritožbe |
Kljub povečanju števila odborov za pritožbe in pomoči 11 poročevalcev urada EASO število odločitev odborov za pritožbe na drugi stopnji ostaja nizko. Problematično je tudi število mnenj, ki jih sestavijo poročevalci. Načini, na katere bi lahko grški organi nujno povečali produktivnost odborov, vključujejo zaposlitev članov odborov za polni delovni čas in njihova posvečenost samo tej nalogi, iskanje rešitev, da se zagotovi, da so odbori za pritožbe v bližini lokacij zadevnih prosilcev za azil (najbolje na samih otokih), in število odborov. Odločitev državnega sveta, objavljena 22. septembra, s katero je bila potrjena nedopustnost prošnje za azil dveh Sircev, pred tem izrečena na prvi in drugi stopnji, na podlagi tega, da je Turčija varna tretja država za njihovo vrnitev, še ni imela pričakovanega učinka povečanja števila odločb o pritožbi tako, da bi se povečalo število vrnitev. V tednu, ki se je začel 30. oktobra, so odbori za pritožbe izdali 63 negativnih drugostopenjskih odločb glede nedopustnosti v zvezi s Sirci. |
|
Ohranjanje napotenega osebja Evropske agencije za mejno in obalno stražo na potrebnih ravneh |
Evropska agencija za mejno in obalno stražo ima trenutno napotenih 45 spremljevalcev na Lezbosu, ki pokrivajo transportne potrebe za operacije vračanja. Potrebno je nadaljevanje napotitev iz držav članic. Evropska agencija za mejno in obalno stražo mora biti pripravljena, da hitro poveča svojo podporo ob morebitnem povečanju obsega operacij vračanja v Turčijo. |
|
Omejitev nevarnosti pobega |
Grški organi še naprej uporabljajo geografske omejitve gibanja za novoprispele migrante in prosilce za azil, ki ne smejo zapustiti otoka, na katerega so prispeli. Izvaja se elektronsko nadaljnje spremljanje prek samodejnih dnevnih in tedenskih seznamov/poročil: dnevno: seznam načrtovanih razgovorov, seznam terminov za registracijo, seznam odločitev, pri katerih uradna obvestila niso bila vročena naslovnikom, seznam zadev za ponovno obravnavo, dnevni seznam opuščenih zadev, seznam arhiviranih zadev, ki jih grški organi uporabljajo za nadaljnje spremljanje spisov o zadevnih osebah in izvajanje ukrepov vračanja, kjer je to ustrezno; tedensko: seznam oseb, ki niso prišle na razgovore, seznam oseb, ki niso prišle na termine za registracijo. Povečano patruljiranje grških policistov bi še bolj omejilo nevarnosti pobega. Tudi nujna uporaba vstopno/izstopnega sistema na žariščnih točkah bi pripomogla k boljšemu spremljanju migrantov in sledenju njihovi lokaciji. |
|
Okrepitev programa za pomoč pri prostovoljnem vračanju in ponovnem vključevanju na otokih |
Med januarjem in septembrom 2017 je bilo prek programa za pomoč pri prostovoljnem vračanju in vključevanju migrantov z grških otokov mesečno v povprečju premeščenih 145 oseb, v obdobju od junija do decembra 2016 pa je bilo mesečno v povprečju premeščenih 70 upravičencev. Dejavnosti programa za pomoč pri prostovoljnem vračanju z otokov in ponovnem vključevanju, ki ga trenutno izvaja Mednarodna organizacija za migracije, je treba nadalje podpreti za povečanje stopnje operacij tega programa. |
|
Izdajanje odločb o vrnitvi v zgodnejši fazi postopka vračanja |
Tehnične in IT prilagoditve so nujno potrebne, da bi lahko odločbe o vrnitvi izdajali skupaj z obvestilom o zavrnilni prvostopenjski odločitvi o azilu. |
|
Ustvarjanje dodatnih sprejemnih zmogljivosti na otokih in nadgrajevanje obstoječih zmogljivosti |
Kljub močnim prizadevanjem za povečanje sprejemnih zmogljivosti na otokih in izboljšanje razmer namestitve za nove prišleke velikokrat ostajajo pod sprejemljivimi ravnmi. Te pomanjkljivosti so bile poudarjene ob povečanem številu prihodov, izboljšanje pa je nujno tudi v smislu prilagoditve na zimske razmere. Na otokih še vedno niso v celoti zagotovljene primerne sprejemne razmere za mladoletne osebe brez spremstva, vključno z varnostjo, in sicer za otroke, ki še vedno ostajajo v varstvenem skrbništvu. |
|
Ustvarjanje zadostnih zmogljivosti za pridržanje na otokih |
Na otokih je trenutno na voljo 710 mest v centrih za pridržanje pred odstranitvijo, in sicer 210 na Lezbosu in 500 na Kosu. Na Samosu in Hiosu še vedno ni zmogljivosti za pridržanje. Grški organi morajo nujno povečati zmogljivosti za pridržanje, da se lahko poveča stopnja vračanja. |
-
(1)
Ta priloga temelji na prejšnjem poročanju, ki je na voljo v Sedmem poročilu o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije (COM(2017) 470), zlasti v Prilogi 1.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj,15.11.2017
COM(2017) 669 final
PRILOGA
k
POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU
Poročilo o napredku pri izvajanju evropske agende o migracijah
Instrument za begunce v Turčiji
{SWD(2017) 372 final}
Od 3 milijard EUR, določenih za instrument EU za begunce v Turčiji za obdobje 2016–2017, je bilo dodeljenih 2,9 milijarde EUR in za 55 projektov 1 so bile podpisane pogodbe v višini 1,78 milijarde EUR. Vse te pogodbe se že izvajajo. Skupaj je bilo izplačanih 908 milijonov EUR 2 .
Humanitarna pomoč 3
Vrednost pogodb, ki zajemajo osnovne potrebe, zaščito, izobraževanje, zdravstvo, hrano in zatočišča, se je v okviru 40 humanitarnih projektov z 19 partnerji povišala na 638 milijonov EUR. Od 638 milijonov EUR, za kolikor so bile podpisane pogodbe, je bilo doslej izplačanih 488 milijonov EUR. Med ključne projekte spadajo:
·mreža socialne varnosti v sili: septembra je bil dosežen pomemben mejnik enega milijona prejemnikov. Projekt pogojnega nakazila sredstev za izobraževanje zdaj koristi več kot 136 000 otrokom. Oba projekta bosta decembra podaljšana;
·drugi projekti, ki zagotavljajo dostop do storitev, vključno z zaščito, socialnimi storitvami, državnimi programi socialnega varstva ter storitvami na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in zaščite pred spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola.
Nehumanitarna pomoč
Obseg sklenjenih pogodb se je povečal na 1,14 milijarde EUR, izplačila pa so dosegla znesek 420 milijonov EUR.
·Novembra je bil podpisan prvi projekt za povečanje dostopa sirskih beguncev in ranljivih turških mladostnikov do poklicnega izobraževanja in usposabljanja, drugi projekt za izgradnjo šestih sistemov oskrbe s pitno vodo, obratov za ravnanje z odpadki in sanitarne infrastrukture ter tretji projekt za izgradnjo bolnišnice s 300 posteljami.
·Tekoče dejavnosti, ki se financirajo v okviru instrumenta, dosegajo otipljive rezultate na terenu. Več kot 20 000 sirskih pacientov je bilo obravnavanih v treh zdravstvenih centrih, ki jih je EU odprla doslej in ki jim je dodeljenih 585 medicinskih in nemedicinskih delavcev, da se zmanjša pritisk na lokalni zdravstveni sistem. Na področju izobraževanja je bilo zaposlenih 100 učiteljev arabskega jezika, 11 445 sirskih otrok je imelo dopolnilni pouk, več kot 25 000 otrok pa je dobilo novo šolsko pohištvo. V programih usposabljanja na področju poklicnih spretnosti ter poklicnega ali poslovnega razvoja je sodelovalo že 1 605 oseb.
-
(1)
Seznam projektov, financiranih v okviru instrumenta, je na voljo na: https://ec.europa.eu/neighbourhood-enlargement/sites/near/files/facility_table.pdf .
-
(2)
Sredstva bodo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja izplačana v obrokih, in sicer vse do zaključka projektov. Ena od dejavnosti za povečanje prepoznavnosti instrumenta je interaktivni zemljevid z neposrednim pregledom lokacij in pričakovanih rezultatov različnih projektov: http://ec.europa.eu/enlargement/news_corner/migration/index_en.htm .
-
(3)
Zagotavljanje humanitarne pomoči v okviru instrumenta še naprej poteka v skladu s pravom EU na področju humanitarne pomoči in načeli iz Evropskega soglasja o humanitarni pomoči.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj,15.11.2017
COM(2017) 669 final
PRILOGA
k
POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU
Poročilo o napredku pri izvajanju evropske agende o migracijah
Evropska mejna in obalna straža
{SWD(2017) 372 final}
1. Napotitev
Evropska agencija za mejno in obalno stražo še naprej podpira najbolj obremenjene države članice z napotitvami v Grčiji, Italiji, Bolgariji, Španiji in državah Zahodnega Balkana, s približno 1 500 člani evropskih skupin mejne in obalne straže. Zemljevid prikazuje stanje v tednu od 13. do 17. novembra 2017.
* Zahodni Balkan.
Med 1. januarjem in 31. oktobrom 2017 so države članice prispevale več kot 489 000 delovnih dni na osebo.
|
Napotitev osebja v Grčijo, Italijo, Bolgarijo, Španijo in na Zahodni Balkan od 1. januarja 2017 do 31. oktobra 2017 |
|||||
|
Države članice/pridružene schengenske države |
Napotitev skupin evropskih mejnih policistov v številu delovnih dni na osebo (razen notranje napotitve) |
Napotitev posadk/tehničnega osebja, koordinacijskega osebja in tolmačev v številu delovnih dni na osebo (razen notranje napotitve) |
Notranja napotitev v številu delovnih dni na osebo |
Napotitev na Zahodni Balkan |
Skupaj |
|
Avstrija |
6 484 |
366 |
3 713 |
10 563 |
|
|
Belgija |
979 |
174 |
1 153 |
||
|
Bolgarija |
10 881 |
1 037 |
7 512 |
117 |
19 547 |
|
Hrvaška |
1 739 |
1 353 |
29 |
3 121 |
|
|
Ciper |
444 |
444 |
|||
|
Češka |
6 190 |
228 |
162 |
6 580 |
|
|
Danska |
2 082 |
1 722 |
3 804 |
||
|
Estonija |
2 754 |
462 |
203 |
4 582 |
|
|
Finska |
891 |
3 204 |
487 |
4 582 |
|
|
Francija |
14 208 |
5 124 |
87 |
19 419 |
|
|
Nemčija |
24 842 |
8 092 |
1 499 |
34 433 |
|
|
Grčija |
9 504 |
2 |
131 354 |
218 |
141 078 |
|
Madžarska |
1 657 |
44 |
1 701 |
||
|
Islandija |
775 |
775 |
|||
|
Italija |
1 545 |
5 678 |
32 485 |
174 |
39 882 |
|
Latvija |
2 914 |
4 465 |
303 |
7 682 |
|
|
Litva |
3 859 |
758 |
234 |
4 851 |
|
|
Luksemburg |
802 |
971 |
1 773 |
||
|
Malta |
168 |
12 911 |
56 |
13 079 |
|
|
Nizozemska |
13 151 |
9 075 |
205 |
22 431 |
|
|
Norveška |
917 |
13 183 |
|
14 100 |
|
|
Poljska |
11 052 |
1 122 |
590 |
12 764 |
|
|
Portugalska |
6 849 |
24 100 |
461 |
31 410 |
|
|
Romunija |
15 907 |
8 535 |
1 287 |
25 729 |
|
|
Slovaška |
1 858 |
145 |
2 003 |
||
|
Slovenija |
1 240 |
594 |
1 834 |
||
|
Španija |
8 012 |
18 726 |
15 136 |
338 |
42 212 |
|
Švedska |
1 949 |
3 590 |
57 |
5 596 |
|
|
Švica |
760 |
200 |
960 |
||
|
Združeno kraljestvo* |
3 035 |
9 326 |
12 361 |
||
|
Skupaj |
156 673 |
134 805 |
186 487 |
11 321 |
489 286 |
* Neuradno prispeva k evropskim skupinam mejne straže
2. Zmogljivosti za hitro odzivanje, vključno z obveznim združevanjem virov
Do 9. novembra 2017 bo skupno število „imenovanih“ mejnih policistov, na voljo za napotitev iz nabora za hitri odziv, 1 110, kar predstavlja 74 % nabora.
|
Države članice |
Avstrija |
Belgija |
Bolgarija |
Hrvaška |
Ciper |
Češka |
Danska |
Estonija |
Finska |
Francija |
Nemčija |
Grčija |
Madžarska |
Islandija |
Italija |
Latvija |
Litva |
Luksemburg |
Malta |
Nizozemska |
Norveška |
Poljska |
Portugalska |
Romunija |
Slovaška |
Slovenija |
Španija |
Švedska |
Švica |
|
Število mejnih policistov, imenovanih v operaciji |
47 |
89 |
40 |
97 |
0 |
132 |
29 |
168 |
57 |
378 |
65 |
58 |
65 |
0 |
131 |
30 |
53 |
7 |
14 |
81 |
12 |
275 |
5 |
196 |
4 |
8 |
0 |
63 |
46 |
|
Število, na voljo za obvezno napotitev v okviru načrta za regionalni odziv v Siriji |
34 |
30 |
40 |
65 |
0 |
20 |
29 |
18 |
30 |
170 |
65 |
50 |
65 |
0 |
125 |
30 |
39 |
7 |
6 |
50 |
12 |
100 |
5 |
75 |
4 |
8 |
0 |
17 |
16 |
|
Prispevki na podlagi Priloge I k uredbi o evropski mejni in obalni straži |
34 |
30 |
40 |
65 |
8 |
20 |
29 |
18 |
30 |
170 |
225 |
50 |
65 |
2 |
125 |
30 |
39 |
8 |
6 |
50 |
20 |
100 |
47 |
75 |
35 |
35 |
111 |
17 |
16 |
V naboru opreme za hitri odziv ostajajo znatne vrzeli glede večine vrst opreme, prispevke pa trenutno še naprej zagotavlja samo 14 držav članic:
|
Vrsta opreme |
Št. sredstev na mesec, ki se zahtevajo na podlagi sklepa upravnega odbora |
Število sredstev na mesec, ki jih nudijo države članice/pridružene schengenske države |
Vrzel |
Države članice, ki prispevajo |
|
Avtobusi |
36 |
5 |
31 |
Bolgarija, Češka, Finska, Hrvaška, Madžarska, Latvija, Nizozemska, Slovenija, Portugalska, Italija, Avstrija, Poljska, Nemčija |
|
Obalni patruljni čoln |
67 |
24 |
43 |
|
|
Obalno patruljno plovilo |
33 |
13 |
20 |
|
|
Letalo z nepremičnimi krili |
19 |
3 |
16 |
|
|
Helikopter |
20 |
3 |
17 |
|
|
Pomorsko patruljno plovilo |
28 |
13 |
15 |
|
|
Patruljni avtomobil |
167 |
442 |
-275 1 |
|
|
Termovizijska vozila |
55 |
33 |
22 |
3. Ocene ranljivosti
Agencija bo z zaključkom 6 simulacijskih vaj do decembra 2017 dokončala prvi cikel ocen ranljivosti.
|
Vrste povratnih informacij agencije |
Št. zadevnih držav članic |
|
Države članice, na katere se nanašajo priporočila, ki vsebujejo ukrepe, vključno s konkretnimi časovnicami za izvajanje |
21 |
|
Države članice, na katere se nanašajo priporočila, naj upoštevajo ranljivost na nacionalni ravni (brez konkretnih ukrepov) |
6 |
|
Države članice brez priporočil |
2 |
|
SKUPAJ |
29 |
Skupaj je agencija priporočila 33 ukrepov v 21 državah članicah za odpravljanje ranljivosti na različnih področjih.
|
Ranljivosti |
Priporočeni ukrepi |
Št. držav članic |
|
Mejna kontrola |
·Prilagoditev postopkov za poizvedbe v zbirki podatkov za sistematično kontrolo ·Določitev ocenjenega števila neugotovljenih primerov ponaredbe listin/nezakonitih vstopov in izvajanje ciljno usmerjene kontrole |
20 |
|
Načrtovanje ravnanja v nepredvidljivih razmerah |
·Razvoj in/ali posodobitev načrta ravnanja v nepredvidljivih razmerah, testiranje načrta |
6 |
|
Registracija in nastanitvene zmogljivosti |
·Povečanje nastanitvenih zmogljivosti ·Vzpostavitev podrobnega popisa naprav EURODAC za odvzem prstnih odtisov |
4 |
|
Osebje za nadzor meje |
·Povečanje dejanskega števila članov osebja |
2 |
|
Varovanje meje |
·Vzpostavitev dnevnika odzivnih časov po odkritju |
1 |
4. Združevanje virov in vzpostavitev lastnih zmogljivosti agencije za zagotavljanje operativne podpore
|
Letala z nepremičnimi krili |
Obalna patruljna plovila |
Obalni patruljni čolni |
Termovizijska vozila/nadzorna vozila |
Skupni proračun |
|
|
Posebni ukrepi Sklada za notranjo varnost 2015 |
6 kosov: Poljska (2), Španija (1), Francija (1), Malta (1), Italija (1) |
6 kosov: Grčija (2) Španija (1), Italija (2), Francija (1) |
Finska (1) |
11 kosov: Grčija (1), Latvija (2), Španija (2), Portugalska (2), Bolgarija (1), Romunija (1), Litva (1), Avstrija (1) |
132 milijonov EUR |
|
Posebni ukrepi Sklada za notranjo varnost 2015 |
5 kosov: Grčija, Italija, Portugalska, Litva, Romunija |
20 kosov: Nemčija (1), Finska (3), Grčija (3), Latvija (3), Italija (3), Portugalska (3), Romunija (3) |
11 kosov: Grčija (1), Latvija (2), Španija (2), Portugalska (2), Bolgarija (1), Romunija (1), Litva (1), Avstrija (1) |
86 milijonov EUR |
-
(1)
Negativna vrednost kaže to, da je dogovorjenih virov več kot potrebnih virov.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj,15.11.2017
COM(2017) 669 final
PRILOGA
k
POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU
Poročilo o napredku pri izvajanju evropske agende o migracijah
Vračanje
{SWD(2017) 372 final}
|
2014 |
2015 |
2016 |
|||||||
|
Odredba o zapustitvi |
Vrnjeni v tretjo državo |
Stopnja vračanja 1 |
Odredba o zapustitvi |
Vrnjeni v tretjo državo |
Stopnja vračanja |
Odredba o zapustitvi |
Vrnjeni v tretjo državo |
Stopnja vračanja |
|
|
Evropska unija (28 držav) |
470 080 |
196 280 |
41,75 % |
533 395 |
196 190 |
36,78 % |
493 790 |
226 150 |
45,80 % |
|
Belgija |
35 245 |
5 575 |
15,82 % |
31 045 |
5 550 |
17,88 % |
33 020 |
6 920 |
20,96 % |
|
Bolgarija |
12 870 |
1 155 |
8,97 % |
20 810 |
540 |
2,59 % |
14 120 |
1 105 |
7,83 % |
|
Češka |
2 460 |
320 |
13,01 % |
4 510 |
330 |
7,32 % |
3 760 |
390 |
10,37 % |
|
Danska |
2 905 |
1 400 |
48,19 % |
3 925 |
1 040 |
26,50 % |
3 050 |
930 |
30,49 % |
|
Nemčija (do 1990 ozemlje nekdanje ZRN) |
34 255 |
21 895 |
63,92 % |
54 080 |
53 640 |
99,19 % |
70 005 |
74 080 |
105,82 % |
|
Estonija |
475 |
445 |
93,68 % |
590 |
40 |
6,78 % |
505 |
380 |
75,25 % |
|
Irska |
970 |
345 |
35,57 % |
875 |
205 |
23,43 % |
1 355 |
245 |
18,08 % |
|
Grčija |
73 670 |
27 055 |
36,72 % |
104 575 |
14 390 |
13,76 % |
33 790 |
19 055 |
56,39 % |
|
Španija |
42 150 |
15 150 |
35,94 % |
33 495 |
12 235 |
36,53 % |
27 845 |
9 530 |
34,23 % |
|
Francija |
86 955 |
19 525 |
22,45 % |
79 950 |
12 195 |
15,25 % |
81 000 |
10 930 |
13,49 % |
|
Hrvaška |
3 120 |
2 245 |
71,96 % |
3 910 |
1 405 |
35,93 % |
4 730 |
1 720 |
36,36 % |
|
Italija |
25 300 |
5 310 |
20,99 % |
27 305 |
4 670 |
17,10 % |
32 365 |
5 715 |
17,66 % |
|
Ciper |
3 525 |
2 990 |
84,82 % |
2 250 |
1 840 |
81,78 % |
1 575 |
1 035 |
65,71 % |
|
Latvija |
1 555 |
1 550 |
99,68 % |
1 190 |
1 030 |
86,55 % |
1 450 |
1 355 |
93,45 % |
|
Litva |
2 245 |
1 930 |
85,97 % |
1 870 |
1 685 |
90,11 % |
1 740 |
1 545 |
88,79 % |
|
Luksemburg |
775 |
605 |
78,06 % |
700 |
720 |
102,86 % |
655 |
405 |
61,83 % |
|
Madžarska |
5 885 |
4 345 |
73,83 % |
11 750 |
5 755 |
48,98 % |
10 765 |
780 |
7,25 % |
|
Malta |
990 |
495 |
50,00 % |
575 |
465 |
80,87 % |
415 |
420 |
101,20 % |
|
Nizozemska |
33 735 |
7 995 |
23,70 % |
23 765 |
8 380 |
35,26 % |
32 950 |
11 215 |
34,04 % |
|
Avstrija |
: |
2 480 |
: |
9 910 |
: |
: |
11 850 |
5 895 |
49,75 % |
|
Poljska |
10 160 |
9 280 |
91,34 % |
13 635 |
12 750 |
93,51 % |
20 010 |
18 530 |
92,60 % |
|
Portugalska |
3 845 |
820 |
21,33 % |
5 080 |
565 |
11,12 % |
6 200 |
0 |
0,00 % |
|
Romunija |
2 030 |
2 085 |
102,71 % |
1 930 |
1 995 |
103,37 % |
2 070 |
1 865 |
90,10 % |
|
Slovenija |
1 025 |
840 |
81,95 % |
1 025 |
155 |
15,12 % |
1 375 |
205 |
14,91 % |
|
Slovaška |
925 |
695 |
75,14 % |
1 575 |
970 |
61,59 % |
1 735 |
1 390 |
80,12 % |
|
Finska |
3 360 |
3 195 |
95,09 % |
4 905 |
2 980 |
60,75 % |
17 975 |
5 610 |
31,21 % |
|
Švedska |
14 280 |
6 630 |
46,43 % |
18 150 |
9 695 |
53,42 % |
17 585 |
10 160 |
57,78 % |
|
Združeno kraljestvo |
65 365 |
49 920 |
76,37 % |
70 020 |
40 965 |
58,50 % |
59 895 |
34 740 |
58,00 % |
|
Islandija |
: |
: |
: |
: |
: |
: |
: |
: |
: |
|
Lihtenštajn |
15 |
15 |
100,00 % |
15 |
0 |
0,00 % |
15 |
5 |
33,33 % |
|
Norveška |
13 305 |
5 365 |
40,32 % |
13 705 |
3 540 |
25,83 % |
: |
: |
: |
|
Švica |
3 335 |
: |
: |
3 730 |
0 |
0,00 % |
: |
: |
: |
-
(1)
Stopnja vračanja je razmerje med številom oseb, ki jim je bila izdana odločba o vrnitvi, in številom uspešno vrnjenih oseb (ne glede na to, ali so se vrnile prostovoljno ali prisilno).
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj,15.11.2017
COM(2017) 669 final
PRILOGA
k
POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU
Poročilo o napredku pri izvajanju evropske agende o migracijah
Premestitev
{SWD(2017) 372 final}
Premestitve iz Italije in Grčije do 14. novembra
|
Država članica |
Dejansko premeščene osebe iz Italije |
Dejansko premeščene osebe iz Grčije |
Dejansko premeščene osebe skupaj |
Pravna zaveza iz sklepov Sveta 1 |
|
Avstrija 2 |
15 |
15 |
1 953 |
|
|
Belgija |
361 |
698 |
1 059 |
3 812 |
|
Bolgarija |
50 |
50 |
1 302 |
|
|
Hrvaška |
18 |
60 |
78 |
968 |
|
Ciper |
47 |
96 |
143 |
320 |
|
Češka |
12 |
12 |
2 691 |
|
|
Estonija |
141 |
141 |
329 |
|
|
Finska |
779 |
1 201 |
1 980 |
2 078 |
|
Francija |
377 |
4 322 |
4 699 |
19 714 |
|
Nemčija |
3 972 |
5 197 |
9 169 |
27 536 |
|
Madžarska |
1 294 |
|||
|
Islandija |
||||
|
Irska |
646 |
646 |
600 |
|
|
Latvija |
27 |
294 |
321 |
481 |
|
Lihtenštajn |
10 |
10 |
||
|
Litva |
29 |
355 |
384 |
671 |
|
Luksemburg |
211 |
271 |
482 |
557 |
|
Malta |
67 |
101 |
168 |
131 |
|
Nizozemska |
842 |
1 709 |
2 551 |
5 947 |
|
Norveška |
816 |
693 |
1 509 |
|
|
Poljska |
6 182 |
|||
|
Portugalska |
315 |
1 192 |
1 507 |
2 951 |
|
Romunija |
45 |
683 |
728 |
4 180 |
|
Slovaška |
0 |
16 |
16 |
902 |
|
Slovenija |
60 |
172 |
232 |
567 |
|
Španija |
205 |
1 096 |
1 301 |
9 323 |
|
Švedska 3 |
1 202 |
1 649 |
2 851 |
3 766 |
|
Švica |
877 |
574 |
1 451 |
|
|
SKUPAJ |
10 265 |
21 238 |
31 503 |
98 255 |
-
(1)
Ne vključuje približno 8 000 oseb, ki se morajo še dodeliti v okviru prvega sklepa Sveta, in dodelitev na podlagi dogovora glede 54 000 mest.
-
(2)
Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/408 z dne 10. marca 2016 o začasni odložitvi premestitve 30 % prosilcev, ki so Avstriji dodeljeni v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.
-
(3)
Sklep Sveta (EU) 2016/946 z dne 9. junija 2016 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Švedske v skladu s členom 9 Sklepa (EU) 2015/1523 in členom 9 Sklepa (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj,15.11.2017
COM(2017) 669 final
PRILOGA
k
POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU
Poročilo o napredku pri izvajanju evropske agende o migracijah
Preselitev
{SWD(2017) 372 final}
Stanje izvajanja preselitve na dan 10. novembra 2017
|
Država članica/
|
Zaveze na podlagi sklepov z dne 20. julija 2015 |
Preseljene osebe na podlagi sklepov z dne 20. julija 2015 |
Preseljene osebe 1 na podlagi izjave EU in Turčije |
Skupno število preseljenih oseb na podlagi obeh programov EU |
Tretja država, iz katere je potekala preselitev na podlagi obeh programov EU |
|
Avstrija |
1 900 |
1 880 |
192 (192) |
1 880 |
Irak, Jordanija, Libanon, Turčija |
|
Belgija |
1 100 |
1 100 |
823 (245) |
1 678 |
Egipt, Jordanija, Libanon, Turčija |
|
Bolgarija |
50 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Hrvaška |
150 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Ciper |
69 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Češka |
400 |
52 |
0 |
52 |
Jordanija, Libanon |
|
Danska |
1 000 |
481 |
0 |
481 |
Libanon, Uganda |
|
Estonija |
20 |
20 |
30 (20) |
30 |
Turčija |
|
Finska |
293 |
293 |
994 |
1 287 |
Egipt, Jordanija, Libanon, Turčija |
|
Francija |
2 375 |
2 283 |
1 091 (228) |
3 146 |
Irak, Jordanija, Libanon, Turčija |
|
Nemčija |
1 600 |
1 600 |
3 797 (1 600) |
3 797 |
Turčija |
|
Grčija |
354 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Madžarska |
0 |
0 |
|||
|
Islandija |
50 |
50 |
50 |
Libanon |
|
|
Irska |
520 |
520 |
0 |
520 |
Libanon |
|
Italija |
1 989 |
1 521 |
327 (327) |
1 521 |
Libanon, Jordanija, Sirija, Sudan, Turčija |
|
Latvija |
50 |
42 |
42 (42) |
42 |
Turčija |
|
Lihtenštajn |
20 |
20 |
20 |
Turčija |
|
|
Litva |
70 |
32 |
32 (32) |
32 |
Turčija |
|
Luksemburg |
30 |
26 |
206 |
232 |
Libanon, Turčija |
|
Malta |
14 |
14 |
17 (14) |
17 |
Turčija |
|
Nizozemska |
1 000 |
1 000 |
2 594 (556) |
3 038 |
Egipt, Etiopija, Irak, Izrael, Jordanija, Kenija, Libanon, Libija, Maroko, Saudova Arabija, Sirija, Turčija |
|
Norveška |
3 500 |
3 489 |
3 489 |
Jordanija, Libanon, Turčija |
|
|
Poljska |
900 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Portugalska |
191 |
76 |
46 (46) |
76 |
Egipt, Maroko, Turčija |
|
Romunija |
80 |
26 |
0 |
26 |
Turčija |
|
Slovaška |
100 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Slovenija |
20 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Španija |
1 449 |
631 |
410 (410) |
631 |
Libanon, Turčija |
|
Švedska |
491 |
491 |
753 (269) |
975 |
Egipt, Irak, Jordanija, Kenija, Libanon, Sudan, Turčija |
|
Švica |
519 |
519 |
519 |
Libanon, Sirija |
|
|
Združeno kraljestvo |
2 200 |
2 200 |
0 |
2.200 |
Egipt, Irak, Jordanija, Libanon, Turčija, drugo |
|
SKUPAJ |
22 504 |
18 366 |
11 354 (3 981) |
25 739 |
-
(1)
Številka v oklepaju pomeni število preseljenih oseb na podlagi izjave EU in Turčije, ki je že upoštevano v okviru programa EU z dne 20. julija 2015.