52007DC0591

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 10.10.2007

COM(2007) 591 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Ponovna presoja socialnega ureditvenega okvira za več in boljša delovna mesta v EU na področju pomorskega prometa (prva faza posvetovanja socialnih partnerjev na ravni Skupnosti na podlagi člena 138(2) Pogodbe)

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Ponovna presoja socialnega ureditvenega okvira za več in boljša delovna mesta v EU na področju pomorskega prometa (prva faza posvetovanja socialnih partnerjev na ravni Skupnosti na podlagi člena 138(2) Pogodbe)

1. UVOD

Zelena knjiga z naslovom „Prihodnji pomorski politiki Unije naproti“[1] je izpostavila vprašanje izključenosti pomorskih sektorjev iz delov evropske zakonodaje za področji delovne sile in sociale ter njene ponovne presoje v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji.

V okviru drugih ukrepov za krepitev socialne razsežnosti pomorske Evrope[2] in pospeševanje konkurenčnosti pomorskega sektorja ter ob upoštevanju zahtev zainteresiranih strani in zlasti Evropskega parlamenta ter Evropskega ekonomsko-socialnega odbora želi Komisija preučiti, ali sedanja zakonodaja Skupnosti zagotavlja ustrezno stopnjo varstva delavcev v pomorskem prometu in ali lahko njeno izboljšanje vpliva na večjo privlačnost pomorskega sektorja EU za iskalce zaposlitve[3], ne da bi ogrozilo njegovo konkurenčnost.

To sporočilo pregleduje ustrezno zakonodajo z namenom, da se opredelita izključevanje in odstopanje, ki vplivata na zaposlene v pomorskih poklicih, ter težave pri razlagi te zakonodaje. Na podlagi obstoječe obsežne zbirke mednarodnih konvencij in standardov poskuša ugotoviti, do kakšne mere bi bilo treba morda ukrepati, da se izboljša pravno varstvo za poklice v pomorstvu v EU. Začenja tudi s posvetovanjem socialnih partnerjev v smislu člena 138(2) Pogodbe o možnih usmeritvah ukrepanja Skupnosti.

Osredotočanje na ureditveni okvir neizogibno omeji obseg analize na poklice, za katere je pravno varstvo v okviru EU na nižji ravni in/ali pri katerih so bili ugotovljeni veliki problemi, torej na delavce v pomorskem prometu in ribištvu.

Vprašanje je ekonomsko in socialno zelo pomembno. Leta 2005 je bilo skupno število delavcev v pomorskem prometu iz držav EU-27 ocenjeno na 204 400[4], število ribičev, zaposlenih v državah EU-25, pa je bilo približno 190 000 – 195 000. Več prispevkov k posvetovanju je potrdilo pomanjkanje usposobljenega osebja za delo na evropskih ladjah.

2. MEDNARODNI OKVIR

Večina pomorskih sektorjev deluje v močno globaliziranem okviru. Vse večja ekonomska globalizacija in internacionalizacija delovne sile v povezavi z včasih nezadostnim izvrševanjem obstoječih mednarodnih standardov zmanjšuje učinkovitost le-teh in vpliva na pomorsko varnost na svetovni ravni, kar prispeva k močnemu povečanju neenakosti življenjskih in delovnih pogojev delavcev v pomorskem prometu. EU si v okviru svetovnih forumov močno prizadeva za krepitev mednarodnega ureditvenega režima. Rezultat tega je bilo uspešno sprejetje Konvencije ILO o delovnih standardih v pomorstvu leta 2006 [5] in Konvencije ILO o delovnih pogojih na krovu ribiških ladij leta 2007 [6].

Novi mednarodni standardi, ki jih uvajata ti konvenciji, so primerni za posodobitev in dopolnitev notranjih in zunanjih politik EU, vključno s socialnimi standardi, saj prečiščujejo in posodabljajo obstoječe mednarodno pravo na mnogih področjih ter zagotavljajo izčrpen niz predpisov o skladnosti in izvrševanju.

Izvajanje določb Konvencije ILO o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 o skladnosti in izvrševanju je ključnega pomena za ustvarjanje enakih pogojev na svetovni ravni na področju pomorskega prometa. Treba je opozoriti, da tretji niz predpisov o pomorski varnosti spreminja nekatere predpise za inšpekcijo, ki jo izvaja država pristanišča, da se ta nadzor okrepi ob spoštovanju delovnih standardov, vključno z reševanjem pritožb, ki jih vložijo člani posadke[7].

Svet je 7. 7. 2007 sprejel Odločbo, ki države članice pooblašča, da v interesu Evropske skupnosti ratificirajo Konvencijo ILO o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 , če je le mogoče pred 31. 12. 2010[8].

Komisija načrtuje tudi predlog odločbe Sveta, ki bo države članice EU pooblastila in spodbudila, da čim prej ratificirajo Konvencijo ILO o delovnih pogojih na krovu ribiških ladij iz leta 2007 [9].

V zadnjih letih sta ILO in IMO prevzeli tudi pobudo, da se izboljšajo varnostni standardi. Leta 2003 je ILO sprejela konvencijo št. 185, ki posodablja osebne dokumente pomorščakov (osebna izkaznica pomorščaka – konvencija št. 108), da se olajša dopust na obali in tranzit pomorščakov. Svet je pooblastil države članice EU, da jo ratificirajo[10], k njeni ratifikaciji in izvajanju pa jih spodbuja tudi Komisija.

Tudi sporazumi ES o partnerstvu v ribiškem sektorju (FPA) z državami v razvoju z vključevanjem socialnih klavzul spodbujajo ustrezne delovne in življenjske pogoje.

3. ZAKONODAJA EU O DELOVNIH POGOJIH TER OBVEščANJE IN POSVETOVANJE

V zvezi z obravnavo pomorščakov in/ali ribičev v zakonodaji EU o delovnih pogojih ter obveščanju in posvetovanju z delavci (v nadaljevanju „OP“) obstajajo štiri možnosti:

- neizključevanje (torej posebne določbe ali odstopanja ne obstajajo). V direktivah o zaposlovanju za določen čas, krajši delovni čas, za zdravstvene in varnostne delavce na pogodbah za krajši delovni čas ali preko agencije za začasno zaposlovanje, o obveščanju glede pogojev, ki veljajo za pogodbe o zaposlitvi, ali o razmerju in udeležbi delavcev v evropskih družbah in evropskih zadrugah;

- v posebno zakonodajo ali splošne instrumente so vključene posebne določbe. V direktivi o organizaciji delovnega časa (poleg tega, da glavna direktiva[11] iz svojega področja uporabe izključuje pomorščake, določa tudi posebno ureditev za ribiče) oziroma direktivi o delu mladih[12] (z razlikovanjem posebnih možnosti odstopanja v zvezi s sektorjem);

- možnost, da države članice izključevanje pri prenosu direktiv vključijo v svojo nacionalno zakonodajo. V direktivi o evropskem svetu delavcev, direktivi o obveščanju in posvetovanju ter direktivi o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti;

- izključitev iz področja uporabe. V direktivi o kolektivnih odpustih, prenosu podjetij in napotitvah delavcev.

Direktive, ki spadajo v zadnji dve skupini, je treba podrobneje analizirati.

a) Direktiva 2002/74/ES [13] o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca

Člen 1(2) dovoljuje državam članicam, da izključijo terjatve določenih kategorij delavcev iz področja uporabe na podlagi obstoja drugih oblik jamstva, ki zaposlenim zagotavljajo ustrezno varstvo v primeru plačilne nesposobnosti njihovih delodajalcev. Čeprav ta določba izrecno ne navaja poklicev v pomorskem prometu, lahko države članice to možnost uporabijo v zvezi z njimi.

Člen 1(3) dovoljuje državam članicam, ki so ob začetku veljavnosti Direktive iz nacionalne zakonodaje že izključile ribiče, ki so plačani po deležu ulova, da to izključitev ohranijo.

Le šest držav članic[14] je izkoristilo možnost izključitve iz členov 1(2) in/ali 1(3)(b) Direktive. Treba je ponovno oceniti, ali so izključitve v primeru teh držav članic še vedno upravičene in ali so se druge oblike varstva v teh primerih dejansko izkazale kot enakovredne.

b) Direktiva Sveta 94/45/ES [15] o evropskih svetih delavcev

Navedena direktiva se uporablja za posadke ribiških ladij, ki so vključene v njeno splošno področje uporabe. Vendar člen 1(5) določa, da „države članice lahko sklenejo, da se ta direktiva ne uporablja za posadke trgovske mornarice“ .

Eden razlogov za to odstopanje[16] je bil, da te posadke na splošno delajo daleč ena od druge in od uprave, kar zelo oteži njihovo zbiranje za posvetovanje.

Šest držav članic je uporabilo to določbo[17]. V dveh drugih državah[18] je izključitev določena v posebni zakonodaji, v treh državah članicah[19] pa so vzpostavljeni mehanizmi za prilagoditev izvajanja zakonodaje za pomorščake.

Možnost izključitve posadk trgovske mornarice je treba ponovno preučiti, ker: (i) delovna sila z zelo raznolikim mednarodnim ozadjem potrebuje nadnacionalne informacije in posvetovalne postopke; (ii) večina držav članic ne uporablja te možnosti; (iii) so določbe Direktive prožne (za prilagoditev mehanizmov obveščanja in posvetovanja lastnostim podjetja se je mogoče pogajati).

Kljub temu bo vedno treba upoštevati posebne delovne vzorce pomorščakov. Ena od možnosti je sprememba obstoječe možnosti izključitve v dovoljenje, da se nacionalne določbe prilagodijo posebnemu položaju posadk trgovske mornarice, zlasti članov posadk za plovbo na daljših progah, kot to že počnejo nekatere države članice.

c) Direktiva 2002/14/ES [20] o obveščanju in posvetovanju

V skladu s členom 3(3) „države članice lahko odstopajo od te direktive s posebnimi določbami za posadke plovil, ki redno vozijo na odprtem morju“ .

Razlogi, s katerimi so države članice upravičevale izključitev, so bili podobni tistim v zvezi z Direktivo 94/45/ES: težka uporaba postopkov obveščanja in posvetovanja na ladjah, ki so zelo oddaljene od sedeža podjetja, in dejstvo, da so pogodbe pomorščakov pogosto sklenjene za krajši čas.

Vendar tukaj izključitev ni brezpogojna, saj Direktiva države članice obvezuje, da sprejmejo „posebne določbe“. Izključitev tukaj ne more pomeniti, da to preprosto ni urejeno ali da je določena drugačna stopnja varstva. Možnost iz člena 3(3) je uporabilo osem držav članic[21], le tri od njih[22] pa so sprejele posebne določbe, ki veljajo za posadke, ki spadajo v področje uporabe odstopanja. Komisija bo v prihodnjem poročilu o izvajanju navedene direktive preučila pravno skladnost teh posebnih določb.

d) Direktiva Sveta 98/59/ES [23] o kolektivnih odpustih

Člen 1(2)(c) Direktive določa, da se ta ne uporablja za posadke morskih plovil.

V obrazložitvenem memorandumu, priloženem predlogu za spremembo Direktive 75/129/EGS[24] iz leta 1991, je Komisija menila, da zahteve za obveščanje, posvetovanje in uradno obveščanje, določene v navedeni direktivi, niso v ničemer nezdružljive s posebno naravo pogodbe o zaposlitvi ali s pogodbenimi razmerji posadk morskih plovil. Njihova izključitev iz varstva, ki ga določa Direktiva, ni upravičena, razen če obstajajo druge oblike jamstva, ki jim zagotavlja varstvo, enakovredno tistemu na podlagi Direktive.

Sklicevanju na druge oblike jamstva, ki nudijo enakovredno varstvo, se je med razpravo v Svetu nasprotovalo.

Zato obstaja razumna osnova za ponovno preučitev pogojev, pod katerimi Direktiva obravnava varstvo pravic posadk morskih plovil[25].

e) Direktiva Sveta 2001/23/ES [26] o prenosu podjetij

Člen 1(3) Direktive izključuje morska plovila na splošno.

Niti izvirni predlog Komisije (COM(74) 351) niti spremenjeni predlog z dne 25. julija 1975 (COM(75) 429) nista posebej omenjala morskih plovil. Vendar je Direktiva 77/187/EGS, kakor je bila sprejeta 14. februarja 1977, že vsebovala izključitev, za katero se zdi, da jo je sprožila podobna izključitev v direktivi o kolektivnih odpustih.

Komisija je leta 1994 v svojem predlogu za spremembo Direktive 77/187/EGS[27] menila, da bi se morska plovila lahko izključila iz pravic obveščanja in posvetovanja, ki jih določa navedena direktiva, vendar ne iz njenih temeljnih določb, torej bi bilo treba ohraniti pravice zaposlenih, ki jih ti imajo v trenutku prenosa. Toda tega stališča Svet ni sprejel.

Na prvi pogled se zdi, da ni posebnega razloga, da bi se ta izključitev ohranila. Zlasti se določbe Direktive za varstvo pravic zaposlenih ne zdijo nezdružljive s posebno naravo pogodb o zaposlitvi ali s pogodbenimi razmerji na morskih plovilih. Glede pravic obveščanja in posvetovanja bi moral biti pristop skladen s tistim za direktivi 2002/14/ES in 98/59/ES.

Opozoriti je treba na znatno število držav članic[28], vključno z nekaterimi največjimi pomorskimi državami, ki se niso odločile za izključitev morskih plovil iz področja uporabe nacionalne zakonodaje, ki izvaja Direktivo. Torej je očitno, da je treba temu vprašanju posvetiti dodatno pozornost.

f) Direktiva 96/71/ES [29] o napotitvah delavcev

Člen 1(2) Direktive 96/71/ES določa: „ ta direktiva se ne uporablja za posadke podjetij trgovske mornarice “.

Napoteni delavci so v navedeni direktivi opredeljeni kot delavci, ki za omejen čas opravljajo delo na ozemlju države članice, ki ni država, v kateri običajno delajo. Strogo gledano osebje na plovilih, ki plujejo na odprtem morju, ne velja za osebje, napoteno „na ozemlje druge države članice“[30].

V prejšnjem poročilu o izvajanju te direktive[31] je Komisija ugotovila, da to izključitev velika večina držav članic vidi kot upravičeno zaradi posebne narave potujočega dela, ki ga opravlja ta skupina delavcev, in praktičnih težav, ki so povezane z nadzorom nad njimi . Vendar pa z izključitvijo iz področja uporabe Direktive ta podjetja niso oproščena uporabe predpisov zasebnega mednarodnega prava (Rimske konvencije)[32].

Zdi se torej, da opredelitev napotitve iz Direktive 96/71/ES ni uporabna za osebje v pomorskem prometu. Obstoječa izključitev to odraža in je zato upravičena.

4. ZAKONODAJA EU NA PODROčJU VARNOSTI IN ZDRAVJA

Zakonodaja EU na področju varnosti in zdravja pri delu se uporablja za „vsa področja dejavnosti, javna in zasebna“ [33]. Delavci v pomorskem sektorju imajo torej na voljo enako stopnjo varstva kot delavci v drugih sektorjih.

Od 28 direktiv, ki urejajo to področje, se samo dve ne uporabljata za pomorski sektor:

- Direktiva Sveta 89/654/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu [34];

- Direktiva Sveta 90/270/EGS z dne 29. maja 1990 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za delo s slikovnimi zasloni [35].

Direktiva 89/654 se ne uporablja za prevozna sredstva, ki se uporabljajo zunaj podjetja in/ali obrata, ali za delovna mesta znotraj prevoznih sredstev in na ribiških ladjah. Razlog za to izključitev je bil ta, da so to posebna delovna mesta, drugačna od delovnih postaj v prostorih podjetij in/ali obratov, in bi za njih morala veljati drugačna ureditev.

Poleg tega je bilo treba za ribiški sektor, v katerem je relativno več možnosti za nesreče, vzpostaviti poseben instrument, da se odpravijo posebna tveganja in spodbudi skrb za varnost in zdravje ribičev. Iz teh razlogov je Svet sprejel Direktivo 93/103/EGS, ki je določila minimalne varnostne in zdravstvene zahteve za delo na ribiških plovilih.

Mednarodni sporazumi in konvencije določajo zdravstvene in varnostne zahteve, ki jim morajo ustrezati morska plovila. V tem pogledu bosta Konvencija ILO o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 in Konvencija ILO o delovnih pogojih na krovu ribiških ladij iz leta 2007 zlasti pomembni. Vendar je treba poudariti, da Skupnost zagotavlja učinkovita pravna sredstva, ki dopolnjujejo te mednarodne instrumente, kjer je to koristno. Zavezujoči mednarodni zakoniki in sporazumi včasih vsebujejo strožje in/ali bolj posebne določbe kot zakonodaja EU o varnosti in zdravju pri delu, njihovo uporabo pa izrecno določajo nekatere direktive. V teh primerih je izrecno navedeno, da se določbe ustreznih direktiv uporabljajo brez poseganja v take sporazume in zakonike. V primeru Direktive 1999/92/ES[36] zadevni sektor v celoti urejajo taki mednarodni sporazumi.

V skladu s tem se je Komisija v Strategiji Skupnosti 2007−2012 za zdravje in varnost pri delu[37] zavezala spodbujanju skrbi za varnost in zdravje na mednarodni ravni ter krepitvi svojega sodelovanja z ILO, WHO in drugimi mednarodnimi organizacijami pri vzpostavljanju višjih ravni varstva po svetu.

Dve direktivi se uporabljata posebej za pomorski sektor:

- Direktiva 92/29/EGS z dne 31. marca 1992 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za izboljšanje medicinske oskrbe na ladjah[38] ;

- Direktiva 93/103/ES z dne 23. novembra 1993 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah pri delu na ribiških ladjah[39] .

Direktiva 93/103/ES se uporablja samo za nova ribiška plovila (pogodba za gradnjo po 23. 11. 1995) z razdaljo med navpičnicama 15 m ali več in obstoječa ribiška plovila z razdaljo med navpičnicama 18 m ali več. Za leto 2008 se načrtuje sprejetje poročila Komisije o praktičnem izvajanju določb Direktive 93/103/ES z natančno analizo njenega vpliva na zdravstveno varstvo in varnost evropskih ribičev ter opredelitvijo potrebnih ukrepov.

Izključitev majhnih plovil iz Direktive je upravičeno na podlagi resnega ekonomskega vpliva, vključno z dodatnim upravnim bremenom, ki bi ga sprejetje Direktive imelo za majhna plovila.

Vendar je še vedno treba zmanjšati vztrajno visoko stopnjo delovnih nesreč pri ribolovu. Zlasti je treba razširjati dobre prakse, ki upoštevajo posebno naravo dela na majhnih ribiških plovilih, in zagotoviti praktične smernice za delodajalce in delavce za spodbujanje varnejših delovnih praks.

5. PROST PRETOK DELAVCEV IN KOORDINACIJA SISTEMOV SOCIALNE VARNOSTI

5.1. Prost pretok delavcev

Prost pretok delavcev v EU je ena temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja zakonodaja Skupnosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso se določbe iz Pogodbe ES o prostem pretoku delavcev uporabljajo tudi za pomorski promet. Tudi če se dejavnosti izvajajo zunaj ozemlja Skupnosti, se določbe za zadevnega delavca še naprej uporabljajo, pod pogojem, da se uradno delovno razmerje lahko locira na ozemlje Skupnosti ali s tem ozemljem vzdržuje dovolj močno vez[40].

5.2. Usklajevanje shem socialne varnosti

Zakonodaja skupnosti na področju socialne varnosti določa, da delavci in člani njihovih družin pri premikanju znotraj Skupnosti ne izgubijo svojega socialnega varstva, in zagotavlja, da države članice pri uporabi svojih nacionalnih predpisov na področju socialne varnosti spoštujejo temeljni načeli enakega obravnavanja in nediskriminacije.

Ustrezna zakonodaja je določena v Uredbi 1408/71 in njeni izvedbeni uredbi 574/72. Ti predpisi omogočajo preprosto usklajevanje sistemov socialne varnosti držav članic. Za pomorščake so posebni predpisi o veljavni zakonodaji določeni v Uredbi 1408/71. Za državljana EU, zaposlenega na ladji, ki pluje pod zastavo države članice, načelno velja zakonodaja te države. Če pa zadevna oseba dela na ladji, ki pluje pod zastavo države članice in prejema plačilo za to zaposlitev od podjetja, ki je registrirano ali ima poslovni sedež v drugi državi članici, za to osebo velja zakonodaja slednje, pod pogojem, da ima v tej državi stalno prebivališče[41].

Določbe Uredbe 1408/71 se uporabljajo tudi za državljane tretjih držav, pod pogojem, da zakonito prebivajo na ozemlju države članice in so njihove okoliščine takšne, da jih ni mogoče popolnoma omejiti na eno samo državo članico (glej Uredbo 859/2003).

Vendar lahko ti predpisi Skupnosti pomorščakom zagotovijo le delno varstvo pravic, ker: (i) se uporabljajo samo za sheme socialne varnosti držav EU, EGP in Švice; (ii) za državljane tretjih držav, ki delajo na ladji, ki pluje pod zastavo države članice, a zakonito ne prebivajo na ozemlju Skupnosti ali niso v čezmejnem položaju, določenem v Uredbi 859/2003, ti predpisi Skupnosti ne veljajo. Vprašanje, ali jim v skladu z nacionalno zakonodajo, ki zanje velja, pripada kritje socialne varnosti ali ne, je v izključni pristojnosti zadevne države članice.

Poleg tega je pomembno področje uporabe navedenih predpisov omejeno na sheme socialnega varstva, ki jih določa nacionalna zakonodaja. Izvzete so sheme neobveznega dodatnega zavarovanja ali posebne sheme za samozaposlene osebe[42] in kolektivne pogodbe, razen če jih nacionalna zakonodaja obravnava kot obvezne. V pomorskem in ribiškem sektorju je kritje socialne varnosti pogosto vključeno v pogodbo o zaposlitvi in zagotovljeno preko mednarodne zasebne zavarovalne sheme. Delavci lahko določbe Uredbe 1408/71 uveljavljajo samo, če imajo sklenjeno obvezno zavarovanje v skladu z nacionalno zakonodajo, ki zanje velja. Zato lahko pride do prekinitev v njihovih pravicah iz socialne varnosti. To zlasti velja za pridobivanje pokojninske pravice.

Konvencija ILO o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 vključuje določbe o minimalni stopnji socialne varnosti, ki jo mora v nacionalni zakonodaji vsaka država članica zagotoviti pomorščakom z običajnim bivališčem na njenem ozemlju. V skladu s Konvencijo ILO o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 ta stopnja varnosti ne sme biti manj ugodna kot za delavce na kopnem z bivališčem na njenem ozemlju. Podobne določbe so predvidene tudi v Konvenciji ILO o delovnih pogojih na krovu ribiških ladij iz leta 2007 . Ko bo začela veljati, bodo zagotovile določeno stopnjo socialne varnosti za delavce v tem sektorju. Z večjim številom mednarodnih sporazumov s tretjimi državami, ki vključujejo socialne klavzule in klavzule o enakem obravnavanju, bi se lahko dosegel dodaten napredek.

6. VLOGA SOCIALNEGA DIALOGA

Sektorska odbora za pomorski promet in morski ribolov redno obravnavata vprašanja v zvezi z izboljšanjem varnosti in razmer na krovu plovil.

Oba odbora se že dolgo zavzemata za dostojne delovne pogoje ob upoštevanju globalizacije in skladnosti z mednarodnimi zakonodajnimi instrumenti za pomorščake. Evropski socialni partnerji aktivno sodelujejo v ILO in IMO, kjer prispevajo k trdnejšemu položaju Evrope in se vključujejo v spremljanje in izvajanje ustreznih mednarodnih instrumentov.

V sektorju pomorskega prometa se socialni partnerji pogajajo, da bi dosegli sporazum na evropski ravni, ki bi prenesel ustrezne določbe Konvencije ILO o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 . Ta pogajanja so se začela po posvetovanju Komisije s socialnimi partnerji v skladu s členom 138(2) Pogodbe, ki ga je začela junija 2006. Če se doseže dogovor in bodo socialni partnerji to zahtevali, je načrtovano sprejetje direktive na podlagi člena 139 PES. Poleg tega bi se lahko načrtoval tudi predlog direktive o izvrševanju določb ob spoštovanju standardov dela v pomorstvu na ladjah, ki plujejo pod zastavami držav Skupnosti, in tistih, ki pristajajo v pristaniščih Skupnosti. Tak instrument bo omogočil, da bodo države članice enotno uporabljale Konvencijo ILO o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 za vse ladje, vključno s tistimi, ki plujejo pod zastavami tretjih držav, po začetku veljavnosti Konvencije ILO o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 , skladno z načelom izključitve ugodnejše obravnave v primerjavi z državami, ki konvencije niso ratificirale.

Vključitev mednarodnih standardov v zakonodajo EU bi spodbudila zagotavljanje enakih možnosti. Komisija zato poziva socialne partnerje v sektorju morskega ribolova, da preučijo možnosti skupne pobude za spodbujanje uporabe določb nedavno sprejete Konvencije ILO o delovnih pogojih na krovu ribiških ladij leta 2007 v EU.

7. SKLEPI

Komisija si bo še naprej prizadevala za krepitev mednarodnega ureditvenega režima, zlasti s spodbujanjem ratifikacije in uveljavljanja mednarodnih standardov ter z vključevanjem socialnih klavzul in klavzul o enakem obravnavanju v mednarodne sporazume s tretjimi državami.

Komisija se zavzema tudi za izboljšanje pravnega sistema Skupnosti v zvezi z delavci v pomorskih poklicih. Analiza v tem sporočilu nakazuje, da njihova izključitev iz področja uporabe nekaterih direktiv morda ni popolnoma upravičena, saj kaže, da ne prispeva k uporabi posebnih rešitev, ki bi bile bolj prilagojene položaju teh delavcev.

Posebno skrb pomenijo pravice delavcev v pomorstvu do varstva v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca ali prenosa podjetij, kjer je treba spodbujati skladen pristop, da se jim omogoči učinkovito izkoriščanje pravic na nacionalni ravni in v podjetjih na ravni Skupnosti. Pregledati bi bilo treba tudi obstoječe izključitve iz področja uporabe direktiv o obveščanju in posvetovanju.

Če obstajajo dovolj trdni razlogi za ohranitev obstoječih izključitev ali odstopanj, bi bilo treba razmisliti, ali bi bila za določen sektor najprimernejša rešitev sprejetje zakonodaje EU, ki bi poklicem v pomorstvu zagotovila enako raven varstva, kot jo imajo drugi delavci, za katere velja splošna direktiva.

V tem primeru je treba preučiti posebne pravne pogoje, da se poklicem v pomorstvu zagotovi ustrezna stopnja varstva, ki veljajo v državah članicah, zlasti v primerih pogojnih izključitev, ki države članice obvezujejo, da vzpostavijo posebno ureditev ali nadomestna jamstva, ki zagotavljajo enako stopnjo varstva.

V prihodnosti se bo kakršen koli predlog o ponovni oceni izključitev in/ali odstopanj v pomorskem sektorju obravnaval na podlagi temeljite analize njihovega učinka na konkurenčnost pomorskega sektorja EU. Poleg tega se bodo upoštevali mednarodni standardi in njihov medsebojni vpliv s predpisi EU.

Ob upoštevanju tega pozivamo socialne partnerje, da odgovorijo na naslednja vprašanja:

1. Ali se strinjate z analizo Komisije o upravičenosti izključitev in odstopanj od delovne zakonodaje EU za poklice v pomorstvu?

2. Ali bi morali zaradi odprave izključitev, ki niso več upravičene, poklice v pomorstvu vključiti v splošno področje uporabe ustreznih direktiv? Katere bi morale biti s tem v zvezi prednostne naloge za ukrepanje?

3. Ali je v primeru izključitev, za katere menite, da so zaradi posebnosti sektorja ali iz drugih razlogov upravičene, poklicem v pomorstvu z drugimi sredstvi zagotovljena enaka stopnja varstva? Ali menite, da bi bilo mogoče zagotoviti posebno ureditev za poklice v pomorstvu v sklopu ustrezne direktive ali posebnega pravnega instrumenta EU?

4. Katera sredstva se vam zdijo primernejša za izboljšanje varnosti in zdravja na krovu plovil, zlasti majhnih ribiških plovil?

5. Kateri ukrepi se vam zdijo primernejši za izboljšanje socialne varnosti delavcev v pomorskih poklicih ob upoštevanju delitve zakonodajnih pristojnosti med Skupnostjo in državami članicami na področju socialne varnosti?

*************

To sporočilo predstavlja prvo fazo posvetovanja v skladu s členom 138(2) Pogodbe. Če po teh posvetovanjih Komisija oceni, da so ukrepi Skupnosti priporočljivi, se bo v skladu s členom 138(3) Pogodbe s socialnimi partnerji posvetovala o vsebini predvidenega predloga.

[1] COM(2006) 275, 7.6.2006.

[2] V okviru pomorske politike bo na primer sprejeto Sporočilo o politiki pristanišč, ki bo vsebovalo poglavje o delovnih pogojih in socialnem dialogu v pristaniščih.

[3] Evropski parlament v Resoluciji z dne 11.7.2007 (2007/2023(INI)) zahteva, „naj imajo vsi delavci dostop do enake ravni varstva in naj se nekaterih skupin ne izključi že vnaprej iz najširše ravni varstva, kot se trenutno pogosto dogaja pomorščakom, delavcem na ladjah in tistim, ki delajo na odprtem morju“. Evropski ekonomsko-socialni odbor „opaža izključitev ribičev in pomorščakov iz evropske socialne zakonodaje na več področjih (npr. direktiva o kolektivnem odpuščanju, prenosu podjetij, obveščanju in posvetovanju ter o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev). Ne glede na razloge za to izključitev je treba ukiniti tako diskriminacijo, kjer je primerno. Zato poziva Komisijo, naj te izključitve podrobno preuči s socialnimi partnerji.“ (člen 1.7 TEN/255 CESE 609/2007, 3. april 2007).

[4] Študiji Bimco/ISF Manpower 1995–2005.

[5] Cilj Konvencije ILO o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 je postati „četrti steber“ mednarodnega ureditvenega režima za kakovost v pomorskem prometu, ki dopolnjuje ključne konvencije Mednarodne pomorske organizacije (IMO). „Prečiščuje“ in posodablja obstoječe mednarodno pravo (68 instrumentov), z izjemo nedavne konvencije o osebnih dokumentih pomorščakov (št. 185) in konvencije o pokojninah pomorščakov (št. 71).

[6] Konvencija spreminja štiri obstoječe konvencije in jih dopolnjuje z novimi določbami, na primer o varnosti in zdravju pri delu ter o skladnosti in izvrševanju, vključno z veljavno listino o skladnosti, inšpekciji ter inšpekciji, ki jo izvajata država zastave in država pristanišča.

[7] COM(2005) 588, 23.11.2005.

[8] UL L 161, 22.6.2007.

[9] Obe konvenciji ILO iz let 2006 in 2007 vplivata na izključne pristojnosti ES.

[10] Odločba Sveta z dne 14. aprila 2005 (UL L 136, 30.5.2005, str. 1). Novi zakonik meja Skupnosti z dne 15. marca 2006 navaja to konvencijo.

[11] Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa.

[12] Direktiva Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu; države članice lahko pod določenimi pogoji dovolijo nočno delo in odstopijo od predpisov o dnevnem in tedenskem počitku med drugim za mladoletnike, zaposlene v pomorskem sektorju (člena 9.2 in 10.4).

[13] Direktiva 2002/74/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 80/987/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca.

[14] EL, IT, HU, MT, SK, UK.

[15] Direktiva Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (UL L 254, 30.9.1994, str. 64).

[16] Glej delovni dokument 15 delovne skupine, ki je pripravila prenos direktive 94/45/ES. Vendar je bilo določeno tudi, da „se zdi primerno, da se ne izključijo posadke trajektov, ki obratujejo le na krajših razdaljah“. Izključitve ni predvideval ne predlog Komisije COM(94) 134 ne spremenjeni predlog COM(94) 228.

[17] CY, EE, EL, HU, IT, LV.

[18] LT, MT.

[19] DK, NL, UK.

[20] Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti.

[21] CY, DE, DK, EL, FR, MT, RO, UK.

[22] DE, DK, UK.

[23] Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaj držav članic o kolektivnih odpustih (UL L 225, 12.8.1998, str. 16).

[24] COM(91) 292.

[25] ES, FR, LT, EE, CZ, SI, PL na primer že zdaj ne uporabljajo te izključitve.

[26] Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL L 82, 22.3.2001, str. 16).

[27] COM(94) 300.

[28] AT, CZ, DE, EE, ES, HU, IT, LT, PL, PT, SE, UK.

[29] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev.

[30] Uporaba prava zastave na splošno bolj temelji na razumevanju nacionalnosti plovila (podobno kot pri nacionalnosti posameznikov) kot na pripadnosti ozemlju.

[31] SEC(2006) 439.

[32] Poročilo delovne skupine o prenosu direktive o napotitvi delavcev.

[33] Člen 2(1) Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).

[34] UL L 393, 30.12.1989, str. 1.

[35] UL L 156, 21.6.1990, str. 14.

[36] Direktiva 1999/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in varstva zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnega ozračja (UL L 23, 28.1.2000, str. 57).

[37] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru Regij − Izboljšanje kakovosti in produktivnosti pri delu: strategija Skupnosti 2007–2012 za zdravje in varnost pri delu (COM(2007) 62, str. 14).

[38] UL L 113, 30.4.1992, str. 19.

[39] UL L 307, 13.12.1993, str. 1.

[40] Glej npr. zadevo 9/88 Lopes da Veiga , Recueil (1989) 2989, odst. 15.

[41] Glej člen 13(2)(c) in člen 14(b)(4), ki sta v novi Uredbi 883/2004, ki bo nadomestila Uredbo 1408/71, nespremenjena.

[42] Z Uredbo 883/2004 posebne sheme za samozaposlene izgubijo posebni status in jih bo urejala navedena uredba tudi, če jih nacionalna zakonodaja obravnava kot obvezne.