52008DC0394

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 25.6.2008

COM(2008) 394 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

„Najprej pomisli na male“ „Akt za mala podjetja“ za Evropo

{SEC(2008) 2101}{SEC(2008) 2102}

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

„Najprej pomisli na male“ „Akt za mala podjetja“ za Evropo

1. UVOD

Vodenje prehoda v na znanju temelječe gospodarstvo je danes ključni izziv za Evropsko unijo. Uspešen prehod bo zagotovil konkurenčno in dinamično gospodarstvo z več in boljšimi delovnimi mesti ter višjo ravnjo socialne kohezije.

Dinamični podjetniki so v še posebej dobrem položaju, da izkoristijo priložnosti, ki jih ponujata globalizacija in pospešitev tehnoloških sprememb. Naša zmožnost graditi na potencialu malih in srednjih podjetij (MSP) za rast in inovacije bo za prihodnjo blaginjo EU zato odločilna. V globalno spreminjajočem se okolju, za katerega so značilni strukturne spremembe in vedno večji konkurenčni pritiski, je postala vloga MSP v naši družbi še pomembnejša, saj odpirajo možnosti zaposlovanja in so ključni dejavnik ustvarjanja blaginje lokalnih in regionalnih skupnosti. Z močnimi MSP se bo Evropa učinkoviteje zoperstavila negotovosti današnjega globaliziranega sveta.

EU je zato odločno umestila potrebe MSP v samo središče lizbonske strategije za rast in delovna mesta, zlasti od leta 2005 z uporabo partnerskega pristopa[1], s katerim je dosegla oprijemljive rezultate. Zdaj je dejansko nastopil čas, da postanejo potrebe MSP prednostna naloga politike EU in da se vizija voditeljev držav in vlad EU iz leta 2000 uresniči, kar bo omogočilo razvoj vrhunskega okolja EU za MSP[2].

Nacionalna in lokalna okolja, v katerih poslujejo MSP, pa tudi narava samih MSP (vključno z obrtjo, mikro podjetji, družinskimi podjetji ali socialnim podjetništvom) se zelo razlikujejo. Politike, ki obravnavajo potrebe MSP, morajo zato v celoti priznati to raznolikost in v celoti upoštevati načelo subsidiarnosti.

2. ČAS ZA PREBOJ POLITIKE EU NA PODROčJU MSP

Vmesni pregled sodobne politike EU na področju MSP[3] od 2005 do 2007 je pokazal, da so države članice in EU dosegle napredek pri ustvarjanju poslovnega okolja, naklonjenega MSP. Komisija si je zelo prizadevala skrajšati birokratske postopke za MSP in je znatno povečala vlogo MSP v glavnih podpornih programih EU za obdobje 2007–2013. Države članice so znatno izboljšale poslovno okolje za MSP tako da so se zgledovale po najboljših praksah, izmenjanih v okviru Evropske listine za mala podjetja, ki je bila potrjena v Feiri leta 2000, in uresničile sklepe s spomladanskega zasedanja Evropskega sveta leta 2006, npr. z uvedbo storitev „vse na enem mestu“ za registracijo podjetja ter skrajšanjem časa in znižanjem stroškov, potrebnih za zagon podjetja.

Poleg tega je za MSP ključna strategija EU za boljšo pripravo zakonodaje[4], saj bodo imela veliko koristi od posodabljanja in poenostavitve obstoječe zakonodaje EU in od ambicioznega programa za zmanjšanje upravne obremenitve, ki je posledica zakonodaje EU, za 25 % do leta 2012.

Kljub temu spodbudnemu napredku EU še vedno potrebuje nadaljnje pomembne ukrepe za izkoristek celotnega potenciala MSP[5]. Na splošno so MSP v EU še vedno manj produktivna in rastejo počasneje od primerljivih podjetij v Združenih državah. V ZDA podjetja, ki preživijo, do sedmega leta v povprečju povečajo zaposlovanje za 60 %, medtem ko znaša pri evropskih podjetjih, ki preživijo, to povečanje med 10 % in 20 %. MSP se še vedno spopadajo s tržnimi nepopolnostmi, ki spodkopavajo pogoje, v katerih poslujejo in tekmujejo z drugimi subjekti na področjih, kot so finance (zlasti tvegani kapital), raziskave, inovacije in okolje. 21 % MSP je na primer izjavilo, da je dostop do financ težaven,[6] v številnih državah članicah pa je ta odstotek v mikro podjetjih veliko višji. Poleg tega je manj evropskih MSP uspešnih pri inovacijah v primerjavi z velikimi podjetji. Stanje je še slabše zaradi strukturnih težav, kot so pomanjkanje vodstvenega in strokovnega znanja ter togi predpisi na trgu dela na nacionalni ravni.

Vloga MSP v evropskem gospodarstvu se na najvišji politični ravni vedno znova poudarja. Evropski svet je marca 2008 izrazil močno podporo pobudi za dodatno zvišanje trajnostne rasti in konkurenčnosti MSP z naslovom „Akt za mala podjetja“ (SBA) za Evropo ter zahteval njeno čimprejšnje sprejetje. Pri pregledu enotnega trga[7] se je prav tako pokazala potreba po dodatnih pobudah za boljše prilagajanje enotnega trga potrebam današnjih MSP, da se zagotovijo boljši rezultati in več koristi. Nenazadnje sta javna razprava in spletno posvetovanje za pripravo SBA[8] potrdili potrebo po večji politični pobudi za izkoristek celotnega potenciala evropskih MSP. Zato je Komisija storila ta odločilni korak naprej in predstavila „Akt za mala podjetja“ (SBA) za Evropo.

3. VODENJE AMBICIOZNE POLITIčNE AGENDE ZA MSP: „AKT ZA MALA PODJETJA“ (SBA) ZA EVROPO

V središču evropske SBA je prepričanje, da je doseganje najboljših okvirnih pogojev za MSP odvisno predvsem od tega, koliko priznanja daje družba podjetnikom. Splošna naklonjenost v družbi mora posameznike spodbuditi k odpiranju lastnega podjetja in priznati, da MSP bistveno prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in gospodarski blaginji. Kot ključni prispevek k ustvarjanju okolja, ki je naklonjeno MSP, se bo zato v EU moral spremeniti odnos do vloge podjetnikov in tveganja: politični voditelji in mediji morajo pozdraviti podjetništvo in s tem povezano pripravljenost za prevzem tveganja, , uprave pa ga morajo podpreti. Naklonjenost MSP mora postati temelj politike, ki temelji na zavedanju, da morajo predpisi upoštevati večino, ki jih bo uporabljala: to je načelo „najprej pomisli na male“.

Zato je namen „ Akta za mala podjetja“ izboljšati splošni pristop politike do podjetništva, da se načelo „ najprej pomisli na male“ nepreklicno umesti v oblikovanje politike, od priprave zakonodaje do opravljanja javnih storitev, in spodbudila rast MSP, tako da jim pomaga pri reševanju preostalih težav, ki zavirajo njihov razvoj.

SBA gradi na dosežkih politike Komisije in držav članic, ustvarja nov okvir politike, ki združuje obstoječe instrumente politike na področju podjetništva, ter temelji zlasti na Evropski listini za mala podjetja in sodobni politiki do MSP. Za izvajanje te ambiciozne politične agende Komisija predlaga resnično politično partnerstvo med EU in državami članicami, ki upošteva načeli subsidiarnosti in sorazmernosti.

Simbolično ime „Akt“, ki ga je dobila ta pobuda, poudarja politično voljo, da se prizna osrednja vloga MSP v gospodarstvu EU in da se prvič vzpostavi celovit politični okvir za EU in njene države članice na naslednji način:

- s sklopom 10 načel za usmerjanje in izvajanje politik na ravni EU in držav članic. Ta načela, podrobno orisana v poglavju 4, so bistvena za ustvarjanje dodane vrednosti na ravni EU, vzpostavitev enotnih pogojev delovanja za MSP ter izboljšanje pravnega in upravnega okolja v vsej EU:

I Ustvariti okolje, v katerem bodo podjetniki in družinska podjetja lahko uspevali in kjer bo podjetništvo nagrajeno

II Zagotoviti, da bodo pošteni podjetniki v stečaju kmalu dobili novo priložnost

III Sestaviti pravila v skladu z načelom „najprej pomisli na male“

IV Doseči, da se bodo javne uprave odzivale na potrebe MSP

V Prilagoditi orodja javne politike potrebam MSP: olajšati sodelovanje MSP pri javnih naročilih in boljši izrabi državnih pomoči za MSP

VI Olajšati dostop MSP do financiranja ter razviti pravno in poslovno okolje, ki bo podpiralo pravočasno plačevanje v gospodarskem poslovanju

VII Pomagati MSP, da bolje izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja enotni trg

VIII Spodbujati nadgradnjo spretnosti in znanj v MSP in vse oblike inovacij

IX Omogočiti MSP, da bodo izzive okolja spremenila v priložnosti

X Spodbuditi in podpreti MSP, da bodo izkoristila prednosti rasti trgov

- s sklopom novih zakonodajnih predlogov, ki jih vodi načelo „ najprej pomisli na male“:

- Uredba o splošni skupinski izjemi za državno pomoč (GBER)

Ta uredba, ki naj bi bila kmalu sprejeta, bo iz predhodne priglasitve izvzela tiste kategorije državne pomoči, ki so že zajete v obstoječih uredbah na področju pomoči MSP za usposabljanje, zaposlovanje, R&R in regionalne pomoči ter po možnosti tudi za nove kategorije pomoči. Nova uredba bo poenostavila in uskladila obstoječa pravila za MSP in povečala intenzivnost pomoči za naložbe za MSP.

- Uredba, ki določa statut evropske zasebne družbe (SPE)

Ta uredba določa statut za SPE, ki se lahko ustanovi in posluje v skladu z enakimi enotnimi načeli v vseh državah članicah. Komisija bo prav tako predlagala potrebne spremembe, s katerimi bo zagotovila, da bo imela ta nova oblika podjetja koristi od obstoječih direktiv o davku na pravne osebe.

- Direktiva o znižanih stopnjah DDV

Ta direktiva, ki bo kmalu predlagana, bo državam članicam omogočila uporabo znižanih stopenj DDV zlasti za storitve na lokalni ravni, ki jih pretežno opravljajo MSP.

Poleg tega bodo v okviru SBA pripravljeni naslednji predlogi:

- zakonodajni predlog za nadaljnje posodabljanje, poenostavitev in uskladitev obstoječih pravil o obračunavanju DDV za razbremenitev podjetij.

- sprememba Direktive 2000/35/ES o zamudah pri plačilih, da se MSP-jem zagotovijo pravočasna plačila za komercialne posle.

- sklop novih političnih ukrepov za izvajanje teh 10 načel v skladu s potrebami MSP na ravni Skupnosti in držav članic.

4. PRENOS NAčEL V POLITIčNO UKREPANJE

I EU in države članice morajo u stvariti okolje, v katerem bodo podjetniki in družinska podjetja lahko uspevali in bo podjetništvo nagrajeno.

Bolje morajo poskrbeti za bodoče podjetnike, zlasti s podpiranjem podjetniških interesov in talenta, zlasti med mladimi in ženskami ter s poenostavljanjem pogojev za prenos poslovanja.

Popis Flash Eurobarometer[9] iz leta 2007 o podjetniški miselnosti kaže, da se želi 45 % Evropejcev samozaposliti v primerjavi z 61 % v ZDA. To se več let ni spremenilo. Ljudi v Evropi je treba bolje ozaveščati o tem, da je samozaposlitev potencialno zanimiva poklicna izbira, in jim zagotoviti potrebno znanje, da spremenijo ambicije v uspeh .

Izobraževalni sistem in zlasti učni program nista dovolj usmerjena v podjetništvo in ne zagotavljata zadostnih veščin, ki jih podjetniki potrebujejo. Otroci se lahko naučijo ceniti podjetništvo že v začetku svojega izobraževanja.

Ker se bo v naslednjih desetih letih upokojilo približno 6 milijonov lastnikov malih podjetij, si Evropa ne more privoščiti, da bi izgubila podjetja zgolj zaradi težav pri prenosu poslovanja in nezadostnega upoštevanja tradicionalne vloge družinskih podjetij. Večje število prenosov poslovanja bo imelo neposreden pozitiven učinek na evropsko gospodarstvo: uspešen prenos poslovanja ohrani v povprečju več delovnih mest, kot se jih ustvari z zagonom novih. Prenos poslovanja bi bilo treba zato podpirati v enaki meri kot ustanavljanje novih podjetij. Priznanje posebne vloge MSP in še posebej družinskih podjetij, njihova značilna lokalna baza, socialno odgovoren pristop in sposobnost združevanja tradicije z inovacijo poudarjajo pomembnost poenostavitve prenosa poslovanja in s tem povezanih veščin.

Potencial podjetništva je treba bolje izkoristiti. V podjetništvu obstaja stalna razlika med spoloma, kar ima za posledico manjše število podjetnic. To še dodatno prispeva k neizkoriščenemu podjetniškemu potencialu med priseljenci[10].

Končno bi bilo treba na SBA gledati tudi kot na priložnost, da podjetniki sami prispevajo k boljšemu poslovnemu okolju, in sicer tako, da povečajo sodelovanje in mreženje, bolje izkoristijo potencial MSP in zlasti družinskih podjetij kot pomembnega temelja za usposabljanje v podjetništvu ter delujejo na socialno odgovoren način.

Za prenos tega načela v prakso:

Komisija: spodbuja podjetniško kulturo in lajša izmenjavo najboljše prakse v podjetniškem usposabljanju bo leta 2009 uvedla „Evropski teden MSP“, ki bo okvir za številne dogodke v obliki kampanj, ki bodo potekali po vsej Evropi leta 2008 uvaja pobudo „Erasmus za mlade podjetnike“, s katero spodbuja izmenjavo izkušenj in izobraževanja tako, da novim podjetnikom omogoči učenje iz izkušenj gostujočih podjetnikov in izboljšanje jezikovnih veščin bo ustanovila evropsko omrežje podjetnic-ambasadork, podprla programe mentorstva, ki bo ženske spodbudila k ustanovitvi lastnega podjetja, in pospeševala podjetništvo med diplomantkami. |

so države članice pozvane, da: spodbujajo inovativno in podjetniško miselnost med mladimi z uvedbo podjetništva kot ključnega znanja v učnih programih, posebno v srednješolskem izobraževanju, ter zagotovijo, da se bo to ustrezno odražalo v učnih gradivih zagotovijo, da se bo pomembnost podjetništva ustrezno odražala v usposabljanju učiteljev povečajo sodelovanje s poslovno skupnostjo zaradi oblikovanja sistematičnih strategij za izobraževanje o podjetništvu na vseh ravneh zagotovijo, da obdavčenje (zlasti davek na dediščine in darila, obdavčenje dividend in davek od premoženja) ne bo nepotrebno oviralo prenosa poslovanja vzpostavijo sheme za povezovanje prenosljivih podjetij s potencialnimi novimi lastniki zagotovijo mentorstvo in podporo za prenos poslovanja zagotovijo mentorstvo in podporo za podjetnice zagotovijo mentorstvo in podporo za priseljence, ki bi radi postali podjetniki. |

- II Države članice morajo zagotoviti, da bodo pošteni podjetniki v stečaju kmalu dobili novo priložnost.

Stečaji so vzrok za okoli 15 % vseh zaprtij podjetij. V povprečju prizadenejo okoli 700 000 MSP na leto, kar je povezano z okoli 2,8 milijona delovnih mest letno v vsej Evropi[11]. V EU je stigmatizacija zaradi neuspeha še vedno prisotne, družba pa podcenjuje poslovni potencial tistih, ki so začeli znova. Danes bi 47 % Evropejcev imelo zadržke do naročanja pri podjetju, ki je pred tem doživelo neuspeh. Hkrati pa je nov začetek zapleten zaradi dolgotrajnih stečajnih postopkov. Povprečen čas za dokončanje stečajnega postopka v EU je med 4 meseci in 9 leti.

Za prenos tega načela v prakso:

bo Komisija: še naprej spodbujala politiko dajanja nove priložnosti z lajšanjem izmenjave najboljše prakse med državami članicami so države članice pozvane, da: spodbujajo pozitivno naravnanost družbe do ponovnega zagona podjetnikov, na primer z informacijskimi kampanjami skušajo v enem letu dokončati vse pravne postopke za prenehanje podjetja v primeru stečaja, ki ni bil posledica goljufije zagotovijo, da bodo podjetniki, ki začnejo znova, obravnavani enako kot novi podjetniki, med drugim z njihovim vključevanjem v sisteme podpore. |

- III EU in države članice morajo oblikovati predpise v skladu z načelom „najprej pomisli na male“ ob upoštevanju značilnosti MSP pri oblikovanju zakonodaje in poenostaviti regulativno okolje.

Najbolj obremenjujoča ovira, ki jo navajajo MSP, je skladnost z upravnimi predpisi. MSP dejansko nosijo nesorazmerno zakonodajno in upravno breme v primerjavi z velikimi podjetji. Izračunano je bilo, da stane zakonodajna obveznost veliko podjetje na zaposlenega en euro,, malo podjetje pa morda do deset eurov[12]. 36 % MSP v EU izjavlja, da je v zadnjih dveh letih birokracija omejevala njihovo poslovno dejavnost.

Za prenos tega načela v prakso:

Da bi bodočo uredbo uskladila z načelom „najprej pomisli na male“, bo Komisija: okrepila ocenjevanje izvajanja Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti v prihodnjih zakonodajnih in upravnih pobudah kadar bo to praktično, uporabila enotne datume začetka veljavnosti uredb in odločb, ki vplivajo na podjetja, in objavila letni izkaz takšne zakonodaje, ki je začela veljati Komisija bo storila naslednje, države članice pa so pozvane, da: zagotovijo uresničevanje rezultatov politike ob sočasnem znižanju stroškov in bremen za podjetja, vključno z uporabo smotrne kombinacije orodij, kot so na primer vzajemno priznanje ter samourejanje ali koregulacija za doseganje rezultatov politike strogo ocenijo vpliv prihodnjih zakonodajnih in upravnih pobud o MSP („MSP test“) in upoštevajo ustrezne rezultate pri sestavljanju predlogov se posvetujejo z zainteresiranimi stranmi, vključno z organizacijami MSP, najmanj 8 tednov pred vlaganjem zakonodajnega ali upravnega predloga, ki vpliva na podjetja uporabijo posebne ukrepe za mala in mikro podjetja, kot so na primer odstopanja, prehodna obdobja in izjeme, zlasti kar zadeva zahteve po obveščanju ali poročanju, ter prilagojene pristope, kadar je to primerno, in države članice so pozvane, da: upoštevajo smotrnost uvedbe enotnih datumov začetka veljavnosti in letnega izkaza zakonodaje, ki je začela veljati pri izvajanju zakonodaje EU izkoristijo določbe o prožnosti, namenjene MSP, in se izogibajo „prekomernemu izvajanju postopkov“ Za izboljšanje regulativnega okolja v smislu načela „najprej pomisli na male“, bo Komisija: predstavila vse predloge za zmanjšanje upravne obremenitve za podjetja, ki so potrebni za doseganje cilja EU za zmanjšanje obremenitve za 25 % do leta 2012 do konca leta 2008 povsem dokončala primerjalno analizo pravnega reda Skupnosti in rezultate vključila v posodobljeni tekoči program poenostavitve, ki naj bi bil predstavljen v začetku leta 2009. Posebna pozornost bo posvečena opredelitvi predlogov, pri katerih je mogoče zakonodajo poenostaviti v korist MSP, med drugim zlasti pravo družb, in države članice so pozvane, da: sprejmejo enako ambiciozne cilje za zmanjšanje upravne obremenitve za 25 % do leta 2012 na ravni EU, kjer to še ni bilo storjeno, in da te cilje uresničujejo zagotovijo čimprejšnje sprejetje predlogov glede zmanjšanja upravne obremenitve v zakonodaji Skupnosti sprejmejo predlog Komisije, ki bo državam članicam omogočil zvišati prag za registracijo DDV na 100 000 EUR. |

- IV EU in države članice morajo poskrbeti, da se bodo javne uprave odzivale na potrebe MSP , slednjim kar najbolj olajšati poslovanje, zlasti z uveljavljanjem e-uprave in rešitev „vse na enem mestu“.

Sodobna in odprta javna uprava lahko močno prispeva k uspehu in rasti MSP, tako da jim prihrani čas in denar ter s tem sprosti njihova sredstva za inovacije in odpiranje delovnih mest. E-uprava in storitve „vse na enem mestu“ nudijo še zlasti veliko možnosti za izboljšanje storitev in znižanje stroškov.

Sedanje izvajanje Direktive o storitvah bo močno olajšalo poslovanje MSP, saj od držav članic zahteva odprtje enotnih kontaktnih točk za zmanjšanje števila in zahtevnosti postopkov za pridobivanje dovoljenj in odpravo zakonodajnih ovir pri izvajanju storitev. Poleg tega ponuja priložnost za preseganje njenih zahtev za lažji zagon poslovnih dejavnosti.

Za prenos tega načela v prakso:

so države članice pozvane, da: znižajo prispevke, ki jih zahtevajo uprave držav članic za registracijo podjetja, in se pri tem zgledujejo po najuspešnejših članicah EU še naprej zmanjšujejo čas, potreben za ustanovitev podjetja, na manj kot teden dni, kjer to še ni uresničeno pospešijo začetek poslovanja MSP z zmanjšanjem in poenostavitvijo dovoljenj in odobritev. Zlasti bi lahko države članice določile skrajni rok 1 meseca za izdajo teh dovoljenj in odobritev, razen kadar je to utemeljeno na podlagi nevarnosti za ljudi ali okolje od MSP ne zahtevajo podatkov, ki so že na voljo znotraj uprave, razen če jih je treba posodobiti zagotovijo, da mikro podjetju ni treba več kot enkrat na vsaka tri leta sodelovati v statističnem popisu, ki ga organizira država, regionalni ali lokalni statistični urad, razen če je to potrebno za pridobitev statističnih in drugih vrst podatkov ustanoviti kontaktno točko, kateri bodo zainteresirane strani posredovale predpise ali postopke, ki nesorazmerno in/ali po nepotrebnem ovirajo dejavnosti MSP zagotovijo celovito in pravočasno izvajanje Direktive o storitvah, med drugim z ustanovitvijo enotnih kontaktnih točk, prek katerih lahko podjetja dobijo vse ustrezne informacije ter elektronsko izpolnijo potrebne formalnosti in postopke. |

- V EU in države članice morajo prilagoditi orodja javne politike potrebam MSP.

Uporabiti morajo Kodeks najboljše prakse, ki pogodbenim organom daje smernice za okvir javnega naročanja ES, tako da se MSP olajša sodelovanje v postopkih javnega naročanja. Za reševanje neuspehov na trgu, s katerimi se MSP spopadajo med svojim obstojem, je treba bolje izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo pravila o državni pomoči za podporo pri zagonu in spodbujanju MSP.

MSP se spopadajo z ovirami pri sodelovanju na javnih razpisih, ki znašajo 16 % BDP EU, pogosto zato, ker se manjša podjetja ne zavedajo priložnosti in/ali jih od tega odvrnejo postopki in ker je za javne organe udobneje podpisati posamezne pogodbe z velikimi, uspešnimi podjetji kakor z mladimi, inovativnimi podjetji. Kljub temu je bilo leta 2005 MSP odobrenih 42 % vrednosti javnih naročil nad pragom EU[13]. Potrebna pa so nadaljnja znatna prizadevanja za odpravo preostalih ovir za dostop MSP do trgov javnih naročil, zlasti z zmanjšanjem zahtev, ki jih postavljajo pogodbeni organi v postopku oddaje naročil.

Državna pomoč lahko MSP pomaga v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Trenutno MSP koristijo državno pomoč le v manjši meri, saj se podpora, ki je na voljo, pogosto ne izkoristi v celoti. Za to obstaja več razlogov: prvič, javni organi ne vzpostavijo vedno vseh podpornih mehanizmov v korist MSP, ki so dovoljeni na podlagi pravil Skupnosti; drugič, postopki so za MSP pogosto preveč dolgotrajni in zapleteni; in tretjič, MSP pogosto nimajo dovolj informacij o programih, ki so na voljo.

Za prenos tega načela v prakso:

bo Komisija: predstavila Kodeks najboljše prakse za pogodbene organe, da spodbudi nadaljnje spremembe v kulturi naročanja. Zagotovila bo smernice o zmanjšanju birokracije, izboljšala preglednost in obveščanje ter zagotovila enotne pogoje delovanja za MSP še naprej lajšala dostop do informacij o možnostih naročanja, tako da bo dopolnila obstoječe spletne strani EU, namenjene javnim naročilom, z vrsto pobud, kot so na primer poljubna objava obvestil o javnih naročilih za naročila pod pragom, spletno orodje za iskanje poslovnih partnerjev in večje zahteve po preglednosti javnih naročil objavila priročnik o državni pomoči za MSP za večjo ozaveščenost o obstoječih možnostih podpore so države članice pozvane, da: vzpostavijo elektronske portale za širši dostop do informacij o možnostih javnih naročil pod pragi, ki ga določa EU svoje pogodbene organe spodbudijo k razdelitvi pogodb v sklope, kadar je to primerno, in povečajo prepoznavnost priložnosti za podizvajalce svoje pogodbene organe opozorijo na obveznost, da preprečijo nesorazmerne zahteve glede usposobljenosti in finančnega stanja spodbudijo konstruktiven dialog in vzajemno razumevanje med MSP in večjimi naročniki prek dejavnosti, kot so obveščanje, usposabljanje, spremljanje in izmenjava dobre prakse preusmerijo težišče politike na področju državne pomoči za boljšo obravnavo potreb MSP, med drugim z bolje usmerjenimi ukrepi. |

- VI EU in države članice morajo olajšati dostop MSP do financiranja, zlasti do tveganega kapitala, mikrokreditov in dolžniško-lastniškega financiranja ter razviti pravno in poslovno okolje, ki bo podpiralo pravočasno plačevanje v gospodarskem poslovanju.

Zbiranje pravih sredstev je lahko velika težava za podjetnike in MSP in je druga na seznamu težav za upravno obremenitvijo. In to kljub javni podpori EU, kot je Okvirni program za konkurenčnost in inovacije (CIP), ki zagotavlja več kot 1 milijardo EUR za podporo dostopu MSP do financ, pri čemer se znaten del tega zneska usmerja prek skupine EIB. Do leta 2013 bo kohezijska politika zagotovila okoli 27 milijard EUR izrecno za podporo MSP. Okoli 10 milijard EUR bo zagotovljenih v obliki ukrepov finančnega inženirstva, vključno s programom JEREMIE, okoli 3,1 milijarde EUR pa s tveganim kapitalom. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja tudi pomaga MSP, saj spodbuja med drugim podjetništvo in prispeva h gospodarski diverzifikaciji podeželja.

Strah pred tveganjem pogosto odvrača vlagatelje in banke od finančnih podjetij v fazi zagona in začetne širitve. Možne tržne nepopolnosti pri zagotavljanju financ za MSP je treba opredeliti in popraviti za nadaljnji razvoj evropskih trgov tveganega kapitala, izboljšanje dostopa MSP do mikrokreditov in dolžniško-lastniškega financiranja ter razvoj novih produktov in storitev. Poleg tega številni podjetniki potrebujejo usmerjanje in izobraževanje o prednostih in pomanjkljivostih različnih oblik financiranja ter o tem, kako najbolje predstaviti svoje naložbene projekte morebitnim kreditorjem.

Poleg tega imajo MSP pogosto šibko lastniško pozicijo, ki jo dodatno ogroža kultura poznega plačevanja v Evropi. Glede na posamezno državo morajo MSP dejansko v povprečju čakati od 20 do več kot 100 dni na plačilo svojih računov. Eden od štirih stečajev je posledica poznih plačil. To vodi v izgubo 450 000 delovnih mest in 25 milijard EUR vsako leto.

Komisija se strinja z oceno skupine Evropske investicijske banke (EIB in EIF), da je treba nadalje izboljšati dostop MSP do financ, zato pozdravlja prizadevanja skupine za posodobitev obstoječih produktov, poenostavitev njihove uporabe in širitev njihovega obsega uporabe z začetkom leta 2008. Komisija toplo pozdravlja ustanovitev novega „Mikro sklada“ skupine EIB z začetnim kapitalom okoli 40 milijonov EUR (od tega bo 16 milijonov EUR prispevala EIB) za podporo ne-bančnim mikrofinančnim institucijam v okviru nove pobude Komisije za mikrokredite. Komisija tudi pozdravlja načrt EIB za ustanovitev namenskega dolžniško-lastniškega financiranja manjšega dela sektorja MSP in posebnih finančnih instrumentov komercialnih bank za delitev tveganja, prilagojenih potrebam hitro rastočih inovativnih MSP in srednje-kapitalskih podjetij, ki naj bi reševali ugotovljene tržne nepopolnosti.

Za prenos tega načela v prakso:

bo Komisija: ocenila možnosti za uvedbo režima zasebnega plasiranja, namenjenega olajšanju čezmejnih naložb, da se okrepijo evropski trgi tveganega kapitala pomagala državam članicam pri razvoju kakovostnih programov za spodbujanje naložb |

države članice so pozvane, da: pripravijo programe financiranja za zapolnitev vrzeli od 100 000 do 1 milijona EUR, zlasti z instrumenti, ki združujejo dolžniško in lastniško financiranje, ob upoštevanju pravil glede državne pomoči odpravijo zakonodajne in davčne ovire, ki preprečujejo, da bi skladi tveganega kapitala, dejavni na enotnem trgu, vlagali pod enakimi pogoji kot domači skladi zagotovijo, da bo obdavčenje dobičkov podjetij spodbujalo naložbe v celoti porabijo sredstva v okviru programov kohezijske politike in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v podporo MSP. |

- VII EU in države članice morajo spodbuditi MSP, da bolje izkoristijo možnosti, ki jih ponuja enotni trg, zlasti z izboljšanjem upravljanja in obveščanja o politiki enotnega trga, tako da se omogoči boljše zastopanje interesov MSP pri oblikovanju standardov ter olajša dostop MSP do patentov in trgovskih znamk.

Enotni trg mora podjetjem zagotoviti dostop do velikega skupnega trga več kot 500 milijonov potrošnikov, ki deluje v skladu s skupnimi pravili. Poenostavitev, ki je predvidena z nadomestitvijo 27 sklopov različnih nacionalnih pravil z enim samim sklopom pravil notranjega trga EU, je zlasti koristna MSP. Dobro delujoči enotni trg bo vzpostavil konkurenčno okolje, ki bo MSP pomagal bolje izkoristiti prednosti globalizacije in odprl nove priložnosti za znanje in inovacije. Vendar trenutno MSP ne izkoriščajo vseh priložnosti, ki jih ponuja enotni trg, zlasti zaradi pomanjkanja informacij o poslovnih priložnostih in veljavnih pravilih v drugih državah članicah pa tudi nezadostnega znanja jezikov. Stroški in tveganja, povezani z več različnimi nacionalnimi pravnimi sistemi, podjetjem pogosto preprečujejo širitev njihovih dejavnosti v tujino.

MSP imajo lahko tudi veliko korist od javne podpore v obliki storitev svetovanja ali mreženja, vključno s pomočjo MSP pri obrambi pred nelojalno poslovno prakso. Zlasti mreža Enterprise Europe Network[14], ki jo je nedavno ustanovila Komisija, lahko med drugim pomaga MSP s posredovanjem informacij in nasvetov glede priložnosti, ki jih nudi enotni trg.

Poleg tega morajo biti MSP sposobna polno sodelovati pri oblikovanju standardov in imeti ustrezen dostop do njih, vključno s postopkom certificiranja.

Da bi se poudaril pomen pravic intelektualne lastnine (IPR) za MSP, Komisija še naprej gradi učinkovit, racionalen, visoko kakovosten in pravno varen sistem patentov na evropski ravni, med drugim s patentom Skupnosti in vseevropsko patentno jurisdikcijo.

Za prenos tega načela v prakso:

Komisija: zagotovi, da bodo imela MSP koristi od obstoječih politik odpiranja trga z zbiranjem informacij o delovanju enotnega trga prek širšega spremljanja trga in sektorjev, tako da se odkrijejo tržne nepopolnosti in se jih lahko obravnava tam, kjer so gospodarske koristi največje predloži akcijski načrt za leto 2008 za spodbujanje uporabe interoperabilnih elektronskih podpisov in elektronske avtentifikacije ter uvede ukrepe z vključitvijo vseh pomembnih zainteresiranih strani v drugem četrtletju leta 2009 za pomoč MSP pri udeležbi v svetovni dobavni verigi poveča finančno podporo EU (do 1 milijona EUR leta 2008 in 2,1 milijona EUR od leta 2009), da spodbudi udeležbo MSP in varovanje njihovih interesov pri standardizaciji ter izboljša obveščanje MSP o uporabi evropskih standardov bo izboljšala dostopnost sistema blagovne znamke Skupnosti, zlasti z znatnim znižanjem pristojbin za blagovno znamko Skupnosti kot del obsežne rešitve finančnih perspektiv Urada za harmonizacijo na notranjem trgu (OHIM). si bo prizadevala odpraviti razdrobljenost pravil o varstvu potrošnikov za olajšanje čezmejnega trgovanja za MSP, med drugim z zmanjšanjem upravnih obremenitev. Evropski organi za standardizacijo so pozvani, da: v tesnem sodelovanju z državami članicami in Komisijo ponovno proučijo svoje poslovne modele za znižanje stroškov dostopa do standardov, zlasti tistih, ki so oblikovani v podporo zakonodaji in politikam EU ustanovijo eno ali več „služb za pomoč MSP“ v dogovoru s predstavniki združenj MSP sistematično objavljajo povzetke evropskih standardov, vključno s seznami normativnih referenc z neomejenim dostopom in v različnih jezikih. države članice so pozvane, da: zagotovijo pravilno uporabo načela vzajemnega priznavanja okrepijo sistem za reševanje problemov, SOLVIT[15], , da se zagotovi neformalno, hitro in pragmatično reševanje težav pri izvajanju pravic enotnega trga spodbudijo nacionalne organe za standardizacijo k ponovni proučitvi njihovega poslovnega modela za znižanje stroškov dostopa do standardov zagotovijo pošteno sestavo odborov za standardizacijo povabijo nacionalne organe za standardizacijo in evropske organizacije za standardizacijo k izvedbi promocijskih in informacijskih kampanj, da se MSP spodbudi k boljši uporabi standardov in zagotovijo povratne informacije o njihovi vsebini zagotovijo svetovanje za MSP, vključno s podporo pri obrambi pred nelojalno poslovno prakso. |

- VIII EU in države članice morajo spodbuditi nadgrajevanje znanj v MSP in vse oblike inovacij.

Spodbuditi morajo naložbe MSP v raziskave in njihovo udeležbo v programih podpore za R&R, nadnacionalnih raziskavah, grozdenju in aktivnem upravljanju intelektualne lastnine.

Več kot 60 % podjetij, ki so sodelovala pri posvetovanju, meni, da šole ne zagotavljajo sposobnosti, ki jih potrebujejo podjetniki in njihovi zaposleni. To poudarja potrebo družbe, da zagotovi mladim osnovne veščine, kot so branje, pisanje, spoznavanje narave, upravljanje ter tehnično, računalniško in jezikovno znanje in jim omogoči ustvarjalnost. MSP imajo zlasti težave zaradi pomanjkanja usposobljenih delavcev na področju novih tehnologij. V tem okviru je treba izvajati evropski referenčni okvir ključnih sposobnosti za vseživljenjsko učenje[16], katerega namen je zagotoviti potrebno osnovno znanje vsem mladim ljudem.

Evropska kohezijska politika podpira ukrepe za spodbujanje prilagodljivost delavcev, podjetnikov in podjetij z okoli 13,5 milijarde EUR v obdobju 2007–2013. Večji del tega zneska je neposredno namenjen MSP. Poleg tega je ocenjeno, da bo podpora za samozaposlitev in zagon podjetja znašala 2,8 milijarde EUR. Nenazadnje Komisija pripravlja pregled prihodnjih potreb po znanju v EU.

Pomanjkanje znanja je povezano z neizkoriščenim potencialom za raziskave in inovacije. Samo okoli 3 od 10 MSP v EU so leta 2007 navedla, da imajo nove produkte ali prihodek iz novih produktov. Zato je pomembno bolje vključiti MSP v raziskovalno skupnost in spodbuditi povezave med univerzami in MSP.

Treba je tudi spodbuditi aktivno upravljanje intelektualne lastnine s strani MSP, na primer z omogočanjem elektronskega izdajanja računov in poslovanja prek e-uprave.

Za prenos tega načela v prakso:

bo Komisija: razširila sistem za spodbujanje mobilnosti pripravnikov v okviru programa Leonardo Da Vinci za leto 2010 podprla zainteresirane strani pri razvoju spletnega portala za e-znanja in poklicne poti leta 2008, ki bo podjetjem omogočil, da ocenijo svoje potrebe po e-znanjih in ugotovijo, kako oblikovati poklicne poti in kvalifikacije svojih zaposlenih, leta 2008 pa bo objavila spletni vodnik o e-poslovanju, ki bo MSP pomagal, da prepoznajo svoje potrebe po e-poslovanju nadaljevala prizadevanja s poenostavitvijo, boljšim obveščanjem in višjo stopnjo financiranja za čim večjo udeležbo MSP v 7. okvirnem programu RTD (FP7). spodbujala rast MSP, tako da bo omogočila MSP, ki sodeluje pri projektu FP7, korist od obravnave kot MSP v celotnem trajanju navedenega projekta, četudi bo v tem obdobju zgornjo mejo za MSP presežena poenostavila pravila o državni pomoči za države članice za podporo raziskavam, razvoju in inovacijam, zlasti z uredbo o splošni skupinski izjemi pospeševala ustanavljanje hitro rastočih podjetij s podporo raziskovalnim in inovativnim sposobnosti MSP, predvsem z boljšim usklajevanjem nacionalnih programov in pobud v posvetovanju z državami članicami razvijala strategijo grozdenja, vključno s pobudami za krepitev nadnacionalnega sodelovanja na področju grozdenja, in olajšala dostop grozdov do novih trgov ter sprejela ukrepe za večjo udeležbo MSP v inovativnih grozdih skušala podpreti udeležbo MSP pri prenosu znanja, delno z uvedbo poskusnega projekta za pomoč pri financiranju komercializacije intelektualne lastnine spodbujala aktivno udeležbo MSP v okviru dejavnosti, ki jih izvaja Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), da bodo lahko imela koristi od prenosa znanja, ki ga spodbuja EIT. države članice so pozvane, da: spodbudijo prizadevanja MSP da se internacionalizirajo in postanejo hitro rastoča podjetja, vključno z udeležbo v inovativnih grozdih spodbudijo razvoj sposobnosti MSP na področju raziskav in inovacij, na primer s poenostavljenim dostopom do javne raziskovalne infrastrukture, uporabo storitev R&R, zaposlovanjem usposobljenih delavcev in usposabljanjem, kot to omogoča novi okvir Skupnosti za državno pomoč na področju raziskav, razvoja in inovacij odprejo nacionalne raziskovalne programe, kadar to koristi MSP iz drugih držav članic, in prispevajo k dostopu MSP do nadnacionalnih raziskovalnih dejavnosti, npr. s skupnim načrtovanjem programov pri izvajanju programa kohezijske politike zagotovijo enostaven dostop MSP do sredstev za podjetništvo, inovacije in znanje podprejo razvoj elektronske identitete za podjetja, da jim omogočijo elektronsko izdajanje računov in poslovanje prek e-uprave spodbudijo podjetja, zlasti MSP in druge zainteresirane strani, vključno z organi za javna naročila, da sodelujejo pri dejavnostih, ki prispevajo k hitremu izvajanju pobude za vodilni trg. |

- IX EU in države članice morajo MSP omogočiti, da bodo izzive okolja spremenila v priložnosti.

Zagotoviti morajo več informacij, strokovnega znanja in finančnih spodbud za polni izkoristek priložnosti novih „zelenih“ trgov in večjo energetsko učinkovitost, delno z izvajanjem sistemov okoljskega ravnanja v MSP.

Podnebne spremembe, omejeni viri energije in trajnostni razvoj so ključni izzivi za MSP, ki morajo uvesti bolj trajnostno proizvodnjo in poslovne modele. Tudi povpraševanje po okolju prijaznih izdelkih in storitvah odpira pot za nove poslovne priložnosti.

Samo 29 % MSP je uvedlo ukrepe za varčevanje z energijo ali surovinami (v primerjavi s 46 % velikih podjetij). Samo 4 % MSP v EU ima celovit sistem učinkovite rabe energije v primerjavi z 19 % velikih podjetij. MSP so še posebej izpostavljena sedanjemu gibanju cen energentov in surovin ter napovedanim podnebnim spremembam, prav tako pa morajo povečati svojo učinkovitost in sposobnost prilagajanja na te izzive, da bi jih lahko spremenila v priložnosti.

Za prenos tega načela v prakso:

Komisija: lajša dostop MSP do sistema Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) z enostavnejšimi okoljskimi postopki, nižjimi dajatvami in možnostjo registracije grozdov financira omrežje strokovnjakov za okolje in energetsko učinkovitost v mreži Enterprise Europe Network, ki svetuje o ekološko učinkovitih poslih, tržnih potencialih in priložnostih za financiranje učinkovitejših poslov, zlasti za MSP razvija nove oblike podpore za inovativni zagon in MSP na področju ekoloških inovacij, da se olajša dostop do trgov, prenos tehnologije, uporaba standardov in dostop do financiranja v skladu z obstoječimi določbami o državni pomoči države članice so pozvane, da: zagotovijo spodbude za ekološko učinkovita podjetja in izdelke (npr. sheme davčnih olajšav in dajanje prednosti subvencioniranju za financiranje trajnostnih podjetij) v skladu s smernicami Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja, in izkoristijo poenostavljen pristop do okoljske pomoči za MSP, ki so ga oblikovali v GBER v celoti izkoristijo okoli 2,5 milijarde EUR iz programov kohezijske politike za podporo okolju prijaznim izdelkom in procesom v MSP. |

- X EU in države članice morajo podpreti in spodbuditi MSP, da bodo izkoristile rast trgov zunaj EU, zlasti s trgu prilagojeno podporo in dejavnostmi poslovnega usposabljanja.

Samo 8 % evropskih MSP poroča o prihodkih od izvoza (7 % mikro podjetij poroča o izvozu), kar je bistveno nižje od podatkov za velika podjetja (28 %). Poleg tega povprečno MSP nabavi v tujini le 12 % surovin.

Hitro rastoči trgi predstavljajo neizkoriščen potencial za številna evropska MSP. Zlasti nedavne širitve EU so ustvarile pomembne nove poslovne priložnosti za podjetja iz „starih“, pa tudi „novih“ držav članic. To kaže na pomen polnega izkoriščanja potenciala tržnih priložnosti v državah kandidatkah in sosednjih državah EU.

Trgovinske ovire bolj vplivajo na MSP kot na večja podjetja zaradi njihovih omejenih virov in manjše sposobnosti za sprejemanje tveganja, zlasti ko poslujejo na zelo konkurenčnih trgih. Za dostop do teh trgov potrebujejo MSP zato pomoč pri pridobivanju informacij o možnih partnerjih in odprtosti njihovih trgov. Prav tako potrebujejo pomoč za preseganje kulturnih preprek pri poslovanju in razlik v pravnem ali zakonodajnem okolju.

Da bi lahko MSP v celoti izkoristila priložnosti globalizacije, je treba posebno pozornost nameniti boljšemu dostopu do naročil in uveljavitvi pravic intelektualne lastnine, zagotavljanju poštene konkurence in olajšanju dostopa do trgov.

Za prenos tega načela v prakso:

Komisija: ustanavlja skupine za dostop do trgov na ključnih izvoznih trgih, ki združujejo trgovinske svetovalce držav članic ter poslovne organizacije EU, kar bo izboljšalo obveščenost MSP o trgovinskih ovirah na trgih zunaj EU si bo aktivno prizadevala za odprtje trgov tretjih držav, zlasti v razvitih in naprednih gospodarstvih v razvoju, s pogajanji v STO in dvostranskimi sporazumi si bo zlasti prizadevala za odprtje trgov javnih naročil v državah zunaj EU, kar naj bi prineslo vzajemne koristi, in sicer z dvostranskimi in večstranskimi pogajanji (Sporazum STO o vladnih naročilih), zlasti s hitro rastočimi državami bo spodbujala olajševanje trgovine v okviru STO in v dvostranskih sporazumih še naprej olajšala dostop MSP v EU do trgov kandidatk in drugih sosednjih držav, zlasti z mrežo Enterprise Europe Network in s spodbujanjem načela „najprej pomisli na male“ v teh državah, vključno z izmenjavo dobre prakse na podlagi Evropske listine za mala podjetja in SBA namerava ustanoviti evropske poslovne centre na izbranih trgih leta 2009, najprej na hitro rastočih trgih Indije in Kitajske. namerava uvesti shemo ‘vrata na Kitajsko’, usmerjeno v uvedbo programa usposabljanja vodilnih delavcev na Kitajskem, da omogoči evropskim MSP večjo konkurenčnost na kitajskem trgu do leta 2010. države članice so pozvane, da: spodbujajo mentorstvo velikih podjetij v MSP, da jih pripeljejo na mednarodne trge. |

- 5. IZVAJANJE SBA IN UPRAVLJANJE

Odkar je Komisija oktobra 2007 uvedla „Akt za mala podjetja“ za Evropo, je ta zamisel v Evropi zbudila številna pričakovanja. Akt ima široko podporo na ravni vlad, v Evropskem parlamentu in med MSP, vendar ga je treba v celoti izvajati. To zahteva polno politično zavezanost Komisije in držav članic. Zato Komisija kot podlago za prenovljeno zavezo MSP poziva Evropski svet, da pozdravi in podpre „Akt za mala podjetja“ za Evropo, sprejme 10 načel in se zaveže k izvajanju predlaganih ukrepov. Poleg tega Komisija poziva Svet in Parlament, naj hitro sprejmeta ustrezne zakonodajne predloge.

SBA mora biti v celoti umeščen v strategiji za rast in delovna mesta, da se zagotovi njegovo učinkovito izvajanje in omogoči redno objavljanje njegovih rezultatov. Države članice so zato pozvane, da izkoristijo posodobitev lizbonskega ciklusa, načrtovano za konec leta 2008 in tako upoštevajo SBA v svojih programih nacionalnih reform ter letnih poročilih o izvajanju. Države članice se lahko zgledujejo po priloženem pregledu dobre prakse v EU, Komisija pa bo še naprej zagotavljala platformo za izmenjavo najboljše prakse.

Komisija bo ocenila napredek pri izvajanju SBA in bo o tem redno poročala v okviru strategije za rast in delovna mesta, z začetkom leta 2008. To bo Evropskemu svetu omogočilo, da bo pregledal napredek, dosežen na področju politike MSP na ravni Skupnosti in držav članic, ter sprejel potrebne sklepe.

Priloga: Izmenjava dobre prakse v okviru politike MSP

Izmenjava dobre prakse v okviru politike MSP se je izkazala kot učinkovito orodje za izvajanje lizbonske strategije za rast in delovna mesta. Komisija je od leta 2000 zbirala primere dobre prakse na različnih področjih. Tisti, ki so zbrani v okviru Evropske listine za mala podjetja, so na voljo v spletnem katalogu Listine na naslovu:

http://ec.europa.eu/podjetje/podjetje_politika/charter/gp.

Evropska nagrada za podjetništvo nagrajuje odličnost pri spodbujanju regionalnega podjetništva in je priznanje za izjemne pobude. Zbirka dobre prakse pri spodbujanju podjetništva je na voljo na:

http://ec.europa.eu/podjetje/podjetništvo/MSP/awards/dlastniload/compendium_2007_en_lowres.pdf.

V tej prilogi je nekaj primerov dobre prakse iz držav članic, ki služijo kot navdih za izvajanje SBA.

Načelo 1: | Ustvariti okolje, v katerem bodo podjetniki in družinska podjetja lahko uspevali in bo podjetništvo nagrajeno |

Mreža spodbud Saška-Anhalt, Nemčija |

Spletna stran: www.impuls-netzwerk.de |

Strategija za mlada podjetja in podjetništvo mladih v Walesu, Združeno kraljestvo |

Spletna stran: http://www.projectdynamo.co.uk; www.becauseyoucan.com. |

Cap’Ten, bodi kapitan svojega projekta, Belgija |

Spletna stran: www.ichec-pme.be |

Emax - Nordijski tabor za usposabljanje mladih podjetnikov, Švedska |

Spletna stran: www.emaxevent.com, www.startcentrum.se |

Teden podjetništva za otroke, Avstrija |

Spletna stran: www.kinderbusinessweek.at |

Dnevi podjetništva: Emprendemos Juntos – Vsi smo podjetniki, Španija |

Spletna stran: www.emprendemosjuntos.es |

Razvijanje podjetniške kulture med ženskami, Romunija |

Spletna stran: www.animmc.ro |

Načelo 2: | Zagotoviti, da bodo pošteni podjetniki v stečaju kmalu dobili novo priložnost |

Razvojni program za pripravo nadzorovanega prehoda MSP na naslednjo generacijo, Finska |

Spletna stran: www.te-keskus.fi, www.yrityssuomi.fi |

Hitrejši zagon po stečaju, Danska |

Spletna stran: www.naec.dk |

Pomoč samozaposlenim in lastnikom podjetij v težavah, Belgija |

Spletna stran: www.beci.be |

Načelo 3: | Postaviti pravila v skladu z načelom „najprej pomisli na male“ |

Spletna stran za posvetovanje z javnostjo „Teeme koos“, Estonija |

Spletna stran: www.osale.ee; www.riigikantselei.ee; www.valitsus.ee |

Uvedba podpornih storitev „vse na enem mestu“ za MSP na lokalni ravni, Slovenija |

Spletna stran: www.japti.si |

Kontrolni seznam uredb, Združeno kraljestvo |

Spletna stran: www.businesslink.gov.uk |

Odbor Y4 ,Finska |

Spletna stran: www.y4.fi |

Načelo 4: | Zagotoviti odziv javnih uprav na potrebe MSP |

Program e-uprave belgijskega socialnega sektorja za MSP, Belgija |

Spletna stran: www.ksz-bcss.fgov.be |

Enotne točke za registracijo podjetnikov, Češka |

Spletna stran: www.mpo.cz |

Vse na enem mestu za podjetnike, Nemčija |

Spletna stran: www.Vse na enem mestu-trier.de |

Upravni center mikro podjetij za ekonomsko in finančno poročanje, Francija |

Spletna stran: www.artiFrancija.eu |

Javni informativni spletni portal za mala podjetja, Francija |

Spletna stran: pme.service-public.fr |

CORE - Okolje za spletno registracijo podjetij, Irska |

Spletna stran: www.cro.ie |

Zagonski projekt, Malta |

Spletna stran: www.mcmpgov.mt |

Spletno okence za podjetja, Nizozemska |

Spletna stran: www.bedrijvenloket.nl |

KSU - Nacionalno omrežje storitev za MSP, Poljska |

Spletna stran: www.euroinfo.org.pl, www.ksu.parp.gov.pl |

Podjetja na spletu, Portugalska |

Spletna stran: www.portaldaempresa.pt |

Vse na enem mestu za MSP (VEM), Slovenija |

Spletna stran: www.japti.si |

Osrednji portal javne uprave, Slovaška |

Spletna stran: www.telecom.gov.sk |

Storitev „plača na spletu“ za male delodajalce, Finska |

Spletna stran: www.palkka.fi |

Načelo 5: | Prilagoditi orodja javne politike potrebam MSP: olajšati sodelovanje MSP pri javnih naročilih in boljše izkoriščanje možnosti državne pomoči za MSP |

Portal e-javno naročanje, Luksemburg |

Spletna stran: http://www.marches.public.lu, http://www.mtp.public.lu |

Načelo 6: | Olajšati dostop MSP do financiranja in razviti pravno in poslovno okolje za zagotovitev pravočasnega plačevanja gospodarskih poslov |

Program semenskega in tveganega kapitala, Irska |

Spletna stran: www.podjetje-Irska.com |

Posojila malim podjetjem z vračilom obresti, Ciper |

Spletna stran: www.bankofcyprus.com |

Javni sklad tveganega kapitala, Latvija |

Spletna stran: www.lga.lv |

Program mikrokreditov za podjetnice in lastnike podjetij, Španija |

Spletna stran: www.ipyme.org |

Načelo 7: | Pomoč MSP, da bolje izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja enotni trg |

Portal za podjetja in izvoz, Češka |

Spletna stran: Businessinfo.cz |

Mreža znanja Nizozemska/Severnorensko-vestfalsko območje INTER-NED, Nemčija |

Spletna stran: www.inter-ned.info |

Osveščanje javnosti o standardizaciji, Litva |

Spletna stran: www.lsd.lt |

CETMOS – Služba za nadzor blagovnih znamk v Srednji Evropi, Avstrija |

Spletna stran: www.cetmos.eu |

Načelo 8: | Spodbuditi nadgrajevanje znanja v MSP in vse oblike inovacij |

Nacionalna strategija e-poslovanja, Irska |

Spletna stran: www.entemp.ie |

Upravljanje inovacij, Madžarska |

Spletna stran: www.chic.hu |

Nacionalni sklad za inovacije, Bolgarija |

Spletna stran: www.MSP.government.bg |

Grška pobuda za tehnološke grozde, Grčija |

Spletna stran: www.htci.gr |

Načelo 9: | Omogočiti MSP, da bodo izzive okolja spremenila v priložnosti |

Nov postopek mikroobdelave površin v keramični industriji, ki zmanjšuje vplive na okolje, Italija |

Spletna stran: http://www.fondovalle.it |

Reforma ekološkega davka, Estonija |

Spletna stran: www.fin.ee |

EDM – elektronsko upravljanje s podatki na področju okoljskega upravljanja in ravnanja z odpadki, Avstrija |

Spletna stran: www.lebensministerium.at |

Načelo 10: | Spodbuditi in podpreti MSP, da bodo izkoristile rast trgov |

Internetni sejem, Poljska |

Spletna stran: www.euroinfo.org.pl |

Pipe – uvod v mednarodno promocijo, Španija |

Spletna stran: www.portalpipe.com |

Sprint – združevanje za tekmovanje na svetovnih trgih , Italija |

Spletna stran: www.sprint-er.it |

[1] „Izvajanje lizbonskega programa Skupnosti – Sodobna politika na področju MSP za rast in delovna mesta“, COM(2005) 551 konč., 10.11.2005.

[2] http://ec.europa.eu/enterprise/enterprise_policy/charter/docs/charter_en.pdf.

[3] „Mala in srednja podjetja – ključ za zagotovitev rasti in delovnih mest. – Vmesni pregled sodobne politike na področju MSP“, COM(2007) 592 konč., 4.10.2007.

[4] http://ec.europa.eu/enterprise/admin-burdens-reduction/home_en.htm.

[5] “Ocena učinka SBA”, SEC(2008) 2101.

[6] 2007 Observatorij MSP v EU. http://ec.europa.eu/enterprise/enterprise_policy/analysis/observatory_en.htm.

[7] „Enotni trg za Evropo 21. stoletja“, COM(2007) 724 konč., 20.11.2007.

[8] http://ec.europa.eu/enterprise/entrepreneurship/docs/sba_consultation_report_final.pdf.

[9] http://ec.europa.eu/enterprise/enterprise_policy/survey/eurobarometer_intro.htm.

[10] „Skupna politika priseljevanja za Evropo: načela in orodja“, COM(2008)359 konč., 17.6.2008.

[11] „Preseganje stigme poslovnega neuspeha – za politiko nove priložnosti – izvajanje lizbonskega partnerstva za rast in delovna mesta“, COM(2007) 584 konč., 5.10.2007.

[12] Poročilo strokovne skupine o „Modelih za zmanjšanje nesorazmernih regulativnih bremen za MSP“, maj 2007.

[13] http://ec.europa.eu/enterprise/entrepreneurship/docs/MSP_public_procurement_Summary.pdf.

[14] http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/.

[15] http://ec.europa.eu/solvit/site/index_en.htm.

[16] Priporočilo Komisije o sposobnostih za vseživljenjsko učenje, 18.12.2006.