25.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/92

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa predpise za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (v nadaljnjem besedilu: TSE) pri govedu, ovcah in kozah. Uporablja se za proizvodnjo ter dajanje na trg živih živali in proizvodov živalskega izvora ter v nekaterih posebnih primerih za njihov izvoz.

(2)

Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 999/2001 prepoveduje krmljenje prežvekovalcev z beljakovinami, pridobljenimi iz živali. V členu 7(2) navedene uredbe je prepoved razširjena tudi na druge živali, razen prežvekovalcev, v zvezi s krmljenjem navedenih živali pa se prepoved omeji na proizvode živalskega izvora v skladu s Prilogo IV k navedeni uredbi.

(3)

V skladu s Prilogo IV Uredbe (ES) št. 999/2001 se prepoved iz člena 7(1) razširi na krmljenje rejnih neprežvekovalcev, razen krmljenja mesojedih živali, ki se gojijo za kožuh, med drugim s predelanimi živalskimi beljakovinami. Vendar z odstopanjem in pod posebnimi pogoji točka (c) poglavja II Priloge IV dovoli krmljenje s predelanimi živalskimi beljakovinami iz neprežvekovalcev samo za živali iz ribogojstva pod pogojem, da so bile predelane živalske beljakovine in krmne mešanice, ki vsebujejo take beljakovine, proizvedene v skladu z oddelkom D poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001. Ta oddelek trenutno določa, da živalski stranski proizvodi, ki se uporabijo za proizvodnjo takih predelanih živalskih beljakovin, izhajajo iz klavnic ali razsekovalnic. Glede na proizvodni proces predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz žuželk, te zahteve v primeru žuželk ni mogoče izpolniti. Posledično uporaba predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz žuželk, v krmi za živali iz ribogojstva trenutno ni dovoljena.

(4)

V več državah članicah se je začelo gojenje žuželk za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz njih, in drugih proizvodov iz žuželk, namenjenih za hrano za hišne živali. Ta proizvodnja se izvaja v okviru nacionalnih programov nadzora pristojnih organov držav članic. Študije so pokazale, da bi gojene žuželke lahko predstavljale alternativo konvencionalnim virom živalskih beljakovin, namenjenim za krmo za rejne neprežvekovalce, in trajnostno rešitev zanje.

(5)

Dne 8. oktobra 2015 je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) objavila znanstveno mnenje o profilu tveganja v zvezi s proizvodnjo in uživanjem žuželk kot živil in krme (3). Glede tveganj, povezanih s prisotnostjo prionov, je EFSA ugotovila, da se v primerjavi s tveganjem pri trenutno odobrenih virih beljakovin živalskega izvora pričakuje, da bo tveganje pri nepredelanih žuželkah enako ali manjše, dokler se žuželke hranijo s substrati, ki ne vsebujejo snovi, pridobljenih iz prežvekovalcev ali človeškega izvora (gnoj). Predelava žuželk lahko dodatno zmanjša biološke nevarnosti, zato ta trditev velja tudi za predelane živalske beljakovine, pridobljene iz žuželk.

(6)

V skladu z opredelitvijo pojma „rejna žival“ iz člena 3(6) Uredbe (ES) št. 1069/2009 se žuželke, gojene za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz žuželk, štejejo za rejne živali, zato zanje veljajo pravila o prepovedi krmljenja iz člena 7 in Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 ter pravila o krmljenju živali iz Uredbe (ES) št. 1069/2009. Zaradi tega je prepovedana uporaba beljakovin iz prežvekovalcev, odpadkov iz gostinskih dejavnosti, mesno-kostne moke in gnoja kot krme za žuželke. Poleg tega je v skladu s Prilogo III k Uredbi (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4) za prehrano živali prepovedana uporaba fekalij.

(7)

Zato bi bilo treba dovoliti krmljenje živali iz ribogojstva s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz žuželk, in krmnimi mešanicami, ki vsebujejo take predelane živalske beljakovine. Točko (c) poglavja II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti, oddelek, ki določa pogoje v zvezi s TSE za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk, in krmnih mešanic, ki vsebujejo take beljakovine, pa bi bilo treba dodati v poglavje IV Priloge IV k navedeni uredbi.

(8)

Po analogiji s tem, kar se že uporablja za predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, in krmne mešanice, ki vsebujejo take beljakovine, namenjene za krmljenje živali iz ribogojstva, bi bilo treba določiti posebne pogoje za proizvodnjo in uporabo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz žuželk, da se prepreči tveganje navzkrižne kontaminacije z drugimi beljakovinami, ki bi lahko predstavljale tveganje za TSE pri prežvekovalcih. Zlasti bi bilo treba po analogiji s pogoji iz oddelka A poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 predelane živalske beljakovine, pridobljene iz žuželk, proizvajati v objektih, namenjenih izključno proizvodnji proizvodov, pridobljenih iz gojenih žuželk.

(9)

Poleg tega je zaradi pravne varnosti v Prilogo I k Uredbi (ES) št. 999/2001 primerno vključiti opredelitev gojenih žuželk.

(10)

Prilogi I in IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Priloga X k Uredbi Komisije (EU) št. 142/2011 (5) določa pravila za izvedbo Uredbe (ES) št. 1069/2009, vključno s parametri za proizvodnjo varne krme živalskega izvora, namenjene za krmljenje rejnih živali. Samo živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi, ki so v skladu z zahtevami iz Priloge X k Uredbi (EU) št. 142/2011, se lahko uporabijo za krmljenje rejnih živali, ki niso kožuharji. Čeprav določbe iz Priloge X k navedeni uredbi ne zajemajo živih in posušenih žuželk v krmi za rejne živali, določbe iz Priloge XIII k navedeni uredbi veljajo za uporabo posušenih žuželk v hrani za hišne živali ali kot hrana za hišne živali.

(12)

Sprememba Uredbe (ES) št. 999/2001 z namenom, da se dovolijo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz žuželk, za krmljenje živali iz ribogojstva, bo verjetno omogočila večjo proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz žuželk, v Uniji. Čeprav je trenutno gojenje žuželk v manjšem obsegu za hrano za hišne živali mogoče ustrezno obravnavati v okviru obstoječih nacionalnih programov nadzora, so določbe Unije za zdravje živali, javno zdravje, zdravje rastlin ali okoljska tveganja primerne za zagotovitev, da je gojenje žuželk v Uniji varno tudi v večjem obsegu. Vrste žuželk, gojene v Uniji, ne bi smele biti patogene ali imeti drugih škodljivih učinkov na zdravje rastlin, živali ali ljudi, prav tako ne bi smele biti opredeljene kot vektorji človeških, živalskih ali rastlinskih patogenov ter ne bi smele biti zaščitene ali opredeljene kot invazivne tujerodne vrste. Ob upoštevanju teh nacionalnih ocen tveganja ter mnenja EFSA z dne 8. oktobra 2015 je naslednje vrste žuželk mogoče opredeliti kot tiste vrste žuželk, ki se trenutno gojijo v Uniji in ki izpolnjujejo zgoraj omenjene varnostne pogoje za proizvodnjo žuželk za uporabo v krmi: črna bojevniška muha (Hermetia illucens), domača muha (Musca domestica), mokar (Tenebrio molitor), žitni črnivec (Alphitobius diaperinus), hišni muren (Acheta domesticus), kraktokrili murnček (Gryllodes sigillatus) in stepski muren (Gryllus assimilis).

(13)

Prilogo X k Uredbi (EU) št. 142/2011 bi bilo zato treba spremeniti in v oddelek 1 poglavja II te priloge dodati seznam vrst žuželk, ki se lahko uporabijo za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk. Ta seznam bi moral vključevati navedene vrste žuželk, v prihodnosti pa bi se lahko spremenil na podlagi ocene tveganja, ki ga predstavljajo zadevne vrste žuželk za zdravje živali, javno zdravje, zdravje rastlin ali okolje.

(14)

Priloga XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011 določa zahteve za uvoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov iz tretjih držav. Varnostne zahteve, ki se uporabljajo za gojenje žuželk, namenjenih za uporabo v krmi za živali iz ribogojstva in za dajanje na trg predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz navedenih žuželk, zlasti glede vrst žuželk, ki se lahko uporabijo, in krme, ki jo je dovoljeno dati žuželkam, bi se morale uporabljati tudi za uvoz iz tretjih držav. Oddelka 1 in 2 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011 bi bilo zato treba spremeniti, da se določijo navedene zahteve za uvoz v Unijo.

(15)

Priloga XV k Uredbi (EU) št. 142/2011 določa vzorce veterinarskih spričeval za uvoz v Unijo živalskih stranskih proizvodov. Vzorec veterinarskega spričevala iz poglavja 1 Priloge XV k navedeni uredbi se uporablja za uvoz v Unijo predelanih živalskih beljakovin. Za namen uvoza predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk, bi bilo treba določiti nov vzorec veterinarskega spričevala, ki bi moral vključevati posebne zahteve za vzrejo gojenih žuželk za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, navedene v Prilogi XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011, kot tudi druge ustrezne zahteve za uvoz predelanih živalskih beljakovin. Zato bi bilo treba v poglavje 1 Priloge XV vključiti novi vzorec veterinarskega spričevala za uvoz predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk.

(16)

Poleg tega bi moral novi vzorec veterinarskega spričevala, vključen v poglavje 1 Priloge XV k Uredbi (EU) št. 142/2011, upoštevati tudi spremembo, uvedeno z Uredbo Komisije (EU) 2016/1396 (6), glede zahtev v zvezi s TSE, ki se uporabljajo za uvoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov govejega, ovčjega ali kozjega izvora, kot je določeno v poglavju D Priloge IX k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(17)

Priloge X, XIV in XV k Uredbi (EU) št. 142/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(18)

Oddelek A poglavja III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa zahteve za preprečitev navzkrižne kontaminacije v času prevoza v razsutem stanju, in sicer med ribjo moko, dikalcijevim in trikalcijevim fosfatom živalskega izvora, proizvodi iz krvi neprežvekovalcev in krmnimi mešanicami, ki vsebujejo te proizvode, ki so namenjeni za krmljenje rejnih neprežvekovalcev, ter med krmo za prežvekovalce. Glede na to, da obstaja podobno tveganje navzkrižne kontaminacije, kadar se navedene snovi skladiščijo v razsutem stanju, bi bilo treba zahteve iz oddelka A poglavja III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 razširiti na skladiščenje v razsutem stanju ribje moke, dikalcijevega in trikalcijevega fosfata živalskega izvora, proizvodov iz krvi neprežvekovalcev ter krmnih mešanic, ki vsebujejo te snovi.

(19)

Oddelek B poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa zahteve za preprečitev navzkrižne kontaminacije v času prevoza, in sicer med posamičnimi krmili v razsutem stanju in krmnimi mešanicami v razsutem stanju, ki vsebujejo proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev, razen mleka in proizvodov na osnovi mleka, dikalcijevega in trikalcijevega fosfata živalskega izvora in hidroliziranih beljakovin, pridobljenih iz kož prežvekovalcev, ter med krmo za rejne živali, ki niso kožuharji. Glede na to, da obstaja podobno tveganje navzkrižne kontaminacije, kadar se navedene snovi skladiščijo v razsutem stanju, bi bilo treba zahteve iz oddelka B poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 razširiti na skladiščenje posamičnih krmil v razsutem stanju in krmnih mešanic v razsutem stanju, ki vsebujejo proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev, razen mleka in proizvodov na osnovi mleka, dikalcijevega in trikalcijevega fosfata živalskega izvora in hidroliziranih beljakovin, pridobljenih iz kož prežvekovalcev.

(20)

Točka (a) oddelka D poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa, da živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, ki niso ribja moka, pridobljeni iz neprežvekovalcev in namenjeni za uporabo v krmi za živali iz ribogojstva, izvirajo iz klavnic, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev, in razsekovalnic, ki ne odkostijo ali razsekavajo mesa prežvekovalcev. Točka (a) določa odstopanje od navedene zahteve za klavnice, ki izvajajo učinkovite ukrepe za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med stranskimi proizvodi iz prežvekovalcev in neprežvekovalcev ter ki jih na podlagi pregleda odobri pristojni organ.

(21)

Da bi se omogočila uporaba več vrst surovin za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin iz neprežvekovalcev, namenjenih za uporabo v krmi za živali iz ribogojstva ali za izvoz, je primerno spremeniti točko (a) oddelka D poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001, da se dovoli uporaba živalskih stranskih proizvodov, ki izvirajo iz obratov, ki niso klavnice ali razsekovalnice, če so ti drugi obrati namenjeni izključno za ravnanje s tkivi neprežvekovalcev ali pa jih je po pregledu na kraju samem odobril pristojni organ na podlagi istih zahtev usmerjanja kot v obstoječem odstopanju za klavnice, glede na to, da te zahteve usmerjanja zagotavljajo potrebna jamstva za preprečitev in nadzor navzkrižne kontaminacije. Prav tako je primerno, da se obstoječe odstopanje za klavnice razširi na razsekovalnice, pod pogojem, da se uporabijo iste zahteve usmerjanja. Oddelek D poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(22)

Točka (b) oddelka A poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa, da mora biti v spremnem trgovinskem dokumentu ali veterinarskem spričevalu ter na kateri koli embalaži ribje moke in krmnih mešanic, ki vsebujejo ribjo moko, navedeno naslednje: „vsebuje ribjo moko – ni za krmljenje prežvekovalcev“. Vendar trgovinski dokument ali veterinarsko spričevalo iz člena 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ni potrebno za krmne mešanice. Zato je primerno spremeniti točko (b) oddelka A poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001, da se pojasni, da bi bilo treba za krmne mešanice, ki vsebujejo ribjo moko, dodati „vsebuje ribjo moko – ni za krmljenje prežvekovalcev“ samo na oznaki krmnih mešanic. Oddelek B, točko (d) oddelka C in točko (e) oddelka D poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo v zvezi s tem prav tako treba spremeniti.

(23)

Oddelek C poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 prepoveduje proizvodnjo krme za rejne živali, ki niso kožuharji, v obratih, ki proizvajajo hrano za hišne živali ali krmo za kožuharje, ki vsebuje proizvode iz prežvekovalcev, ki so prepovedani za uporabo v krmi rejnih živali, ki niso kožuharji. Podobno prepoved bi bilo treba določiti za obrate, ki proizvajajo hrano za hišne živali ali krmo za kožuharje, ki vsebuje predelane živalske beljakovine iz neprežvekovalcev, ki niso ribja moka, da se zagotovi odsotnost navzkrižne kontaminacije krme za rejne živali, ki niso kožuharji ali živali iz ribogojstva, s proizvodi, ki so v taki krmi prepovedani. Oddelek C poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(24)

Točka 1 oddelka E poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 prepoveduje izvoz predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev. Navedena zahteva je bila prvotno namenjena nadzoru širjenja bovine spongiformne encefalopatije (v nadaljnjem besedilu: BSE) v času epidemije BSE v Uniji in ko je bila Evropa glavni del sveta, ki jo je prizadela epidemija. Vendar so se razmere v zvezi z BSE v Uniji bistveno izboljšale. Leta 2015 je bilo prijavljenih pet primerov BSE v Uniji v primerjavi z 2 166 primeri leta 2001. To izboljšanje razmer v zvezi z BSE v Uniji se odraža v dejstvu, da je zdaj 23 držav članic Unije priznanih kot države s statusom zanemarljivega tveganja za BSE v skladu z Odločbo Komisije 2007/453/ES (7) na podlagi statusa tveganja za BSE, ki ga je na mednarodni ravni priznala Mednarodna organizacija za zdravje živali (OIE).

(25)

Prepoved izvoza predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev, bi bilo zato treba odpraviti in nadomestiti s posebnimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se razbremeni trgovina in poveča sorazmernost glede na trenutne epidemiološke razmere za BSE. Navedeni pogoji bi morali biti zlasti namenjeni zagotavljanju, da izvoženi proizvodi ne vsebujejo mesno-kostne moke, katere izvoz v skladu s členom 43(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ni dovoljen. Ker lahko mesno-kostna moka vsebuje snovi s specifičnim tveganjem ali je lahko pridobljena iz živali, ki so poginile ali bile ubite, vendar ne zaradi zakola za prehrano ljudi, predstavlja večje tveganje za BSE in se zato ne bi smela izvažati.

(26)

Za zagotovitev, da izvoz predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev, ne vsebuje mesno-kostne moke in se ne uporablja za drugačne namene, kot so dovoljeni z zakonodajo Unije, bi bilo treba predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prežvekovalcev, prevažati v zapečatenih zabojnikih neposredno iz predelovalnih obratov do točke izstopa iz Unije, ki bi morala biti mejna kontrolna točka iz Priloge I k Odločbi Komisije 2009/821/ES (8), da se omogoči uradni nadzor. Tak uradni nadzor bi bilo treba izvajati z uporabo obstoječih postopkov uradnega nadzora, zlasti trgovinskih dokumentov v skladu z vzorcem iz točke 6 poglavja III Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 142/2011, in s komunikacijo pristojnih organov prek celovitega računalniškega veterinarskega sistema (TRACES), uvedenega z Odločbo Komisije 2004/292/ES (9).

(27)

Predelovalni obrat mora biti odobren za predelovanje snovi kategorije 3 skladu v s členom 24 Uredbe (ES) št. 1069/2009, poleg tega mora biti v skladu s členom 45 navedene uredbe predmet rednega uradnega nadzora, vključno s trajno označitvijo snovi kategorij 1 in 2 v skladu s to uredbo, kadar je predelovalni obrat odobren tudi za predelavo snovi kategorije 1 in/ali 2.

(28)

Točka 2 oddelka E poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa, da so krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev in namenjene za izvoz, proizvedene v skladu z nekaterimi zahtevami, in sicer se sklicuje na točko (e) oddelka A poglavja V Priloge IV k navedeni uredbi, ta pa se sklicuje na oddelek D poglavja IV k navedeni prilogi. Ker so navedena navzkrižna sklicevanja privedla do različnih razlag, je primerno preoblikovati točko 2 oddelka E poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001, da se pojasnijo zahteve, ki se uporabljajo za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, ali krmnih mešanic, ki vsebujejo take beljakovine, namenjenih za izvoz iz Unije.

(29)

Zlasti sklic v točki 2(b) oddelka E poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001, ki zadeva izvoz krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, na točko (d) oddelka D poglavja IV navedene priloge, ki zadeva proizvodnjo krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, za krmljenje živali iz ribogojstva ni prilagojen za vse primere. Čeprav točka (d) oddelka D poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa, da so obrati za proizvodnjo krmnih mešanic namenjeni izključno za proizvodnjo krme za živali iz ribogojstva ali so odobreni na podlagi ukrepov, sprejetih za preprečitev navzkrižne kontaminacije med krmo za živali iz ribogojstva in krmo za druge rejne živali, pa v primeru izvoza Priloga IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 ne omejuje vrst, ki se jih lahko krmi z izvoženimi krmnimi mešanicami v tretji državi. V tem primeru je torej treba preprečiti navzkrižno kontaminacijo med izvoženimi krmnimi mešanicami, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine iz neprežvekovalcev, in krmo za rejne živali, ki niso živali iz ribogojstva, ki se dajo na trg Unije. Točko 2 oddelka E poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(30)

Spremembe, opisane v prejšnjih uvodnih izjavah, v zvezi s (1) skladiščenjem nekaterih posamičnih krmil in krmnih mešanic; (2) proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk, in krmnih mešanic, ki vsebujejo take beljakovine; (3) izvozom krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, in (4) uporabo surovin iz obratov, ki niso klavnice in razsekovalnice, za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin iz neprežvekovalcev, vključujejo zahteve, da pristojni organ države članice registrira ali odobri nekatere obrate na podlagi izpolnjevanja navedenih zahtev. Oddelek A poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba spremeniti, da se vključi obveznost držav članic, da posodabljajo in javno objavijo sezname navedenih obratov.

(31)

Za omejitev bremena pristojnih organov bi bilo treba objavo seznamov nosilcev dejavnosti omejiti samo na primere, ko je taka objava potrebna zato, da lahko nosilci dejavnosti ugotovijo, kateri morebitni dobavitelji izpolnjujejo zahteve iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001, in da lahko pristojni organi nadzirajo spoštovanje navedenih zahtev v proizvodni verigi. Oddelek A poglavja V Priloge IV bi bilo zato treba spremeniti, da se seznami zasebnikov, ki pripravljajo popolne krmne mešanice, izvzamejo iz obveznosti javne objave.

(32)

Države članice in nosilci dejavnosti potrebujejo dovolj časa za prilagoditev spremembam, ki jih uvaja ta uredba v oddelku A poglavja III v zvezi s skladiščenjem nekaterih posamičnih krmil v razsutem stanju in krmnih mešanic v razsutem stanju ter v oddelkih A, B in C poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 v zvezi s seznami obratov, ki proizvajajo v skladu z nekaterimi zahtevami iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001, v zvezi s skladiščenjem krme, ki vsebuje proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev, in v zvezi s proizvodnjo hrane za hišne živali, ki vsebuje predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, zato bi se morale navedene spremembe uporabljati od 1. januarja 2018.

(33)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(a)

spremembe oddelka A poglavja III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 s točko 2(b)(i) Priloge I k tej uredbi ter

(b)

spremembe oddelkov A, B in C poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 s točko 2(d)(i) Priloge I k tej uredbi.