PRILOGA

VLOGA ZA REGISTRACIJO ZTP

Uredba (ES) št. 509/2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil (*1)

„SUIKERSTROOP“

Št. ES: NL-TSG-0007-01203 – 27.1.2014

1.   NAZIV IN NASLOV SKUPINE VLOŽNIKOV

Naziv	:	Kenniscentrum suiker & voeding
Naslov	:	Amsterdamsestraatweg 39a, 3744 MA BAARN
Telefon	:	+31 355433455
Telefaks	:	+31 355426626
E–naslov	:	info@kenniscentrumsuiker.nl

2.   DRŽAVA ČLANICA ALI TRETJA DRŽAVA

Nizozemska

3.   SPECIFIKACIJA PROIZVODA

3.1   Ime za registracijo (člen 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1216/2007  (1) )

„Suikerstroop“

Ime spremlja trditev „izdelano po tradiciji Nizozemske“.

3.2   Gre za ime, ki

☒	je specifično samo po sebi

☐	izraža posebne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila

Ime proizvoda se uporablja že več stoletij. „Suikerstroop“ [melasa] se pridobiva pri proizvodnji sladkorja. Člen 12 odloka o sladkorju in sirupu iz leta 1977 (zakon o živilih) določa: „Ime 'Suikerstroop', pred katerim je, kadar je ustrezno, ime rastline, iz katere je proizvod narejen, se mora in sme uporabljati le za opis sirupaste tekočine, ki se pridobiva iz kuhane rastline, iz katere po ekstrakciji sladkornih kristalov nastane proizvod …“.

3.3   Ali se zahteva pridržanje imena v skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 509/2006?

☒	Registracija s pridržanjem imena

☐	Registracija brez pridržanja imena

3.4   Vrsta proizvoda

Skupina 2.3: Slaščice, kruh, testo, pecivo, piškoti in drugi pekovski izdelki

3.5   Opis kmetijskega proizvoda ali živila, za katerega se uporablja ime pod točko 3.1 (člen 3(1) Uredbe (ES) št. 1216/2007)

„Suikerstroop“ je sirupasta tekočina, ki se pridobiva s kuhanjem sladkorne pese ali sladkornega trsa, iz katerih nastane proizvod po ekstrakciji sladkornih kristalov. Tekočina ima vsaj 80-odstotno vsebnost ekstrakta, največ 4-odstotno vsebnost pepela in vsaj 73-odstotno navidezno čistost. Zaradi visoke vsebnosti suhe snovi proizvoda in visoke vsebnosti sladkorja (več kot 60 g na 100 g) ima proizvod zelo dolg rok trajanja. Sladkor zagotavlja majhno razpoložljivost „proste vode“, kar pomeni, da se ne morejo razviti mikroorganizmi.

Proizvod ima naslednje posebne značilnosti:

	Barva	Brix (2)	Skupni sladkorji
„Suikerstroop“	2 000 –30 000 IE (3)	min. 79 °	min. 70 %

Fizične značilnosti

„Suikerstroop“ je lepljiva, gosta, viskozna, temno rjava sirupasta tekočina. Vsebuje veliko količino sladkorja (vsaj 70 %).

Kemijske lastnosti

„Suikerstroop“ ima vsaj 73-odstotno navidezno čistost. Vsebnost ekstrakta mora biti vsaj 80-odstotna, vsebnost pepela v proizvodu „Suikerstroop“ pa ne sme biti več kot 4-odstotna.

Organoleptične značilnosti

„Suikerstroop“ ima sladko-slan in rahlo grenak okus. Sladkost nastane zaradi visoke vsebnosti sladkorja, slanost pa zaradi mineralov in drugih (topnih) sestavin sladkorne pese ali sladkornega trsa, ki ostanejo v sirupu kot rezultat proizvodnega postopka.

3.6   Opis proizvodne metode, na katero se nanaša ime iz točke 3.1

Surovina za „Suikerstroop“ je sirupasta tekočina, ki nastane pri proizvodnji sladkorja iz sladkorne pese ali sladkornega trsa po ekstrakciji sladkornih kristalov.

Postopek ekstrakcije pri proizvodnji kristalnega sladkorja vključuje raztapljanje sladkorjev iz sladkorne pese ali sladkornega trsa v vodi. Ostale – v vodi topne – sestavine („nesladkorji“) iz sladkorne pese ali sladkornega trsa se prav tako raztopijo.

Ekstrakt se očisti, zgosti in kristalizira. Po kristalizaciji tako pridobljene sladkorne raztopine se ekstrahirajo sladkorni kristali. „Nesladkorji“ ostanejo v preostali sladkorni raztopini, ki ji pravimo tudi matična lužina (ali sirup oz. odcejeni sirup). Matična lužina še vedno vsebuje veliko raztopljenega sladkorja (približno 85 %). Za kristalizacijo še vedno raztopljenega sladkorja se matična lužina še enkrat zgosti, dokler se ne pričnejo spet tvoriti sladkorni kristali. Ti kristali se ponovno ekstrahirajo. Preostanek sirupa imenujemo B-sirup in vsebuje približno 75 % sladkorja (na suho snov) in relativno višje količine nesladkorjev. B-sirup je surovina, ki se uporablja za proizvajanje sirupa „Suikerstroop“.

B-sirup se dovaja v mešalni rezervoar, da se odstranijo nečistoče. Surovina se obdela z aktivnim ogljem, ki absorbira nečistoče. Te se nato skupaj z ogljem odstranijo s filtracijo. Očiščeni pridobljeni B-sirup je glavna sestavina sirupa „Suikerstroop“. Temu očiščenemu B-sirupu se doda sladkorna raztopina (v vodi raztopljen sladkor) in/ali invertni sladkor (sirup), da se doseže skladnost z lastnostmi iz točke 3.5. Invertni sladkor (sirup) je sirup, ki nastane pri ločevanju sladkorja (saharoze) na glukozo in fruktozo. Očiščeni (B-)sirup, sladkorna raztopina in/ali invertni sladkor (sirup) se zmešajo v homogeno maso.

Da bi dobili „Suikerstroop“ s sestavo, opisano v točki 3.5, se ta homogena, sirupasta masa uparja v vakuumu, dokler ni dosežena želena vrednost brix (vsaj 79 °).

Sirup se shrani v rezervoarje, iz katerih se nato prelije v različne embalaže.

3.7   Posebne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila

Posebne lastnosti sirupa „Suikerstroop“ izhajajo iz dejstva, da se znatno razlikuje od ostalih vrst sirupov, kot so jabolčni ali hruškov sirup, pa tudi od melas, in sicer v naslednjih lastnostih:

Surovine

Posebna značilnost sirupa „Suikerstroop“ je, da se 100-odstotno pridobiva iz sladkorne pese oz. sladkornega trsa.

Sestava sladkorja

Ker se sirup 100-odstotno pridobiva iz sladkorne pese oz. sladkornega trsa, razen saharoze in invertnega sladkorja vsebuje zelo malo ogljikovih hidratov. Vsebnost sladkorja je vsaj 70-odstotna (glej tudi lastnosti iz točke 3.5). V tem se sirup tudi razlikuje od melas, ki imajo manj kot 68-odstotno vsebnost sladkorja.

Okus

„Nesladkorji“ v surovinah dajejo sirupu „Suikerstroop“ slan okus z rahlo grenkim poudarkom. Ko se ta združi z visoko vsebnostjo sladkorja, nastaneta sladko-slan okus in aroma, ki je edinstvena v primerjavi z ostalimi vrstami sirupov.

3.8   Tradicionalne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila

Vloga za registracijo temelji na dejstvu, da sta za proizvod značilni tradicionalna proizvodna metoda in tradicionalna sestava.

Tradicionalna proizvodna metoda

Čeprav so nekdaj (od začetka 17. stoletja) sirup „Suikerstroop“ delali ročno, ga od leta 1908 proizvajajo v tovarnah. Metoda tovarniške proizvodnje se od takrat ni spremenila, čeprav je bil proizvodni postopek izboljšan, posodobljen in dodatno mehaniziran. Tovarne (ustanovljene v začetku 20. stoletja, okrog leta 1910) še vedno obratujejo. Z napredkom tehnologije so posodobili njihovo notranjost.

17., 18. in 19. stoletje

Zgodovinsko gledano je „Suikerstroop“ stranski proizvod rafiniranja sladkorja. V svoji knjigi De Suikerraffinadeur [Rafinerija sladkorja] iz leta 1783 avtor J.H. Reisig opisuje, kako so med proizvodnjo sladkornih stožcev lovili sirup v lovilne posode. Med postopkom kristalizacije so (viskozen) očiščen kuhan sladkorni sirup nalili v modelčke za sladkorne stožce. Modelčki so nato nekaj dni stali na lovilnih posodah. Sirup, ki se je nabral, so imenovali „nepokrit“ sirup. Stožce so nato prekrili z mokro belo glino (ki je spodbudila proces kristalizacije in preprečila topljenje) in postavili nazaj na posode. Po vrhu so počasi zlivali vodo, ki je počasi curljala po stožcu. Sirup, ki je pri tem nastal, so imenovali „pokrit“ sirup. Prekrivno plast (suho glino) so nato odstranili in sladkorne stožce pustili stati nekaj dni. Potem so jih prekrili s plastjo tanjše bele gline ter jih postavili nazaj na posode s sirupom, preden so čeznje prelili vodo. Tako pridobljenemu sirupu so rekli sirup naloop (končni odcejeni sirup, ki je najčistejši).

Od 20. stoletja do danes

Ker je tehnološki napredek (industrializacija) posledično omogočil večje količine kristalnega sladkorja, ki jih je možno pridobiti med proizvodnim postopkom, vsebuje melado/melasa (tj. sirup) več „nesladkorjev“ in manj sladkorja (skupna vsebnost sladkorja je manj kot 68-odstotna, navidezna čistost pa manj kot 73-odstotna). Kopičenje nečistoč (zaradi učinkovitosti industrijskega proizvodnega postopka) daje sirupu tudi precej drugačen okus, veliko bolj slan kot pri predhodnem končnem odcejenem sirupu (zadnji sirup, pridobljen med ročnim proizvodnim postopkom). Toda ker se je še vedno pojavljalo povpraševanje po sirupu „Suikerstroop“, so ga pričeli proizvajati posebej. Proizvodni postopek se je razvil okrog leta 1900 (glej opis v točki 3.6) in leta 1908 se je pričela izdelava proizvoda, kot jo poznamo še danes.

Pregled proizvodne metode leta 1908 in danes:

Proizvodna metoda (kot je opisana v točki 3.6)	1908	Danes
Surovina je B-sirup, pridobljen s proizvodnjo sladkorja iz sladkorne pese ali sladkornega trsa	X	X
Čiščenje B-sirupa z aktivnim ogljem	X	X
V skladu z receptom se doda sladkorna raztopina in/ali invertni sladkorni sirup	X	X
Mešanje, da dobimo homogeno maso	X	X
Segrevanje in uparjevanje, da dobimo želeno suho snov	X	X

Tradicionalna sestava

„Suikerstroop“ tradicionalno sestoji iz ogljikovih hidratov saharoze in invertnega sladkorja, ki so pridobljeni iz sladkorne pese ali sladkornega trsa.

Sestava sirupa „Suikerstroop“, ki se proizvaja danes in ustreza zahtevam iz točke 3.9, je enaka tisti iz odloka o sladkorju in sirupu iz leta 1977 (zakon o živilih).

V odloku o sladkorju in sirupu iz leta 1977 (zakon o živilih) je sestava opisana kot sirupasta tekočina, pridobljena iz kuhane rastline, iz katere nastane proizvod po ekstrakciji sladkornih kristalov. Poleg tega je morala biti vsebnost ekstrakta vsaj 80-odstotna, navidezna čistost pa 73-odstotna. Maksimalna vsebnost pepela je bila 4-odstotna. Glavne značilnosti sestave se niso spremenile in so identične zahtevam za sestavo sedanjega sirupa „Suikerstroop“, kot so opredeljene v točki 3.5.

Tradicionalna uporaba

„Suikerstroop“ je pogosto uporabljena sestavina v tradicionalnih jedeh. Serija Streekgerechten en wetenswaardigheden [Lokalne jedi in zanimivosti] avtorja Joa van Lamoena (1987–1988) prikazuje, da se „Suikerstroop“ uporablja v številnih lokalnih jedeh, kot so Groningse kruidkoek, rjav fižol z jabolki, Limburgse zoervleisj, Drentse proemenkreuze in Zeeuwse boterbabbelaars. Številne recepte s sirupom „Suikerstroop“ najdemo tudi v 6. izdaji kuharice Het kookboek van de Amsterdamse huishoudschool [Kuharska knjiga amsterdamske šole za gospodinjstvo] iz leta 1910, katere avtor je C. J. Wannée. Takšne jedi so npr. boluskoek in stroopmoppen ter stroopsaus (omaka iz sirupa „Suikerstroop“), ki se je priporočala kot priloga številnim jedem, ker „tradicionalne“ nizozemske jedi pogosto niso bile najbolj polnega okusa.

3.9   Minimalne zahteve in postopek nadzora posebnih lastnosti

Posebne lastnosti sirupa „Suikerstroop“ je možno preveriti na podlagi izmerljivih minimalnih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati lastnosti sirupa iz točke 3.5 (barva, vrednost brix in skupni sladkorji). Proizvajalec za vsako proizvodno serijo (v času vsake proizvodne serije) preveri, ali so zahteve izpolnjene.

Nizozemski organ za varnost hrane in potrošniških proizvodov (NVWA) to potrdi tako, da spremlja kontrole. NVWA vsaj enkrat letno izvede administrativni pregled proizvajalcev na kraju samem, kjer preveri shranjene podatke v zvezi z barvo, vrednostjo brix in skupno vsebnostjo sladkorja (ki jo proizvajalec izmeri za vsako proizvodno serijo in shrani v digitalni obliki).

4.   ORGANI ALI TELESA, KI PREVERJAJO SKLADNOST S SPECIFIKACIJO PROIZVODA

4.1   Naziv in naslov

Naziv	:	Nederlandse Voedsel en Waren Autoriteit
Naslov	:	Catharijnesingel 59, 3511 GG UTRECHT
Telefon	:	+31 882233333
E–naslov	:	info@vwa.nl

☒

javno

☐

zasebno

4.2   Posebne naloge organa ali telesa

Nizozemski organ za varnost hrane in potrošniških proizvodov je odgovoren za preverjanje skladnosti z zahtevami, določenimi v specifikaciji proizvoda za sirup „Suikerstroop“.

---

(*1)  Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil.

(1)  Uredba Komisije (ES) št. 1216/2007 z dne 18. oktobra 2007 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil (UL L 275, 19.10.2007, str. 3)

(2)  Merjenje koncentracije raztopljenih trdnih delcev (v tem primeru sladkorja) v vodni raztopini z uporabo refraktometra.

(3)  Enote ICUMSA (Mednarodni odbor za enotne metode analiziranja sladkorja) (ICUMSA Units). Višja kot je vrednost IE, temnejša je barva.

Gre za posredno merilo čistosti.