52007DC0258

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 16.5.2007

COM(2007) 258 konč.

POROČILO KOMISIJE

KONVERGENČNO POROČILO ZA LETO 2007 O MALTI

(pripravljeno v skladu s členom 122(2) Pogodbe na zahtevo Malte){SEC(2007) 622}

1. NAMEN POROčILA

Na podlagi člena 122(2) Pogodbe morata Komisija in Evropska centralna banka (ECB) najmanj enkrat vsaki dve leti ali na zahtevo države članice, za katero velja odstopanje, poročati Svetu o napredku, ki so ga države članice dosegle pri izpolnjevanju svojih obveznosti glede uresničevanja ekonomske in monetarne unije.

To poročilo je bilo pripravljeno na podlagi zahteve, ki jo je Malta predložila 27. februarja 2007. Tehnična priloga k temu poročilu (SEC(2007)622) vsebuje podrobnejšo oceno stanja konvergence na Malti.

Vsebino poročil, ki sta jih pripravili Komisija in ECB, ureja člen 121(1) Pogodbe. Ta člen zahteva, da se v poročilih preveri združljivost nacionalne zakonodaje, vključno s statutom nacionalne centralne banke, s členoma 108 in 109 Pogodbe ter Statutom ESCB in ECB (Statut ESCB). V poročilih se tudi preveri, ali je zadevna država članica dosegla visoko stopnjo trajnostne konvergence, pri čemer se upošteva, kako država članica izpolnjuje konvergenčna merila (stabilnost cen, proračunsko stanje, stabilnost deviznega tečaja, dolgoročne obrestne mere), upoštevajo pa se tudi številni drugi dejavniki iz zadnjega pododstavka člena 121(1). Štiri konvergenčna merila so natančneje določena v protokolu, ki je priloga k Pogodbi (Protokol št. 21 o konvergenčnih merilih).

Preučitev združljivosti nacionalne zakonodaje, vključno s statuti nacionalnih centralnih bank, s členoma 108 in 109 Pogodbe in Statutom ESCB zahteva oceno upoštevanja prepovedi denarnega financiranja (člen 101 ES) in prepovedi privilegiranega dostopa (člen 102 ES) in oceno skladnosti s cilji ESCB (člen 105(1) ES), neodvisnosti centralnih bank (člen 108 ES) ter vključitve nacionalnih centralnih bank v ESCB (več členov Pogodbe ES in Statuta ESCB).

Merilo stabilnosti cen je opredeljeno v prvi alinei člena 121(1) Pogodbe: „doseganje visoke stopnje stabilnosti cen [...] je razvidno iz stopnje inflacije, ki je blizu stopnji inflacije največ treh držav članic z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen“.

Člen 1 Protokola o konvergenčnih merilih nadalje določa, da „merilo stabilnosti cen [...] pomeni, da ima država članica trajno stabilne cene in povprečno stopnjo inflacije, zabeleženo v enem letu pred pregledom, ki ne presega za več kakor 1,5 odstotne točke stopnje inflacije največ treh držav članic z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen. Višina inflacije se izračuna z uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin na primerljivi osnovi, upoštevaje razlike v definicijah posameznih držav.“ Zahteva trajnosti pomeni, da mora biti zadovoljiv razvoj inflacije predvsem posledica primernega obnašanja stroškov vložkov in drugih dejavnikov, ki strukturno vplivajo na gibanje cen, ne pa vpliva začasnih dejavnikov. Pregled konvergence zato vključuje oceno dejavnikov, ki povzročajo inflacijo, in srednjeročnih obetov. Ocenjuje tudi, ali bo država verjetno dosegla referenčno vrednost v prihodnjih mesecih.[1]

Referenčna vrednost inflacije je marca 2007[2] znašala 3,0 %, najboljše države članice pa so bile Finska, Poljska in Švedska.

Pogodba opredeljuje merilo deviznega tečaja v tretji alinei člena 121 kot „upoštevanje normalnih meja nihanja, predvidenih z mehanizmom deviznega tečaja evropskega denarnega sistema, v obdobju najmanj dveh let brez devalvacije glede na valuto katere koli druge države članice“.

Člen 3 Protokola o konvergenčnih merilih določa: „merilo sodelovanja v mehanizmu deviznega tečaja evropskega monetarnega sistema (…) pomeni, da je država članica upoštevala normalne meje nihanja, predvidene z mehanizmom deviznega tečaja evropskega monetarnega sistema brez hujših napetosti vsaj zadnji dve leti pred pregledom. Država članica v tem času zlasti ni na lastno pobudo devalvirala dvostranskega osrednjega tečaja svoje valute glede na valuto druge države članice.“

Ustrezno dveletno obdobje za ocenjevanje stabilnosti deviznega tečaja v tem poročilu je obdobje od 27. aprila 2005 do 26. aprila 2007.

Konvergenčno merilo v zvezi s proračunskim stanjem je opredeljeno v drugi alinei člena 121(1) Pogodbe kot „vzdržnost stanja javnih financ: to izhaja iz doseženega proračunskega stanja brez čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 104(6)“. Poleg tega člen 2 Protokola o konvergenčnih merilih določa, da to merilo pomeni, da „v času pregleda država članica ni predmet Odločbe Sveta iz člena 104(6) te pogodbe o obstoju čezmernega primanjkljaja“.

Četrta alinea člena 121(1) Pogodbe zahteva „trajnost dosežene konvergence in sodelovanja države članice v mehanizmu deviznega tečaja evropskega monetarnega sistema, kar se kaže v ravni dolgoročnih obrestnih mer “. Člen 4 Protokola o konvergenčnih merilih nadalje določa, da „merilo konvergence obrestnih mer (...) pomeni, da ima država članica v enem letu pred pregledom tako povprečno dolgoročno nominalno obrestno mero, ki ne presega za več kakor 2 odstotni točki dolgoročne obrestne mere v največ treh državah članicah z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen. Obrestne mere se izračunajo na podlagi dolgoročnih državnih obveznic ali primerljivih vrednostnih papirjev, upoštevaje razlike v definicijah posameznih držav.“

Referenčna vrednost obrestne mere je znašala 6,4 % v marcu 2007.

Člen 121 Pogodbe zahteva tudi pregled drugih dejavnikov, ki so pomembni za gospodarsko povezovanje in konvergenco. Ti dodatni dejavniki vključujejo povezovanje finančnih in proizvodnih trgov, razvoj tekočega računa plačilne bilance in gibanje stroškov dela na enoto ter druge cenovne kazalce. Slednji so zajeti v oceni stabilnosti cen.

V konvergenčnem poročilu iz decembra 2006 je Komisija ocenila, da Malta izpolnjuje eno konvergenčno merilo (merilo dolgoročnih obrestnih mer). Do sprejetja novega osnutka zakona, ki spreminja Zakon o centralni banki Malte, je veljalo, da zakonodaja Malte ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB v zvezi z vključitvijo centralne banke v ESCB ob uvedbi eura.

2. PRAVNA ZDRUžLJIVOST

Vse preostale nezdružljivosti je odpravil Zakon o spremembi Zakona o Centralni banki Malte, ki ga je parlament sprejel 28. februarja 2007 in začne veljati na dan uvedbe eura na Malti. Zakon je predvsem odpravil ali spremenil vrsto členov, da bi se upoštevale vloge in pristojnosti, ki jih pogodba ES določa za ECB, ESCB in Svet ES. To zadeva zlasti določbe o denarnih funkcijah, poslih in instrumentih ESCB, posedovanju in upravljanju deviznih rezerv ter pravici odobritve izdajanja bankovcev in kovancev.

Zakonodaja Malte, predvsem Zakon o Centralni banki Malte, je združljiva z zahtevami Pogodbe in Statutom ESCB.

3. STABILNOST CEN

Upoštevanje referenčne vrednosti

12-mesečna povprečna inflacija na Malti je pri referenčni vrednosti ali pod njo že od julija 2005, izjema je bilo le obdobje od maja do oktobra 2006. Povprečna inflacija na Malti v dvanajstih mesecih do marca 2007 je znašala 2,2 % in tako bila pod referenčno vrednostjo 3,0 %, pod referenčno vrednostjo pa bo verjetno ostala tudi v prihodnjih mesecih.[3]

Vzročni dejavniki in trajnost

Inflacija po HICP se je v zadnjih letih na Malti gibala okrog 2,5%. K določeni stopnji nihanja so prispevali predvsem majhnost in odprtost gospodarstva Malte, ki je občutljivo na zunanje šoke (zlasti na cene hrane in energije), ter spremembe posrednih davkov. Inflacija je precej narasla jeseni 2005, kar je posledica strme rasti nadzorovanih cen energije in z njo povezanih proizvodov zaradi višjih cen nafte. Ko se je učinek šoka zaradi cen energije umiril, se je inflacija konec leta 2006 precej znižala, pod 1%. Poleg bistvenih osnovnih učinkov na inflacijo zaradi cen energije je bilo znižanje posledica znižanja cen oblačil in obutve ter letalskega prevoza.

Inflacija po HICP, brez upoštevanja energije in nepredelane hrane, je v letu 2005 znašala 2 %, v letu 2006 pa se je zmanjšala na 1,6 %. Zmerna osnovna inflacija kaže, da so osnovni inflacijski pritiski ostali omejeni ob negativnih produkcijskih vrzelih in nizkih plačnih pritiskih. Stroški dela na enoto se zmanjšujejo od leta 2005, kar kaže veliko plačno disciplino v zasebnem in v javnem sektorju. Do zdaj ni bilo nobenih znakov sekundarnih učinkov sprememb cen energije, tako da se še naprej pričakuje stabilna inflacija. Efektivni devizni tečaj se je v letih 2005 in 2006 stabiliziral in tako ostal v glavnem brez učinka na uvozne cene.

Po pričakovanjih bo merjena inflacija v prihodnje srednjeročno ostala zmerna, čeprav se predvideva, da se bo rahlo povečala s sedanje nizke ravni, ko bodo popustili ugodni osnovni učinki cen energije. Tveganja za obete se zdijo precej uravnotežena. Glavna tveganja so povezana s cenami nafte in obstajajo v obeh smereh. Druga tveganja v smeri navzdol so povezana z nadaljnjo liberalizacijo energetskega sektorja na Malti in drugimi strukturnimi reformami, ki izboljšujejo delovanje trgov proizvodov. Tveganja navzgor pa bi lahko nastala zaradi povečanja napetosti na trgu dela zaradi cikličnega izboljšanja razmer.

Malta izpolnjuje merilo stabilnosti cen.

4. PRORAčUNSKO STANJE

Malta je v času poročila predmet Odločbe Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja (Odločba Sveta z dne 5. julija 2004).[4]

Javnofinančni primanjkljaj Malte je bil precej visok v začetku 21. stoletja in je dosegel najvišjo vrednost približno 10 % BDP leta 2003 (predvsem zaradi pomembnega enkratnega ukrepa). Od tedaj se je proračunski primanjkljaj bistveno zmanjšal na podlagi vladnega programa fiskalne konsolidacije. Razmerje med primanjkljajem in BDP je leta 2006 doseglo 2,6 % in po napovedi služb Komisije iz pomladi 2007 naj bi leta 2007 znašalo 2,1 %. Delež prihodkov je naraščal, razmerje med izdatki in BDP pa se je povečevalo do leta 2003, nato pa se je zmanjševalo.

Javni dolg se je izrazito povečal v prvi polovici desetletja in dosegel najvišjo stopnjo približno 74 % leta 2004. Vendar pa je od leta 2005 delež dolga upadal in je leta 2006 dosegel približno 66,5 % BDP. Napoved služb Komisije iz pomladi 2007 napoveduje javni dolg v višini 65,9 % BDP za leto 2007.

Svet je v svojem mnenju z dne 27. februarja 2007 o posodobljenem konvergenčnem programu iz decembra 2006 ugotovil, da se delež javnega dolga očitno z zadovoljivo hitrostjo zmanjšuje proti referenčni vrednosti 60 % BDP in da je program v skladu z zmanjšanjem čezmernega primanjkljaja do leta 2006. Hkrati je Svet opozoril, da obstajajo tveganja za proračunske projekcije programa, zlasti glede na pričakovana ugodna makroekonomska gibanja v letih 2008 in 2009. Svet je pozval Malto , naj si še naprej prizadeva v skladu z načrti napredovati proti srednjeročnemu cilju, naj zagotavlja, da se ustrezno zmanjšuje razmerje med dolgom in BDP, in naj še naprej razvija in izvaja zdravstveno reformo, da bi izboljšala dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Glede na ta razvoj dogodkov in napoved služb Komisije iz pomladi 2007 Komisija meni, da je bil čezmerni primanjkljaj popravljen z verodostojnim in trajnostnim zmanjšanjem proračunskega primanjkljaja pod 3 % BDP in zmanjševanjem razmerja med dolgom in BDP proti referenčni vrednosti 60 %. Komisija zato Svetu priporoča, da razveljavi odločbo o obstoju čezmernega primanjkljaja na Malti (COM(2007) 621). Če se Svet odloči razveljaviti odločbo o obstoju čezmernega primanjkljaja na Malti, bo Malta izpolnjevala merilo proračunskega stanja.

5. STABILNOST DEVIZNEGA TEčAJA

Malteška lira sodeluje v ERM II od 2. maja 2005, torej 24 mesecev do trenutka sprejetja tega poročila. Pred vstopom v ERM II je bila lira vezana na košarico valut euro-dolar-funt. V obdobju ocenjevanja, ki obsega čas pred vstopom v ERM II (27. april – 1. maj 2005), se je lira gibala blizu prihodnjega srednjega tečaja. Ob vstopu v ERM II so se malteški organi enostransko zavezali k ohranitvi lire na srednjem tečaju. Med sodelovanjem v ERM II je lira ostala stabilna glede na srednji tečaj in ni doživela hujših napetosti. Dodatni kazalniki, kot so gibanja kratkoročnih obrestnih mer in deviznih rezerv, ne kažejo na obstoj pritiskov na devizni tečaj. Malta izpolnjuje merilo deviznega tečaja.

6. DOLGOROčNE OBRESTNE MERE

Povprečna dolgoročna obrestna mera na Malti je v letu 2007 do marca znašala 4,3 %, kar je pod 6,4-odstotno referenčno vrednostjo. Povprečne dolgoročne obrestne mere na Malti so od pristopa k EU pod referenčno vrednostjo. Dolgoročne razlike med donosi v primerjavi z območjem eura so v zadnjih letih zmerno nihale in so se v prvi četrtini leta 2007 gibale blizu 30 baznih točk. Zmerne razlike v donosu kažejo, da je pribitek zaradi deželnega tveganja, ki je upoštevan v tržni ceni, omejen.

Malta izpolnjuje merilo konvergence dolgoročnih obrestnih mer.

7. DODATNI DEJAVNIKI

Preverili so se tudi dodatni dejavniki, vključno s povezovanjem finančnih in proizvodnih trgov ter plačilnobilančnimi gibanji. Malteško gospodarstvo je tesno povezano z EU. Odnosi z drugimi državami članicami so obsežni zlasti na področju trgovine in neposrednih tujih naložb, malteški finančni sistem pa je zelo povezan s finančnimi sistemi drugih držav v EU in zunaj nje prek ustanavljanja finančnih posredništev in opravljanja čezmejnih storitev. Saldo plačilne bilance Malte je v zadnjih letih precej nihal, kar kaže na majhnost in ozko sektorsko osnovo gospodarstva. Ekonomski odnosi s tujino kažejo velike razlike v neto blagovni in storitveni menjavi, pri čemer se visok primanjkljaj v blagovni menjavi delno izravna z znatnim storitvenim presežkom. Primanjkljaj plačilne bilance se je v zadnjih letih izrazito povečal in je v letu 2005 dosegel 8,2 % BDP. To povečanje je posledica slabih tržnih razmer v prevladujočih sektorjih elektronike in turizma ter močnega povečanja cen nafte leta 2005. V letu 2006 se je primanjkljaj plačilne bilance zmanjšal na 6,3 % of BDP, kar je posledica znatnega povečanja tekočih transferjev zaradi večjih prejemkov iz cvetoče panoge spletnih storitev. Primanjkljaj kombinirane plačilne in kapitalske bilance se je zmanjšal od približno 4,9 % BDP v obdobju 2004–2005 na 3,2 % v letu 2006. Kar zadeva financiranje, so neto prilivi neposrednih tujih naložb v glavnem pokrili primanjkljaje plačilne bilance.

* * *

Komisija glede na svojo oceno izpolnjevanja konvergenčnih meril in ob predpostavki, da bo Svet upošteval priporočilo Komisije in razveljavil odločbo o obstoju čezmernega primanjkljaja na Malti, meni, da je Malta dosegla visoko stopnjo trajnostne konvergence.

[1] Napoved referenčne vrednosti je povezana z velikimi negotovostmi, saj se izračunava na podlagi inflacijskih napovedi za tri države članice, ki bodo v napovednem obdobju predvidoma imele najnižjo inflacijo, zaradi česar je možno območje napake večje.

[2] Presečni datum za podatke iz tega poročila je 26. april 2007.

[3] Po napovedi Komisije iz pomladi 2007 se bo 12-mesečna povprečna inflacija na Malti do decembra 2007 zmanjšala na 1,4 %, napovedana referenčna vrednost pa bo po napovedi znašala 2,8 %.

[4] 2005/186/ES, UL L 62, 9.3.2005, str.21.