52008PC0723

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 6.11.2008

COM(2008)723 konč.

2007/0248 (COD)

Spremenjeni predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju na področju varstva potrošnikov

(Besedilo velja za EGP)

2007/0248 (COD)

Spremenjeni predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju na področju varstva potrošnikov

(Besedilo velja za EGP)

1. Stopnje postopka

Komisija je predlog – COM(2007) 698 – 2007/0248 (COD) – sprejela 13. novembra 2007 in ga 15. novembra 2007 predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje o predlogu Komisije sprejel 29. maja 2008.

Odbor regij je mnenje o predlogu Komisije sprejel 18. junija 2008.

Evropski parlament je pri prvi obravnavi 24. septembra 2008 sprejel 155 sprememb.

2. Cilj predloga

Ta zakonodajni predlog vključuje spremembe Direktive o univerzalnih storitvah in Direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah. Cilj je prilagoditi regulativni okvir elektronskim komunikacijam s krepitvijo nekaterih pravic potrošnikov in uporabnikov ter zagotavljanjem zanesljivosti in varnosti elektronskih komunikacij, ki imajo visoko raven zaščite posameznikove zasebnosti in osebnih podatkov.

Natančnejša cilja teh predlogov sta:

1. krepitev in izboljšanje varstva potrošnikov in pravic uporabnikov na področju elektronskih komunikacij tako, da potrošniki med drugim dobijo več informacij o cenah in nakupnih pogojih, ter olajševanje dostopa do e-komunikacij in njihove uporabe, vključno s storitvami v sili, za končne uporabnike invalide;

2. izboljšanje varstva zasebnosti in osebnih podatkov posameznikov na področju elektronskih komunikacij, zlasti s strožjimi določbami, povezanimi z varnostjo, in izboljšanimi mehanizmi njihovega uveljavljanja.

3. Cilj spremenjenega predloga

Cilj spremenjenega predloga je prilagoditi nekatere točke izvirnega predloga v skladu s predlogi Evropskega parlamenta.

4. Pripombe glede sprememb, ki jih je sprejel Evropski parlament

4.1 Spremembe, ki jih je sprejela Komisija

Komisija lahko sprejme spremembe 2, 4, 5, 7, 8, 11, 15, 16, 20, 27, 32, 38, 41, 43, 48, 51, 54, 55, 56, 60, 61, 62 (razen prve alinee), 63, 64, 65, 66, 68, 70, 72, 73, 77, 79, 80, 88, 89, 90, 92 (zadnji odstavek), 97, 100, 110, 111, 112, 114 (zadnji odstavek), 115, 116, 118, 129, 137, 141, 143, 145, 149, 150, 151, 152, 182, 191 in 192.

4.2 Spremembe, ki jih je Komisija delno sprejela ali jih je sprejela pod pogojem, da se jih na novo oblikuje

To so spremembe 3, 6, 12, 14, 18, 19, 21, 22, 23, 25, 26, 31, 37, 44, 47, 53, 67, 71, 75, 76, 82, 85, 86, 87, 91, 93, 99, 103, 105, 106, 109, 122, 127, 131, 132, 135, 136, 138, 139, 165, 180, 181, 183, 184, 185, 187, 188, 189, 193 in 194.

- sprememba 3

Sprememba pojasnjuje nove obveznosti, ki jih imajo države članice pri „spodbuja[nju] razpoložljivost[i] ustrezne terminalske opreme“ in so uvedene v členu 7(2). Vendar je treba ta opis popraviti, da se upošteva besedilo iz člena 7(2).

uvodna izjava 4b (novo)

„Države članice morajo uvesti ukrepe, s katerimi zagotovijo, da imajo tudi končni uporabniki invalidi možnost izbiranja med podjetji in izvajalci storitev, kot jo ima večina končnih uporabnikov, in s katerimi spodbujajo razpoložljivost ustrezne terminalske opreme za spodbujanje oblikovanja trga za široko razpoložljive proizvode in storitve, ki vsebujejo naprave za uporabnike invalide . Takšni ukrepi lahko na primer vključujejo To se lahko med drugim doseže s sklicevanjem na evropske standarde in uveljavitev zahtev elektronske dostopnosti (e-dostopnost) za postopke javnih naročil in storitev v zvezi z javnimi e razpisi e v zvezi z zagotavljanjem storitev ter z izvajanjem zakonodaje, ki vključuje pravice invalidov.“

- sprememba 6

Komisija meni, da morajo biti pri vseh klicih storitev v sili navedene informacije o lokaciji kličočega, da bi bila zaščita državljanov Evropske unije večja. Sklicevanje na lokacijo kličočega je črtano, saj se s tem nakazuje možnost, da se lokacija kličočega ne navede. V vsakem primeru klici storitev v sili ne zagotavljajo samega dostopa do lokacije kličočega. Navesti pa je treba informacije o točnosti informacij o lokaciji kličočega, da se zagotovi učinkovitejše in hitrejše opravljanje storitev v sili.

uvodna izjava 12

„Ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev morajo zagotoviti, da so njihove stranke ustrezno obveščene, ali je zagotovljen dostop do storitev v sili in informacije o lokaciji kličočega , ter da dobijo jasne in pregledne informacije v prvotni potrošniški pogodbi ter nato v rednih intervalih, na primer v informacijah o izdanih računih. Te informacije morajo vključevati vse omejitve glede ozemeljske pokritosti, na podlagi načrtovanih tehničnih operativnih parametrov storitve in razpoložljive infrastrukture. Kjer se storitve ne nudi prek komutiranega telefonskega omrežja, morajo informacije vključevati tudi raven zanesljivosti dostopa do in točnost informacije o lokaciji kličočega v primerjavi s storitvijo, ki se nudi prek komutiranega telefonskega omrežja, ob upoštevanju trenutnih tehnoloških in kakovostnih standardov, kakor tudi parametrov kakovosti storitve, ki so opredeljeni v Direktivi 2002/22/ES. Glasovni klici so najtrdnejša in najzanesljivejša oblika dostopa do storitev v sili. Druge oblike stika, kot so kratka sporočila, so manj zanesljive in niso neposredne. Države članice pa morajo, če se jim zdi primerno, imeti možnost spodbujati razvoj in izvajanje drugih sredstev dostopa do storitev v sili, ki bi bila zmožna zagotoviti dostop, enakovreden glasovnim klicem. Potrošniki morajo biti tudi dobro obveščeni o možnih vrstah ukrepov ponudnik a ov elektronskih komunikacijskih storitev glede ogrožanja varnosti ali kot odziv na incident glede varnosti ali integritete, ker imajo taki ukrepi lahko posreden ali neposreden vpliv na podatke ali zasebnost potrošnika ali na druge vidike opravljene storitve.“

– sprememba 12

Namen spremembe je pojasniti predlagane spremembe člena 22(3). Besedilo je treba pojasniti zaradi pravne varnosti: izraza „smernice“ in „osnovna vrsta neomejenih storitev“ sta nejasna in se zato nadomestita.

uvodna izjava 14a (novo)

„Konkurenčni trg mora zagotoviti, da uporabniki lahko dobijo tako kakovost storitve, kot jo zahtevajo, v nekaterih primerih pa bo morda treba zagotoviti, da javna komunikacijska omrežja dosegajo najnižje ravni kakovosti, da se prepreči poslabšanje storitve, omejitve uporabe ter upočasnitev prometa. Če ni učinkovite konkurence, morajo nacionalni regulativni organi uporabiti pravna sredstva, ki so jim na voljo v okviru direktiv, ki določajo regulativni okvir za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, da zagotovijo, da dostop uporabnikov do določenih vrst vsebin ali aplikacij ni neupravičeno omejen. Nacionalni regulativni organi bi morali imeti možnost izdajanja smernic, ki določajo minimalne ih zahteve glede kakovosti storitev v okviru Direktive 2002/22/ES, in sprejemanja ukrepov, kjer po njihovem mnenju te druge rešitve niso bile učinkovite glede interesov uporabnikov in vseh ostalih zadevnih okoliščin. Takšne smernice ali ukrepi lahko vključujejo nudenje osnovne vrste neomejenih storitev.“

– sprememba 14

Sprememba se nanaša na „rešitve“, „smernice“ in „druge ukrepe“, katerih doslednost bi Komisija morala še oceniti. V skladu s spremembo 12 pa se mora nanašati tudi na „zahteve glede kakovosti storitev“.

uvodna izjava 14d (novo)

„Ker bodo neskladne rešitve zahteve glede kakovosti storitev znatno škodile dokončanju notranjega trga, bi morala Komisija oceniti vse smernice ali druge ukrepe, ki so jih sprejeli nacionalni regulativni organi za morebitno regulativno ukrepanje v Skupnosti in, če se zdi potrebno, sprejeti tehnične izvedbene ukrepe, da se doseže skladno izvajanje na vsem območju Skupnosti.“

– sprememba 18

Večji del besedila predloga Komisije je prestavljen v novo uvodno izjavo 14a (glej spremembo 12). Sklicevanje na komitologijo – ki je prav tako ohranjeno v členu 22(3) – je vključeno v revidirani uvodni izjavi 14c, ki je vsebovana v zgoraj navedeni spremembi 14.

– sprememba 19

Sprememba zadeva obveznosti podjetij na področju veleprodaje glede zbiranja in posredovanja imeniških podatkov pod nekaterimi pogoji, in sicer za namene zagotavljanja javno dostopnih imeniških podatkov in imeniških storitev. Ker je to že določeno v členu 25(2), je treba opis spremembe popraviti. Poleg tega ga je treba uskladiti z revidiranim besedilom spremembe 85.

uvodna izjava 18a (novo)

„Imeniške storitve se morajo zagotavljati – in pogosto se tudi zagotavljajo – pod konkurenčnimi tržnimi pogoji v skladu s členom 5 Direktive Komisije 2002/77/ES z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve*. Na področju veleprodaje je treba pripraviti ukrepe za Ukrepi, ki zadevajo vključitev podatkov končnih uporabnikov (vseh podjetij, ki telefonske številke dodeljujejo naročnikom stacionarnega in mobilnega omrežja ) v podatkovne baze, morajo upoštevati zaščitne ukrepe za varstvo osebnih podatkov, vključno s členom 12 Direktive 2002/58/ES. , za Vzpostaviti je treba stroškovno naravnano dobavo takšnih podatkov za namen zagotavljanja javno dostopnih imeniških podatkov in imeniških storitev ponudnikom storitev ter za zagotavljanje omrežnega dostopa v stroškovno naravnanih, razumnih in preglednih pogojih , da bi končni uporabniki lahko uživali prednosti konkurence ustreznih in preglednih pogojev v konkurenčnih ponudbah. in bi se kot končni cilj odstranili regulativni ukrepi v maloprodaji za te storitve. “

* UL L 249, 17.9.2002, str. 21.

– sprememba 21

Sprememba nakazuje, da bi Komisija lahko prenesla odgovornost za upravljanje ETNS. To ni mogoče, ker je koda ETNS dodeljena državam članicam in ne Komisiji. Sprememba je popravljena tako, da je iz nje razvidno, da lahko odgovornost za upravljanje kode prenesejo samo države, ki jim je Mednarodna telekomunikacijska zveza dodelila kodo „3883“.

uvodna izjava 21

„ Razvoj mednarodne kode „3883“ ( evropski telefonski številski prostor (ETNS) ) je trenutno ogrožen zaradi nezadostne ozaveščenosti, pomanjkanja povpraševanja, preveč birokratskih postopkovnih zahtev in posledično pomanjkanja povpraševanja nezadostne ozaveščenosti . Za pospeševanje razvoja ETNS, bi morala Komisija morale države, ki jim je Mednarodna telekomunikacijska zveza dodelila mednarodno kodo „3883“, prenesti odgovornost za upravljanje, dodeljevanje številk in promocijo ali na [xxx] ali po vzoru izvajanja vrhnje domene „.eu“ na ločeno organizacijo, ki jo Komisija izbere na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega izbirnega postopka, z operativnimi predpisi, ki so del prava Skupnosti .“

– sprememba 22

Prvi stavek uvodne izjave 22 je bil spremenjen, da bi se uskladil s spremembami izvedbenih določb direktive (glej spremembo 86 o spremembi člena 25(4) Direktive o univerzalnih storitvah). Sprememba Evropskega parlamenta ni v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti, zato je bila nadomeščena s splošnejšim besedilom, ki pojasnjuje, da je dostop do številk in storitev v Skupnosti nujen za lažjo izmenjavo med končnimi uporabniki.

uvodna izjava 22

„Enotni trg pomeni, da imajo končni uporabniki dostop do vseh številk v nacionalnih načrtih številčenja drugih držav članic in dostop do storitev, vključno do storitev informacijske družbe, z uporabo negeografskih številk v Skupnosti, med drugim vključno z drugimi številkami brezplačnih telefonskih klicev, in številkami premijskih storitev in imeniškimi storitvami. Končni uporabniki bi morali imeti tudi možnost dostopa do številk iz evropskega telefonskega številskega prostora (ETNS) in enotnih mednarodnih številk brezplačnih telefonskih klicev (UIFN). To bo olajšalo čezmejne izmenjave med končnimi uporabniki, ne glede na to, katerega operaterja so izbrali . Čezmejnega dostopa do številskih virov in z njimi povezanih storitev se ne sme preprečevati, razen v objektivno utemeljenih primerih, kot je na primer v primeru, ko je to potrebno zaradi boja proti goljufijam in zlorabam, npr. v zvezi z nekaterimi premijskimi storitvami ali ko se številka uporablja samo v določeni državi (npr. nacionalna samostojna številka). Uporabniki morajo biti vnaprej in jasno obveščeni o vseh stroških, ki se nanašajo na številke brezplačnih telefonskih klicev, kot so stroški mednarodnih klicev za številke, dostopne prek standardnih mednarodnih klicnih številk. Končnim uporabnikom je treba omogočiti tudi, da se povežejo z drugimi končnimi uporabniki (zlasti prek številk internetnega protokola (IP)) in izmenjujejo podatke, ne glede na to, katerega operaterja so izbrali. Komisija mora imeti možnost, da sprejme izvedbene ukrepe, s katerimi zagotovi, da imajo končni uporabniki učinkovit dostop do številk in storitev v Skupnosti.“

– sprememba 23

Ta sprememba podpira spremembe člena 30(4) za zagotovitev zaščite pred prenosom telefonskih storitev brez privolitve („slamming“).

uvodna izjava 23

„Da bi potrošniki lahko v celoti izkoristili konkurenčno okolje, bi morali imeti možnost izbire na podlagi informacij in zamenjati ponudnika, če je to v njihovem interesu. Treba je zagotoviti, da jih pri tem ne ovirajo pravne, tehnične ali praktične ovire, vključno s pogodbenimi pogoji, postopki, stroški itd. To ne izključuje določitve razumnega najkrajšega pogodbenega obdobja v potrošniških pogodbah. Prenosljivost številk bistveno olajšuje izbiro potrošnikov in učinkovito konkurenco na konkurenčnih trgih elektronskih komunikacij in jo je treba čim prej uvesti, praviloma ne več kot v enem dnevu od zahteve potrošnika . V primeru zlorab ali zamud pri prenosu morajo imeti nacionalni regulativni organi možnost, da naložijo ustrezne kazni. Poleg tega morajo imeti nacionalni regulativni organi tudi možnost, da uveljavijo sorazmerne ukrepe za zmanjševanje tveganja, da se potrošniku brez njegove privolitve zamenja ponudnika, pri čemer proces zamenjave ponudnika za potrošnike ne sme postati manj zanimiv. Vendar so izkušnje v nekaterih državah članicah pokazale obstoj tveganja, da se potrošniku brez njegove privolitve zamenja ponudnika. Te primere morajo obravnavati predvsem organi kazenskega pregona, kljub temu pa morajo imeti države članice možnost, da uveljavijo najmanjše sorazmerne ukrepe glede procesa zamenjave ponudnika, saj so ti potrebni za zmanjševanje takih tveganj, ne da bi s tem postal proces za potrošnike manj zanimiv. Komisija bi morala imeti za prilagoditev prenosljivosti številk tržnemu in tehnološkemu razvoju, vključno s prenosom osebnih imenikov naročnikov in informacij o profilu, shranjenih v omrežju, možnost sprejeti tehnične izvedbene ukrepe na tem področju. Ocena, ali tehnološki in tržni pogoji omogočajo prenos številk med omrežji, ki zagotavljajo storitve na fiksni lokaciji, in mobilnimi omrežji, mora zlasti upoštevati cene za uporabnike in stroške prehoda za podjetja, ki zagotavljajo storitve na fiksni lokaciji, in mobilna omrežja.“

– sprememba 25

Spodaj navedene spremembe so vpeljane zato, da se prepreči podvajanje z obstoječo uvodno izjavo 47 Direktive o univerzalnih storitvah 2002/22/ES.

uvodna izjava 25a (novo)

„Postopek za izvensodno reševanje sporov bi morali okrepiti, in sicer tako, da se zagotovi uporaba neodvisnih organov za reševanje sporov ter vsaj minimalna usklajenost tega postopka z načeli iz priporočila Komisije 98/257/ES z dne 30. marca 1998 o načelih, ki se uporabljajo za organe, pristojne za izvensodno poravnavo potrošniških sporov* . Države članice lahko v ta namen uporabljajo že obstoječe organe za reševanje sporov, če ti izpolnjujejo veljavne zahteve, ali pa ustanovijo nove organe.“

__________

* UL L 115, 17.4.1998, str. 31.

– sprememba 26

Sprememba je izjava o ciljih v podporo vsebinskim določbam direktive.

uvodna izjava 26a (novo)

„(26a) Direktiva 2002/58/ES omogoča usklajevanje predpisov držav članic, ki so potrebni za zagotovitev enake ravni zaščite temeljnih pravic in svoboščin, zlasti pravice do zasebnosti ter pravice do zaupnosti in varnosti sistemov informacijske tehnologije pri obdelavi osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij, ter za zagotovitev prostega pretoka takšnih podatkov ter elektronske komunikacijske opreme in storitev v Skupnosti.“

– sprememba 31

Sprememba pojasnjuje področje uporabe varnostnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 4. Besedilo „brez poseganja v […] Direktivo [o hrambi podatkov] 2006/24/ES“ ni primerno, saj Direktiva o hrambi podatkov predstavlja lex specialis glede na Direktivo 2002/58/ES.

uvodna izjava 28a (novo)

„(28a) Ponudnik javno dostopne elektronske komunikacijske storitve mora sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da bi zagotovil varnost svojih storitev. Brez poseganja v Direktivo 95/46/ES in Direktivo 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij, naj bi ti ukrepi zagotovili, da bodo do osebnih podatkov lahko dostopali le pooblaščeni uslužbenci za zakonite in odobrene namene ter da bodo shranjeni ali poslani osebni podatki kot tudi omrežja in storitve zaščiteni. Poleg tega bi bilo treba za prepoznavanje ranljivosti v sistemu oblikovati varnostno politiko za obdelavo osebnih podatkov, in izvajati redno spremljanje ter sprejemati preventivne, korektivne in blažilne ukrepe.“

– sprememba 37

Sprememba poudarja vlogo ozaveščanja pri preprečevanju razširjanja škodljive programske opreme.

uvodna izjava 34

„Programska oprema, ki prikrito spremlja dejanja uporabnika in/ali uničuje uporabnikovo terminalsko opremo v korist tretje stranke (tako imenovana „vohunska programska oprema“), lahko resno ogroža zasebnost uporabnikov. Treba je zagotoviti visoko in enako raven varstva zasebnosti uporabnikov, ne glede na to ali so nezaželeni vohunski programi preneseni sami od sebe prek elektronskih komunikacijskih omrežij, ali pa se dostavijo in namestijo skriti v programski opremi, ki se nahaja na drugih zunanjih nosilcih shranjevanja podatkov, kot so zgoščenke, CD-ROMi ali in USB ključi. Države članice morajo končne uporabnike , na primer s kampanjami za ozaveščanje, obveščati o razpoložljivih previdnostnih ukrepih in jih spodbujati, da naredijo vse, kar je potrebno, za zaščito njihove terminalske opreme pred virusi in vohunsko programsko opremo . “

– sprememba 44

Sklicevanje na potrošniško zakonodajo je spremenjeno tako, da vključuje Direktivo o nepoštenih poslovnih praksah 2005/29/ES.

točka 1 člena 1 akta o spremembi; odstavek 2a člena 1 Direktive 2002/22/ES (novo)

„Določbe te direktive se uporabljajo brez poseganja v predpise Skupnosti o varstvu potrošnikov, zlasti v direktivi ah 93/13/ES , in 97/7/ES in 2005/29/ES , ter brez poseganja v nacionalne predpise, ki so v skladu z zakonodajo Skupnosti .“

– sprememba 47

Sprememba se nanaša na možno črtanje opredelitve omrežne priključne točke iz Direktive o univerzalnih storitvah 2002/22/ES in je načeloma sprejemljiva v primeru, da se ta opredelitev prenese v Okvirno direktivo 2002/21/ES. Ker pa Evropski parlament te spremembe ni uvrstil na seznam sprememb, se predlaga ustrezna sprememba v Direktivi 2002/21/ES (glej spremembo Komisije, ki zadeva točko 2(ba) člena 1 akta o spremembi (novo); točko (da) člena 2 Direktive 2002/21/ES (novo)).

– sprememba 53

Sprememba pojasnjuje izvirni predlog. Vendar Komisija ne more sprejeti izraza „lahko“, ker se z njim cilj določbe razvrednoti.

točka 5 člena 1 akta o spremembi; člen 7(2)(a) Direktive 2002/22/ES (novo)

„Države članice lahko ob upoštevanju nacionalnih pogojev in posebnih zahtev glede invalidnosti sprejmejo posebne ukrepe, določene s presojo nacionalnih regulativnih organov , s katerimi zagotovijo, da imajo končni uporabniki invalidi možnost izbiranja med podjetji in izvajalci storitev, kot jo ima večina končnih uporabnikov, in spodbujajo razpoložljivost ustrezne terminalske opreme . Zagotovijo, da v vsakem primeru vsaj eno podjetje poskrbi za zadostitev potreb posebnih skupin uporabnikov invalidov.“

– sprememba 67

Sprememba opisuje informacije, ki jih morajo zadevni javni organi posredovati v pogodbah. Cilj te spremembe je zagotoviti, da so končni uporabniki še pred sklenitvijo pogodbe jasno obveščeni o njihovih obveznostih, ki na primer zadevajo avtorske pravice in načine zaščite pred tveganji za osebno varnost in zasebnost. V tej zvezi je sklicevanje na „vse“ informacije preobsežno; če bi se naročnikom posredovala prevelika količina informacij, bi bila ta določba neučinkovita.

točka 12 člena 1 akta o spremembi; drugi pododstavek člena 20(2) Direktive 2002/22/ES

„Pogodba mora vključevati tudi vse informacije, ki jih posredujejo zadevni javni organi o uporabi elektronskih komunikacijskih omrežji in storitev za izvajanje nezakonitih dejavnosti ali za širjenje škodljive vsebine ter o načinih zaščite osebne varnosti, zasebnosti in osebnih podatkov iz člena 21(4a) in ki se navezujejo na nudeno storitev.

– sprememba 71

Sprememba se nanaša člen 20(6) Direktive o univerzalnih storitvah. Nekatere spremembe so potrebne za zagotovitev, da so ohranjeni vsi elementi, ki jih vsebuje člen 20(6), kakor ga je prvotno predlagala Komisija. Sprememba 76, ki je tesno povezana s spremembo 71, se temu primerno revidira. (Sprememba 71 se nanaša na nove kompromisne predloge v drugem pododstavku člena 20(2) (sprememba 67) in členu 21(4a) (sprememba 76)).

– sprememba 75

Sprememba se nanaša na informacije o tarifah, ki jih je treba posredovati naročnikom, njen cilj pa je povečanje preglednosti. Vendar se lahko besedna zveza „pred priključitvijo klica“ v zadnjem delu točke (a) tolmači zelo široko. Namen besedila, ki ga je predlagala Komisija, je bil zagotoviti, da so uporabniki v celoti obveščeni o vseh dodatnih stroških „v času in na kraju nakupa“; zato je poudarjeno, da je treba takšne informacije zagotoviti „neposredno“ pred priključitvijo klica“. V zvezi s točko (d) imajo naročniki v skladu z določbami člena 12 Direktive 2002/58/ES tudi pravico odkloniti vključitev svojih osebnih podatkov v imenik.

točka 12 člena 1 akta o spremembi; člen 21(4) Direktive 2002/22/ES

„Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni regulativni organi podjetjem, ki zagotavljajo povezavo na javna elektronska komunikacijska omrežja in/ali elektronske komunikacijske storitve, naložijo obveznost, da med drugim :

(a) zagotovijo informacije o veljavnih tarifah naročnikom glede katere koli številke ali storitve, ki so predmet posebnih pogojev oblikovanja cen; nacionalni regulativni organi lahko glede na posamezne kategorije storitev zahtevajo, da se takšne informacije posredujejo „neposredno“ pred priključitvijo klica;

….

(d) obvestijo naročnike o njihovi pravici do vključitve odločitve, ali naj se njihovih osebnih podatkov i v imenik vključijo v imenik ali ne , in o vrsti zadevnih podatkov v skladu s členom 12 Direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah ; ter“

– sprememba 76

Ta sprememba se nanaša na nove kompromisne predloge iz drugega pododstavka člena 20(2) (sprememba 67) in člena 20(6) (sprememba 71). Vendar pa spremenjeno besedilo ne vsebuje sklicevanja na Direktivo o elektronskem poslovanju 2000/31/ES, ki ga je treba ohraniti. To je ponovno vneseno v točko (a) spremembe 76, kot jo je popravila Komisija. Poleg tega bi se besedilo moralo sklicevati na „pravne“ posledice kršitev avtorskih in sorodnih pravic, tako da je jasno, da druge posledice (npr. gospodarske) niso zajete. Sklicevanje na „spoštovanje pravic in svoboščin drugih“ je nejasno in bi lahko bilo zelo široko, zato se ga ustrezno črta.

točka 12 člena 1 akta o spremembi; člen 21 (4a) Direktive 2002/22/ES (novo)

„Države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni organi podjetjem iz odstavka 4 naložijo obveznost, da po potrebi posredujejo informacije javnega interesa obstoječim in novim naročnikom .“ Takšne informacije pripravijo zadevni javni organi v standardizirani obliki in med drugim pokrivajo sledeče teme:

(a) brez poseganja v Direktivo 2000/31/ES o elektronskem poslovanju najobičajnejše oblike uporabe elektronskih komunikacijskih storitev za izvajanje nezakonitih dejavnosti ali za širjenje škodljive vsebine , zlasti, kjer lahko to škoduje spoštovanju pravic in svoboščin drugih, vključno s kršenjem spoštovanja avtorskih pravic in zadevnih pravic, ter njihove pravne posledice; ter

(b) vrste zaščite pred ogrožanjem osebne varnosti, zasebnosti in osebnih podatkov pri uporabi elektronskih komunikacijskih storitev.

Pomembne dodatne stroške podjetja za izvajanje teh obveznosti bodo povrnili zadevni javni organi.“

– sprememba 82

Sprememba pojasnjuje, da se zahteva za zagotovitev razpoložljivosti nanaša samo na izvedljive cilje.

točka 14 člena 1 akta o spremembi; člen 23 Direktive 2002/22//ES

„Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev najvišje največje možne ravni razpoložljivosti javno dostopnih telefonskih storitev v primerih katastrofalnega razpada omrežja ali višje sile. Države članice zagotovijo, da podjetja, ki zagotavljajo javno dostopne telefonske storitve, sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev neprekinjenega dostopa do storitev v sili s katere koli lokacije v območju EU .“

– sprememba 85

Razširitev področja uporabe določbe na vse elektronske komunikacijske storitve in sklicevanje na stroškovno naravnanost nista sprejemljiva. Sklicevanje na pravične, objektivne, nediskriminatorne in pregledne pogoje je spremenjeno tako, da upošteva ustrezne določbe člena 5 Direktive o dostopu 2002/19/ES.

podtočka b točke 15 člena 1 akta o spremembah; člen 25(3) Direktive 2002/22/ES

„Države članice zagotovijo, da imajo vsi končni uporabniki, ki jim je zagotovljena javno dostopna telefonska elektronskih komunikacijskih storitev, dostop do imeniških storitev. in da Nacionalni regulativni organi imajo možnost, da uvedejo obveznosti in pogoje za podjetja operaterji , ki nadzirajo dostop do končnih uporabnikov za zagotavljanje imeniških storitev v skladu z določbami člena 5 Direktive 2002/19/ES (Direktive o dostopu). Take obveznosti in pogoji so teh storitev, nudijo dostop pod pravičnimi, stroškovno naravnanimi , objektivnimi , sorazmerni, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji .

– sprememba 86

Ta sprememba pojasnjuje, da določba velja za klice in kratka sporočila. Zadnji del spremembe je bil upoštevan pri spremembi prvega stavka uvodne izjave 22 akta o spremembi (glej zgoraj navedeno spremembo 22).

Podtočka ba točke 15 člena 1 akta o spremembi (novo); člen 25(4) Direktive 2002/22/ES

„Države članice ne ohranijo nobenih normativnih omejitev, ki preprečujejo končnim uporabnikom v eni državi članici neposreden dostop preko klica ali kratkega sporočila do imeniške storitve v drugi državi članici , in sprejmejo ukrepe za zagotovitev tega dostopa v skladu s členom 28 .“

– sprememba 87

Sprememba pojasnjuje, da morajo različne strani (NRO, službe za storitve v sili, ponudniki elektronskih komunikacij) sodelovati, da je zagotovljen dostop do storitev v sili. Vendar je treba ta opis popraviti, saj je izraz „zanesljiv“ nejasen (operaterji bi namreč lahko trdili, da njihove storitve „niso dovolj zanesljive“, da bi se lahko izognili zagotavljanju storitev v sili). Poleg tega je sklicevanje na „mednarodne“ klice nepotrebno in zavajajoče, saj številk za klice v sili ni mogoče uporabljati iz tujine.

točka 16 člena 1 akta o spremembi; člen 26(2) Direktive 2002/22/ES

„Države članice v sodelovanju z nacionalnimi regulativnimi organi, storitvami v sili in ponudniki zagotovijo, da podjetja, ki zagotavljajo elektronsko komunikacijsko storitev odpravljanja medkrajevnih in/ali mednarodnih klicev na z uporabo številkeo ali številke iz državnega ali mednarodnega načrta telefonskega oštevilčenja, zagotovijo zanesljiv dostop do storitev v sili.“

– sprememba 91

Sprememba pojasnjuje besedilo prvotnega predloga. Vendar Komisija ne more sprejeti črtanja obveznosti držav članic v zvezi z letnim poročanjem.

točka 16 člena 1 akta o spremembi; člen 26(6) Direktive 2002/22/ES

„Države članice zagotovijo, da so vsi državljani Unije , poleg informacij o svojih nacionalnih številkah , ustrezno obveščeni o obstoju in uporabi enotne evropske številke za klic v sili „112“, zlasti prek pobud, ki so posebej namenjene osebam, ki potujejo med državami članicami. Države članice Komisiji in organu predložijo letno poročilo o ukrepih, sprejetih v zvezi s tem.“

– sprememba 93

Sprememba prenaša prihodnje upravljanje ETNS na organizacijo, ki jo imenuje Komisija. Predlaganih je bilo nekaj sprememb, da bi se Komisiji omogočilo, da določi izvedbena pravila, ki urejajo pravno osebo glede upravljanja ETNS.

točka 16 člena 1 akta o spremembi; člen 27(2) Direktive 2002/22/ES

„Države članice, katerim je Mednarodna telekomunikacijska zveza dodelila mednarodno kodo „3883“, prenesejo izključno pristojnost za upravljanje, vključno z dodeljevanjem številk in promocijo evropskega telefonskega številskega prostora, na pravno osebo, ki ima sedež v Skupnosti organizacijo, ki se ustanovi v skladu z zakonodajo Skupnosti in jo imenuje Komisija na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminacijskega izbirnega postopka, ali [xxx] . Komisija določi potrebna izvedbena pravila.“

– sprememba 99

Sprememba zagotavlja dopolnilna sredstva (zadrževanje prihodkov) za učinkoviti boj proti goljufiji ali zlorabi. Predlagana je manjša izboljšava osnutka.

točka 16 člena 1 akta o spremembi; drugi pododstavek člena 28(1) Direktive 2002/22/ES

„Nacionalni regulativni organi lahko za vsak primer posebej blokirajo dostop do številk ali storitev, če je to utemeljeno zaradi goljufije ali zlorabe, in zagotovijo, da v teh primerih, tudi če je preiskava še v teku, ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev lahko zadržijo zadevne prihodke medsebojnih povezav ali drugih storitev .“

– sprememba 103

Sprememba določa zaščito pred prenosom telefonskih storitev brez privolitve („slamming“), ki je resen problem v številnih državah članicah. Vendar izrecno podaljšanje obdobja enega delovnega dneva za prenosljivost številk ni sprejemljivo. Stavki so zato preurejeni.

točka 18 člena 1 akta o spremembi; člen 30(4) Direktive 2002/22/ES

„Prenos številk in njihovo naknadno aktiviranje se izvede v najkrajšem možnem času, najpozneje v enem delovnem dnevu od prejetja prvotne zahteve naročnika.“ Nacionalni regulativni organi lahko ponudnikom naložijo primerne sankcije, vključno z dolžnostjo, da v primeru, če ponudniki ali kdo drug v njihovem imenu pozno prenesejo številko ali zlorabijo prenos, naročnikom izplačajo nadomestilo. Nacionalni regulativni organi lahko podaljšajo obdobje enega dneva in, če je treba, sprejmejo določijo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se ponudnika naročnikom ne zamenja proti njihovi volji. Nacionalni regulativni organi lahko ponudnikom naložijo primerne sankcije, vključno z dolžnostjo, da v primeru, če ponudniki ali kdo drug v njihovem imenu pozno prenesejo številko ali zlorabijo prenos, naročnikom izplačajo nadomestilo.“

– sprememba 105

Sprememba določa, da pogodbe veljajo 24 mesecev. Zahteva, da ponudniki uporabnikom ponudijo možnost sklenitve 12-mesečne pogodbe za vse vrste storitev in terminalske opreme, pa bi omejila zagotavljanje inovativnih ponudb na trgu in poslovno svobodo ponudnikov.

točka 18 člena 1 akta o spremembi; člen 30(5a) Direktive 2002/22/ES (novo)

„Države članice zagotovijo, da čas veljavnosti pogodb, sklenjenih med uporabniki in podjetji, ki nudijo elektronske komunikacijske storitve, ne presega 24 mesecev.“ Zagotovijo tudi, da podjetja ponudijo uporabnikom možnost, da podpišejo pogodbo za največ 12 mesecev za vse vrste storitev in terminalske opreme. “

– sprememba 106

S to spremembo se priznava dejstvo, da so za tekoče zadeve lahko odgovorni tudi nacionalni organi, ki niso NRO, kar je koristen dodatek. Po drugi strani je treba ohraniti sklicevanje na „pogoje“.

točka 18 člena 1 akta o spremembi; člen 30(6) Direktive 2002/22/ES

„Brez poseganja v najkrajši pogodbeni rok države članice zagotovijo, da pogoji in postopki prekinitve pogodb nimajo zaviralnega učinka na menjavo ponudnika storitev.“

– sprememba 109

Cilj te spremembe, tj. zagotoviti enak dostop za uporabnike invalide, je upravičen. Vendar bi bilo v opisu treba zagotoviti, da je upoštevana tudi gospodarska izvedljivost in da nacionalni regulativni organi lahko proaktivno ukrepajo. V ta namen je sprememba Evropskega parlamenta popravljena.

točka 19a člena 1 akta o spremembi (novo); člen 31a Direktive 2002/22//ES (novo)

„Zagotavljanje enakovrednega dostopa in izbire za končne uporabnike invalide

Države članice zagotovijo nacionalnim regulativnim organom možnost, da ti podjetjem, ki nudijo javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, naložijo zahteve, s katerimi se končnim uporabnikom invalidom na trajni in obširni podlagi zagotovi:

(a) dostop do elektronskih komunikacijskih storitev, enakovreden tistemu, ki ga uživa večina končnih uporabnikov; ter

(b) možnost izbire podjetja in storitev, ki so na voljo večini končnih uporabnikov.“

– sprememba 122

Podrobni tehnični predlogi so ohranjeni, kolikor se nanašajo na zaščito osebnih podatkov, ki je v središču te določbe. Pristojnosti, ki so NRO dodeljene na področju revizije, lahko prispevajo k izboljšanju izvajanja določb, ki se nanašajo na varstvo in zaščito podatkov.

podtočka aa točke 3 člena 2 akta o spremembi (novo); člen 4(1a) in (1b) Direktive 2002/58/ES (novo)

„(aa) vstavijo se naslednji odstavki:

‚1a. Brez poseganja v določbe Direktive 95/46/ES in Direktive 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij 1 , ti ukrepi vključujejo najmanj :

– primerne tehnične in organizacijske ukrepe, ki zagotavljajo, da imajo dostop do osebnih podatkov omogočajo samo pooblaščenim uslužbencem i izključno v zakonite in odobrene namene in ki shranjene ali poslane osebne podatke ščitijo pred nenamernim ali nezakonitim uničenjem, izgubo ali spremembami in nepooblaščenimi ali nezakonitimi oblikami hrambe, obdelave, dostopa ali razkrivanja ;

- varujejo shranjene ali poslane osebne podatke pred nenamernim ali nezakonitim uničenjem, izgubo ali spremembami ali nepooblaščenimi ali nezakonitimi oblikami hrambe, obdelave, dostopa ali razkrivanja ter

– primerne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi se zaščiti omrežje in storitve pred nenamerno, nezakonito ali nepooblaščeno uporabo, motnjami ali oviranjem njihovega delovanja ali razpoložljivosti;

- izvajajo varnostno politiko za obdelavo osebnih podatkov;

– postopek razumnega opredeljevanja in ocenjevanja morebitnih ranljivosti v sistemih, ki jih upravlja ponudnik elektronske komunikacijske storitve, ki vključuje redno spremljanje kršitev varnosti; ter

– postopek sprejemanja preventivnih, korektivnih in blažilnih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, ki se odkrijejo v postopku iz četrte alinee, in postopek sprejemanja preventivnih, korektivnih in blažilnih ukrepov zoper varnostne incidente, ki lahko privedejo do kršitev varnosti .

1b. Nacionalni regulativni organi morajo opravljati revizijo ukrepov ponudnikov javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev in storitev informacijske družbe ter izdajati priporočila o najboljših praksah in kazalnikih učinkovitosti, ki zadevajo raven varnosti, ki bi jo ti ukrepi morali doseči.‘

__________

1 UL L 105, 13.4.2006, str. 54.“

– sprememba 127

Ohraniti je treba komitološki postopek, da bi lahko tehnični izvedbeni ukrepi zagotovili dosledno in usklajeno izvajanje določb o zaščiti osebnih podatkov, vključno z obvestili o kršitvah zasebnosti. H kakovosti in sprejemljivosti teh ukrepov lahko prispeva širše posvetovanje z zadevnimi zainteresiranimi stranmi.

podtočka b točke 3 člena 2 akta o spremembi; člen 4(4) Direktive 2002/58/ES

„Da se zagotovi doslednost pri izvajanju ukrepov iz odstavkov 1 do 3b d, Komisija lahko po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, delovno skupino za varstvo osebnih podatkov, ustanovljeno na podlagi člena 29 Direktive 95/46/ES, zainteresiranimi stranmi in z Evropsko agencijo za varovanje omrežij in podatkov (ENISA) sprejme priporoči ustrezne tehnične izvedbene ukrepe, med drugim ukrepe, določene v odstavku 1a, ter okoliščine, obliko zapisa in postopke, ki se uporabljajo za zahteve glede informacij in obvestil iz odstavkov 3a do in 3b d.

Komisija vključi vse zadevne zainteresirane strani zlasti zato, da bi bila obveščena o najboljših razpoložljivih tehničnih in gospodarskih metodah za izboljšanje izvajanja te direktive .“

Navedeni ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14a(2). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 14a(3).

– sprememba 131

Ta sprememba pojasnjuje, da so MMS in podobne tehnologije zajete v opredelitvi „elektronske pošte“ v členu 2(h).

nova uvodna izjava

„Zaščita naročnikov pred vdorom v njihovo zasebnost z nepovabljenimi sporočili za namene neposrednega trženja prek elektronske pošte velja tudi za kratka in večpredstavnostna sporočila (SMS, MMS) ter podobne tehnologije.“

– sprememba 132

S predlagano spremembo je besedilo jasnejše, hkrati pa se ohrani namen, da bi sprememba pokrivala nekatera sporočila, ki vsebujejo lažno predstavljanje („phishing“) (vsaj tista, ki spadajo na področje uporabe direktive, tj. sporočila komercialne narave).

točka 4d člena 2 akta o spremembi (novo); člen 13(4) Direktive 2002/58/ES

(4d) člen 13(4) se nadomesti z naslednjim:

„V vsakem primeru je prepovedano pošiljati elektronsko pošto za namene neposrednega trženja na način, da se skrije ali prikrije identiteta pošiljatelja, v imenu katerega se sporočilo pošilja, ali v nasprotju s členom 6 Direktive 2000/31/ES ali ki vsebuje povezave s spletnimi mesti s škodljivo ali lažno vsebino ali brez veljavnega naslova, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo, da se taka sporočila prenehajo pošiljati , ali vabiti prejemnike, da obiščejo spletne strain, ki so v nasprotju s členom 6 Direktive 2000/31/ES .“

– sprememba 135

Ta sprememba želi poudariti pomembnost načela tehnološke nevtralnosti, vendar bi bilo takšno sklicevanje primernejše vključiti v novo uvodno izjavo.

točka 5b člena 2 akta o spremembi (novo); člen 14(3) Direktive 2002/58/ES

„Kadar je potrebno, se lahko sprejmejo ukrepi, ki zagotovijo, da je terminalska oprema zgrajena na način, ki je združljiv s pravico uporabnikov do varstva in nadzora uporabe njihovih osebnih podatkov, v skladu z direktivo 1999/5/ES in Sklepom Sveta 87/95/EGS z dne 22. decembra 1986 o standardizaciji na področju informacijske tehnike/tehnologije in komunikacij. Pri takih ukrepih je treba spoštovati načelo tehnološke nevtralnosti. “

nova uvodna izjava :

„Kadar so na podlagi Direktive 1999/5/ES ali Sklepa Sveta 87/95/EGS sprejeti ukrepi za zagotovitev, da je terminalska oprema zgrajena na način, ki zagotavlja varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, je treba pri takih ukrepih v največji možni meri spoštovati načelo tehnološke nevtralnosti.“

– sprememba 136

Predlagano poročanje je koristen dodatek k interesu večje preglednosti. Jezik je treba prilagoditi besedilu Direktive 95/46/ES, ki v členu 28 opredeljuje nadzorni organ. Nasprotno vključitev ponudnikov storitev informacijske družbe sega izven področja uporabe regulativnega okvira za elektronske komunikacije in se ga v skladu s tem črta.

točka 6a člena 2 akta o spremembi (novo); člen 15(1b) Direktive 2002/58/ES (novo)

„(6a) v člen 15 se vstavi naslednji odstavek:

‚1b. Ponudniki javno dostopnih komunikacijskih storitev in ponudniki storitev informacijske družbe nemudoma obvestijo neodvisne organe za varstvo podatkov nadzorni organ, ustanovljen v skladu s členom 28 Direktive 95/46/ES, o vseh zahtevah za dostop do osebnih podatkov uporabnikov, ki so jih prejeli v skladu z odstavkom 1, vključno s pravno utemeljitvijo in pravnim postopkom, ki so ga uporabili za posamezno zahtevo; zadevni nadzorni neodvisni organ za varstvo podatkov obvesti ustrezne pravosodne organe v primerih, ko meni, da niso bile spoštovane ustrezne določbe iz nacionalne zakonodaje.‘“

– sprememba 138

Zadevne določbe se nanašajo na vprašanja glede varstva podatkov čezmejne razsežnosti (vključno z izvrševanjem nacionalnih zakonov o varstvu podatkov), ki v nekaterih primerih ne spadajo na trenutno področje in med trenutne naloge agencije ENISA. Sklicevanje je zato ustrezno prilagojeno. Sklicevanje na člen 29 Delovna skupina je treba sestaviti tako, kot se glasi v obstoječem členu 15(3).

točka 7 člena 2 akta o spremembi; prvi pododstavek člena 15a(4) Direktive 2002/58/ES

„Komisija lahko zaradi zagotavljanja učinkovitega čezmejnega sodelovanja pri izvrševanju nacionalne zakonodaje, sprejete na podlagi te direktive, in da ustvari usklajene pogoje za opravljanje storitev, ki vključujejo čezmejne podatkovne tokove, po posvetovanju z agencijo ENISA, delovno skupino za varstvo osebnih podatkov, ustanovljeno na podlagi iz člena 29 Direktive 95/46/ES, in ustreznimi regulativnimi organi ter, kjer je primerno, agencijo ENISA sprejme tehnične izvedbene ukrepe.“

– spremembi 139 in 186/rev

Rok za izdelavo poročila o delovanju spremenjene Direktive o e-zasebnosti mora omogočiti potrebno zbiranje podatkov in biti usklajen s klavzulami o pregledu iz drugih delov regulativnega okvira (tj. 3 leta). Obveznost poročanja, ki se sklicuje na „namene, ki jih ta direktiva ne zajema“, ni primerna. Sklicevanji na delovno skupino za varstvo osebnih podatkov iz člena 29 in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov sta sprejemljivi. Sklicevanje na Lizbonsko pogodbo tu ni ustrezno. Medtem ko je Komisija pripravljena prevzeti delo v zvezi z IP naslovi, ki ga je predlagal Parlament, meni, da vsebinska določba direktive ni primeren način obravnave tega vprašanja.

točka 7a člena 2 akta o spremembi (novo); člen 18 Direktive 2002/58//ES

„(7a) člen 18 se nadomesti z naslednjim:

‚Člen 18

Pregled

Komisija do … + najpozneje tri leta po <rok za izvedbo akta o spremembi> in po posvetovanju z delovno skupino o varstvu osebnih podatkov, ustanovljeno na podlagi iz člena 29 Direktive 95/46/ES, in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uporabi te D direktive 2002/58/EC in njenem vplivu na gospodarske operaterje in potrošnike, zlasti kar zadeva določbe o nepovabljenih sporočilih, in priglasitvah kršitev in uporabi osebnih podatkov s strani javnih ali zasebnih tretjih oseb v namene, ki jih ta direktiva ne zajema , pri čemer upošteva mednarodno okolje . V ta namen lahko Komisija zahteva podatke od držav članic, ki jih te dostavijo brez nepotrebnega odlašanja. Kadar je to primerno, Komisija predloži predloge za spremembo te direktive, pri čemer upošteva rezultate tega poročila, vse spremembe na tem področju , Lizbonsko pogodbo, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropskih skupnosti 1, zlasti nove pristojnosti v zvezi z varstvom podatkov, navedene v členu 16, in vse druge predloge, ki jih lahko oceni kot potrebne za izboljšanje učinkovitosti te direktive.

Najkasneje dve leti od začetka veljavnosti Direktive 2008/…/ES [ki spreminja Direktivo 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktivo 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbo (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju na področju varstva potrošnikov] mora Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predložiti poročilo (ki naj temelji na poglobljeni študiji) s priporočili o običajni uporabi IP naslovov ter o izvajanju direktiv o zasebnosti in varstvu podatkov v elektronskih komunikacijah, kar zadeva njihovo zbiranje in nadaljnjo obdelavo, po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, delovno skupino iz člena 29 ter drugimi zainteresiranimi stranmi za vključitev predstavnikov industrije.

__________

+ Dve leti po dnevu začetka veljavnosti te direktive.

1 UL C 306, 17.12.2007, str. 1 . ‘“

– sprememba 165

Komisija sprejme besedilo spremembe z manjšimi jezikovnimi izboljšavami. Pojasnjeno je tudi, da določba zadeva informacije o tarifah.

točka 12 člena 1 akta o spremembi; člen 21(3) Direktive 2002/22/ES

„Nacionalni regulativni organi spodbujajo zagotavljanje primerljivih informacij, ki omogočijo končnim uporabnikom in potrošnikom, da neodvisno ocenijo stroške alternativnih vzorcev uporabe z interaktivnimi vodili ali podobnimi tehnikami. Kadar taka vodila ali podobne tehnike niso na voljo na trgu brezplačno ali po primerni ceni, Ddržave članice zagotovijo, da jih nacionalni regulativni organi dajo na voljo sami ali prek tretjih oseb dajo brezplačno ali po primerni ceni na voljo taka vodila ali tehnike. Tretje osebe imajo pravico do brezplačne uporabe informacij o tarifah, ki jih objavijo podjetja, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in/ali storitve, za prodajo ali dajanje na voljo takih interaktivnih vodil ali podobnih tehnik.“

– sprememba 180

Podatki o prometu imajo zaradi svoje občutljive narave v okviru te direktive visoko raven zaščite. Uvodna izjava pojasnjuje, da je obdelava podatkov o prometu, kadar je potrebna za zagotavljanje varnostnih proizvodov in storitev, dovoljena, če se izvede odgovorno in v skladu z obstoječimi zaščitnimi ukrepi glede varstva podatkov.

uvodna izjava 26b (novo)

„ Obdelava podatkov o prometu za namene zagotavljanja omrež ne ja in informacijske varnosti, vključno z zagotavljanjem pri čemer bo zagotovljena dostopnost i , verodostojnost i , celovitost i in zaupnost i shranjenih ali prenesenih podatkov, s strani ponudnikov varnostnih storitev kot kontrolorjev podatkov bi se v običajnih okoliščinah štela bo omogočila njihovo obdelavo za zakoniti interes kontrolorja podatkov v smislu člena 7(f) Direktive 95/46/ES. To bi lahko vključevalo na primer da se prepreči evanje nedovoljeni ega dostop a in do elektronskih komunikacijskih omrežij, zlonamerno ega dodeljevanje a gesel , da se ustavijo ali napad i ov z zavračanjem storitev in poškodovanje računalniških in elektronskih komunikacijskih sistemov . Evropska agencija za varnost omrežij (ENISA) in informacij mora redno objavljati študije, s katerimi bo ponazorila vrste obdelave, ki so po členu 6 te direktive dovoljene.“

– sprememba 181

Ta sprememba določa novo pravno podlago za obdelavo podatkov o prometu za namene varnosti. Zaradi občutljive narave podatkov o prometu je treba pri dejavnostih obdelovanja uporabiti ustrezne zaščitne ukrepe, obenem pa je treba področje uporabe določbe uskladiti s področjem uporabe direktive in celotnega regulativnega okvira za elektronske komunikacije.

točka 4b člena 2 akta o spremembi (novo); člen 6(6a) Direktive 2002/58/ES (novo)

„(4b) V členu 6 se doda odstavek:

‚6a. Brez poseganja v skladnost z določbami, razen člena 7 Direktive 95/46/EC in člena 5 te direktive, se lahko p P odatki o prometu se lahko obdelajo za zakoniti interes kontrolorja podatkov za namene uvajanja tehničnih ukrepov za zagotovitev varnosti omrežja in informacij javnih storitev elektronskih komunikacij, javnega ali zasebnega omrežja elektronskih komunikacij, storitev informacijske družbe ali s tem povezane terminalske in elektronskokomunikacijske opreme, kot je opredeljeno v členu 4(c) Uredbe (ES) št. 460/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost omrežij in informacij*, razen kadar nad temi interesi ne prevlada interes posameznikovih temeljnih pravic in svoboščin . Obdelava mora biti je omejena na to, kar je nujno potrebno za izvajanje te varnostne dejavnosti.

_________

* UL L 77, 13.3.2004, str. 1 .‘“

– sprememba 183

Sprememba daje uporabne primere okoliščin, v katerih je takojšnje obvestilo zadevnih posameznikov o kršitvah zasebnosti bistveno za preprečevanje možne škode.

uvodna izjava 29

„Kršitev varnosti, ki povzroči izgubo ali drugačno ogroženost osebnih podatkov naročnika ali posameznika , lahko, če se ne obravnava ustrezno in pravočasno, uporabnikom povzroči veliko škodo, na primer gospodarsko izgubo, družbeno škodo ali lažno prikazovanje identitete. Zato mora ustrezni ponudnik storitev takoj obvestiti naročnike, ki jih zadevajo taki varnostni incidenti, nacionalni regulativni organ ali drug pristojni nacionalni organ o vsakršni kršitvi varnosti , da lahko sprejmejo potrebne previdnostne ukrepe . Pristojni regulativni organ mora določiti resnost kršitve ter po potrebi zahtevati, da ustrezni ponudnik storitve nemudoma obvesti naročnike, na katere kršitev neposredno vpliva. Poleg tega Zlasti v primerih, ko so neizbežno in neposredno ogrožene pravice in interesi potrošnika (kot na primer v primerih nedovoljenega dostopa do vsebine elektronske pošte, izpiskov kreditne kartice itd.), je bistveno, da poleg pristojnih nacionalnih organov tudi ustrezni ponudniki storitev neposredno takoj o tem obvestijo uporabnike, ki jih to zadeva. Prav tako p P onudniki enkrat na leto vsako leto obvestijo prizadete uporabnike tudi o vseh kršitvah varnosti, ki jih obravnava ta direktiva, ki so se zgodile v tem časovnem obdobju v preteklih dvanajstih mesecih . Obvestilo nacionalnim organom in uporabnikom naj vsebuje informacije o ukrepih, ki jih je za obravnavanje kršitve sprejel ponudnik, ter priporočila za zaščito prizadetih uporabnikov.“

– sprememba 185

Uvodna izjava se nanaša na širšo razpravo o pravnem statusu IP naslovov, ki zadnje mesece poteka med zadevnimi zainteresiranimi stranmi v Evropi. Medtem ko je Komisija pripravljena prevzeti delo na IP naslovih, ki ga je predlagal Parlament, meni, da izrecno sklicevanje nanj v direktivi ni primerno.

uvodna izjava 27a (novo)

„IP naslovi so bistvenega pomena za delovanje interneta. Prek So enotne številke , dodeljene prepoznajo sodelujoče omrežne naprave am , vključenim v računalniško omrežje z uporabo internetnega protokola za komunikacijo med njegovimi vozlišči, kot so računalniki ali pametne prenosne naprave. V praksi se jih lahko uporablja tudi za identifikacijo uporabnika dane naprave. Glede na različne okoliščine, kjer se IP naslovi uporabljajo, ter ustrezne tehnologije, ki se hitro razvijajo (vključno s postavitvijo Ipv6) , se porajajo vprašanja o njihovi uporabi obravnavi v določenih okoliščinah v zvezi z osebnimi podatki. Pri tem je treba skrbno spremljati dosežke na področju uporabe IP naslovov Komisija mora zato opraviti študijo o IP naslovih in njihovi uporabi ob upoštevanju dela, ki ga je med drugimi že opravila delovna skupina o varstvu osebnih podatkov iz člena 29 Direktive 95/46/ES, in ter predstaviti ustrezne ih predloge ov .“

– spremembi 187/rev in 184

Ta sprememba predlaga alternativno rešitev za obvezno obveščanje o kršitvah varnosti, ki vključujejo osebne podatke, ob upoštevanju pomislekov o možni „preobremenjenosti zaradi obveščanja“ (potrebe, da se izognemo obveščanju v manj pomembnih primerih ali kadar obstajajo ustrezni tehnološki ukrepi) in zagotavljanju usklajevanja izvedbenih ukrepov na ravni EU.

podtočka b točke 3 člena 2 akta o spremembi; člen 4(3) Direktive 2002/58/ES

„3. V primeru kršitve varstva osebnih podatkovvarnosti, ki povzroči naključno ali nezakonito uničenje, izgubo, spremembo, nepooblaščeno razkritje ali dostop do osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani v zvezi z zagotavljanjem javno razpoložljivih komunikacijskih storitev v Skupnosti, ponudnik javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev in vsako podjetje, ki deluje v spletu in zagotavlja storitve uporabnikom ter je kontrolor podatkov in ponudnik storitev informacijske družbe, o taki kršitvi nemudoma obvesti nacionalni regulativni organ ali pristojni organ v skladu z zakonodajo posamezne države članice in naročnika ali posameznika, ki ga kršitev zadeva, nemudoma obvesti o taki kršitvi ob upoštevanju odstavkov 3a in 3b. Obvestilo pristojnemu organu zadevnemu naročniku ali posamezniku vsebuje najmanj opis narave kršitve in kontaktne točke, na katerih je mogoče pridobiti več informacij, ter in priporočenea ukrepe za ublažitev morebitnih negativnih učinkov kršitve varstva osebnih podatkov. Obvestilo pristojnemu organu poleg tega vsebuje tudi opis posledic kršitve varstva osebnih podatkov in ukrepov, ki jih je ponudnik predlagal ali sprejel za obravnavanje kršitve.

3a. Obvestilo o kršitvi varstva osebnih podatkov zadevnemu naročniku ali posamezniku se ne zahteva, če je P p onudnik javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev in vsako podjetje, ki deluje v spletu in ponuja storitve uporabnikom ter je kontrolor podatkov in ponudnik storitev informacijske družbe, svoje uporabnike vnaprej obvesti, zato da ne bi bile neizbežno in neposredno ogrožene pristojnemu organu zadovoljivo dokazal, da je upravičeno malo verjetno, da bi bile pravice in koristi potrošnikov zaradi kršitve varstva osebnih podatkov ogrožene .

3b. Obvestila zadevnemu uporabniku ali posamezniku o kršitvi varstva osebnih podatkov varnosti se ne zahteva, če je ponudnik pristojnemu organu zadovoljivo dokazal, da je uporabljal ustrezne tehnološke zaščitne ukrepe, ki so bili uporabljeni za podatke, ki jih zadeva kršitev varnosti. Taki tehnološki zaščitni ukrepi morajo preprečiti branje podatkov vsem osebam, ki nimajo dovoljenja za dostop do njih.

3c. Države članice zagotovijo, da lahko pristojni nacionalni organ določi podrobna pravila in po potrebi izda navodila glede okoliščin, v katerih se od ponudnika javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev v skladu z odstavkoma 3a in 3b zahteva, da pošilja obvestila o kršitvah varstva osebnih podatkov, obliko, ki se uporablja pri takšnih obvestilih, in način obveščanja. Pristojni nacionalni organi tudi spremljajo, ali podjetja izpolnjujejo obveznosti glede obveščanja, ki so določene v tem členu, ter v primeru neizpolnjevanja teh obveznosti nalagajo ustrezne sankcije in rešitve, vključno z objavo, če je ustrezna.“

novi člen 2(i):

„‚Kršitev varstva osebnih podatkov‘ pomeni kršitev varnosti, ki povzroči nenamerno ali nezakonito uničenje, izgubo, spremembo, nepooblaščeno razkritje ali dostop do osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani v zvezi z zagotavljanjem javno razpoložljivih elektronskih komunikacijskih storitev v Skupnosti.“

– sprememba 188

Sprememba uvaja določbe, ki se nanašajo na številke in storitve „116“, zlasti na dežurno telefonsko številko „116000“ za pogrešane otroke. Treba pa se je izogniti prestrogim ali nerealnim določbam (npr. za uporabnike invalide iz odstavka 2), ki bi lahko ovirale učinkovito izvajanje. Poleg tega se odstavek 4 nanaša na vidike, ki ne spadajo na področje regulativnega okvira (zagotavljanje dežurnih telefonskih številk).

točka 16 člena 1 akta o spremembi; člen 27a Direktive 2002/22//ES (novo)

„Člen 27a

Usklajene številke za usklajene storitve družbene vrednosti, vključno z dežurno telefonsko številko za pogrešane otroke

1. Države članice spodbujajo uvedbo posebnih številk v območju oštevilčenja, ki se začenja s 116, kot je opredeljeno v Odločbi Komisije 2007/116/ES z dne 15. februarja 2007 o rezervaciji nacionalnega območja oštevilčenja, ki se začenja z 116, za usklajene številke za usklajene storitve z družbeno vrednostjo. 1 Na svojem ozemlju tudi spodbujajo zagotavljanje storitev, za katere so številke rezervirane.

2. Države članice zagotovijo, da invalidni končni uporabniki lahko uporabljajo storitve s telefonskimi številkami v območju oštevilčenja 116. Da bodo lahko invalidni končni uporabniki te storitve uporabljali tudi med potovanjem po drugih državah članicah, morajo sprejeti ukrepi vključevati uskladitev z ustreznimi standardi ali specifikacijami, objavljenimi v skladu z določbami člena 17 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

3. Države članice zagotovijo, da so državljani ustrezno obveščeni o obstoju in uporabi storitev s telefonskimi številkami v območju oštevilčenja 116, zlasti prek posebnih pobud za osebe, ki potujejo med državami članicami.

4. Države članice poleg splošnih ukrepov v zvezi s številkami v območju oštevilčenja 116, sprejetimi v skladu z odstavki 1, 2 in 3, državljanom zagotovijo tudi dežurno telefonsko številko za prijavo pogrešanih otrok. Ta storitev bo na voljo na številki 116000.

5. Komisija lahko po posvetovanju z [xxx] sprejme tehnične izvedbene ukrepe, da bi zagotovila učinkovito uvedbo območja oštevilčenja 116 številk in storitev, ki so opredeljene v Odločbi Komisije 2007/116/ES z dne 15. februarja 2007 o rezervaciji nacionalnega območja oštevilčenja, ki se začenja z 116 , za usklajene številke za usklajene storitve z družbeno vrednostjo* , predvsem dežurno številko 116000 za prijavo pogrešanih otrok, vključno z dostopom za invalidne končne uporabnike, ko potujejo po drugih državah članicah .

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 37(2).“

_________

1 UL L 49, 17.2.2007, str. 30.

* UL L 49, 17.2.2007, str. 30.

– sprememba 189

Ta sprememba spremlja zgoraj navedeno spremembo 188, ki uvaja določbe, ki se nanašajo na številke in storitve „166“ in zlasti na dežurno telefonsko številko „116000“ za pogrešane otroke. Zadnji stavek je treba črtati, ker bi bilo njegovo izvajanje za nekatere države članice nesorazmerno in obremenjujoče. Predlagane spremembe naj bi odražale, da lahko regulativni okvir vključuje določbe o dodelitvi števil „116“ (ne pa določb o vprašanjih, ki zadevajo delovanje storitev), spodbujale pa naj bi tudi uporabo teh številk v državah članicah.

uvodna izjava 21a (novo)

„Komisija je v skladu z Odločbo Komisije 2007/116/ES z dne 15. februarja 2007 o rezervaciji nacionalnega območja oštevilčenja, ki se začenja z 116, za usklajene številke za usklajene storitve z družbeno vrednostjo* številke v območju oštevilčenja 116 rezervirala za nekatere storitve družbenega pomena. Ta odločba temelji na členu 10(4) Okvirne direktive in je zato povezana z vprašanji v zvezi z oštevilčenjem. Številk iz te odločbe ni dovoljeno uporabljati za namene, ki niso opredeljeni v tej odločbi, vendar države članice niso obvezane zagotoviti, da se storitve, za katere so številke rezervirane, dejansko izvajajo. Ustrezne določbe iz Odločbe 2007/116/ES bi bilo treba upoštevati v Direktivi 2002/22/ES, da bi jih lahko bolje vključili v regulativni okvir za elektronska komunikacijska omrežja in storitve ter poskrbeli tudi za dostopnost invalidnim končnim uporabnikom. Komisija mora imeti možnost sprejemanja izvedbenih ukrepov, da bi zagotovila učinkovito uvedbo številk in storitev v območju oštevilčenja „116“ ter spodbujala uporabo teh številk. Glede na posebne vidike prijav pogrešanih otrok in dejstva, da je ta storitev trenutno omejena, ne zadostuje, da države članice rezervirajo telefonsko številko, temveč bi morale tudi zagotoviti, da bo omenjena storitev na njihovem ozemlju dejansko na voljo na številki 116000. “

_________

1 * UL L 49, 17.2.2007, str. 30.

– sprememba 193

Ta sprememba je povezana s spremembo 14. Izraza „smernice“ in „drugi ukrepi“ nista jasno opredeljena. To bi lahko povzročilo različno izvajanje v EU in pravno negotovost. Izraza sta zato črtana.

točka b točke 13 člena 1 akta o spremembah; člen 22(3) Direktive 2002/22/ES

„ Nacionalni regulativni organ lahko izda smernice, v katerih določi minimalne zahteve glede kakovosti storitev, in po potrebi sprejme druge ukrepe, da se prepreči poslabšanje storitve in upočasnitev prometa v omrežjih. ter da se zagotovi, da uporabnik pri dostopu in razširjanju vsebine ali uporabi želenih programov in storitev ni neutemeljeno omejen. Te smernice ali ukrepi Takšne zahteve ustrezno upoštevajo vse standarde, izdane v skladu s členom 17 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

Komisija lahko po pregledu takšnih smernic in ukrepov zahtev in ter po posvetovanju z [xxx] sprejme tehnične izvedbene ukrepe v zvezi s tem, če meni, da lahko smernice ali ukrepi zahteve, določene na nacionalni ravni, ustvarijo oviro na notranjem trgu . Ti Takšni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 37(2).“

– sprememba 194

Sprememba je načeloma sprejemljiva. Predlagano pa je nekolikšno preoblikovanje besedila, da se zagotovi boljša povezava med regulativnim okvirom in zakonodajo o elektronskem poslovanju. Sklicevanje na organe „kazenskega pregona“ se v tem kontekstu ne zdi primerno in je zato črtano.

uvodna izjava 14b (novo)

„Če ni ustreznih pravil prava Skupnosti, se šteje, da so vsebina, aplikacije in storitve zakonite ali škodljive v skladu z nacionalnim materialnim in procesnim pravom. Ustrezni organi držav članic, ne ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, imajo nalogo, da v skladu s postopkom odločijo, ali so vsebina, aplikacije ali storitve zakonite ali ne. Direktiva 2002/22/ES Okvirna direktiva in posebne direktive ne posega jo v Direktivo 2000/31/ES (Direktiva o elektronskem poslovanju), ki med drugim vključuje določilo o izključnem prenosu podatkov za posredne ponudnike storitev , kot so v njej opredeljeni . Direktiva 2002/22/ES Okvirna direktiva in posebne direktive od ponudnikov ne zahteva jo , da spremljajo informacije, prenesene prek njihovih omrežij, ali da sprejmejo kazenske ukrepe ali začnejo sodni postopek zoper svoje uporabnike zaradi takšnih informacij, niti ponudniki ne jamčijo za informacije . Za takšne kazenske ukrepe ali sodne postopke ostajajo odgovorni ustrezni organi kazenskega pregona.“

4.3. Spremembe, ki jih Komisija ni sprejela

Komisija ne more sprejeti sprememb 1, 10, 17, 24, 28, 29, 35, 36, 39, 40, 42, 45, 46, 49, 50, 52, 57, 58, 59, 62 (prvi odstavek), 69, 78, 83, 84, 92 (prvi odstavek), 95, 96, 98, 101, 102, 104, 107, 108, 113, 114 (prvi odstavek), 117, 119, 120, 121, 123, 124, 125, 128, 130, 133, 140, 142, 144, 146, 147, 157, 163, 174, 166, 186 in 190.

5. Spremenjeni predlog

V skladu s členom 250(2) Pogodbe ES Komisija spreminja svoj predlog, kot je določeno zgoraj.