27.2.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 53/3

---

SKLEP SVETA

z dne 28. januarja 2008

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici, v imenu Evropske skupnosti

(2008/147/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(1)(a) v povezavi s prvim stavkom prvega odstavka člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Po pooblastilu, podeljenem Komisiji dne 17. junija 2002, so bila pogajanja s švicarskimi organi o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici, zaključena.

(2)

V skladu s Sklepom Sveta z dne 25. oktobra 2004 in s pridržkom njegove dokončne naknadne sklenitve je bil Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici, v imenu Evropske skupnosti podpisan dne 26. oktobra 2004.

(3)	Sporazum bi bilo treba sedaj odobriti.

(4)	Sporazum ustanavlja Skupni odbor s pristojnostjo sprejemanja odločitev na nekaterih področjih; zato je treba določiti, kdo v tem odboru zastopa Skupnost.

(5)	Nadalje je potrebno predvideti postopek, ki bo določil, kako se sprejme stališče Skupnosti.

(6)	V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Združeno kraljestvo in Irska sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(7)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa ter je ta sklep ne zavezuje in se zanjo ne uporablja -

SKLENIL:

Člen 1

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici, in z njim povezani dokumenti, in sicer Sklepna listina in Skupna izjava o skupnih zasedanjih Skupnega odbora, se odobrijo v imenu Evropske skupnosti.

Besedila Sporazuma, Sklepne listine in Skupne izjave so priložena temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo, pooblaščeno za deponiranje listine o odobritvi iz člena 12 Sporazuma v imenu Evropske skupnosti, s čimer izrazi soglasje Skupnosti, da jo Sporazum zavezuje.

Člen 3

V Skupnem odboru, ustanovljenem s členom 3 Sporazuma, Skupnost zastopa Komisija.

Člen 4

1.   Stališče Skupnosti v okviru Skupnega odbora v zvezi s sprejemom poslovnika, ki ga predvideva člen 3(2) Sporazuma, zavzame Komisija po posvetovanju s posebnim odborom, ki ga imenuje Svet.

2.   Glede vseh ostalih odločitev Skupnega odbora sprejme stališče Skupnosti Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije.

Člen 5

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

SKLEPNA LISTINA

Pooblaščenci so sprejeli naslednje skupne izjave, ki so navedene v nadaljevanju in priložene k tej sklepni listini:

1.	Skupno izjavo pogodbenih strank o tesnem dialogu;

2.	Skupno izjavo pogodbenih strank o Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podatkov.

Pooblaščenci so prav tako upoštevali izjave, navedene v nadaljevanju in priložene k tej sklepni listini:

1.	Izjavo Švice v zvezi s členom 4(3) o roku za sprejetje nadaljnjega razvoja pravnega reda Dublin/Eurodac;

2.	Izjavo Evropske komisije o odborih, ki pomagajo Evropski komisiji pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil.

SKUPNE IZJAVE POGODBENIH STRANK

 

DRUGE IZJAVE

 

---

SKUPNA IZJAVA O SKUPNIH ZASEDANJIH SKUPNEGA ODBORA

Delegacija Evropske komisije,

delegaciji, ki zastopata vlade Republike Islandije in Kraljevine Norveške,

delegacija, ki zastopa vlado Švicarske Konderacije,

—

so se odločile organizirati srečanja skupnih odborov, ustanovljenih s sporazumom med Evropsko skupnostjo in Islandijo ter Norveško o mehanizmih in kriterijih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, ki je bila vložena v državi članici ali v Islandiji ali Norveški na eni strani in s sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švico o mehanizmih in kriterijih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, ki je bila vložena v državi članici ali v Švici na drugi strani.

—

Upoštevano je, da skupna srečanja zahtevajo pragmatično rešitev glede predsedovanja tem srečanjem, ko predsedovanje prevzamejo pridružene države v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o mehanizmih in kriterijih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, ki je bila vložena v državi članici ali v Švici ali v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o mehanizmih in kriterijih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, ki je bila vložena v državi članici ali v Islandiji ali Norveški.

—

Upoštevana je želja pridruženih držav, da od dneva uveljavitve Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o mehanizmih in kriterijih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, ki je bila vložena v državi članici ali v Švici odstopijo, kolikor je potrebno, od njihovega predsedovanja in si ga med seboj izmenično delijo po abecednem vrstnem redu njihovih imen.

---

27.2.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 53/5

---

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici

EVROPSKA SKUPNOST

in

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA,

v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“,

STA SE–

OB UPOŠTEVANJU, da je Svet Evropske unije sprejel Uredbo (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (1) (v nadaljnjem besedilu „Uredba Dublin“), ki je nadomestila Dublinsko konvencijo o določanju države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v eni od držav članic Evropskih skupnosti, podpisano v Dublinu dne 15. junija 1990 (2) (v nadaljnjem besedilu „Dublinska konvencija“), in da je Komisija Evropskih skupnosti sprejela Uredbo (ES) št. 1560/2003 z dne 2. septembra 2003 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 o določitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (3) (v nadaljnjem besedilu „Uredba o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Dublin“);

OB UPOŠTEVANJU, da je Svet Evropske unije sprejel Uredbo (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije, z namenom prispevati k določitvi pogodbene stranke, ki je odgovorna za obravnavo prošnje za azil v skladu z Dublinsko konvencijo (4) (v nadaljevanju „Uredba Eurodac“) in Uredbo (ES) št. 407/2002 z dne 28. februarja 2002 o nekaterih pravilih za uporabo Uredbe št. 2725/2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (5) (v nadaljevanju „Uredba o pravilih za uporabo Uredbe Eurodac“);

OB UPOŠTEVANJU, da bo Švicarska konfederacija morala uporabljati Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (6) (v nadaljevanju „Direktiva o varstvu osebnih podatkov“), kakor se uporablja v državah članicah Evropske unije pri obdelavi podatkov za namene tega sporazuma;

GLEDE NA geografsko lego Švicarske konfederacije;

OB UPOŠTEVANJU, da bo sodelovanje Švicarske konfederacije pri pravnem redu Skupnosti, ki ga pokrivata Uredbi „Dublin“ in „Eurodac“ (v nadaljnjem besedilu „pravni red Dublin/Eurodac“), okrepilo sodelovanje med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo;

OB UPOŠTEVANJU, da je Evropska skupnost sklenila Sporazum z Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, na Islandiji ali na Norveškem (7), na podlagi Dublinske konvencije;

OB UPOŠTEVANJU, da je zaželeno, da bi Švicarska konfederacija ob Islandiji in Norveški enakopravno sodelovala pri izvajanju, uporabi in razvoju pravnega reda „Dublin/Eurodac“;

OB UPOŠTEVANJU, da bi bilo treba med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo skleniti sporazum, ki predvideva pravice in obveznosti podobne tistim, ki so dogovorjene med Evropsko skupnostjo na eni strani in Islandijo in Norveško na drugi strani;

V PREPRIČANJU, da je med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo treba organizirati sodelovanje pri izvajanju, primerni uporabi in nadaljnjem razvoju pravnega reda „Dublin/Eurodac“;

OB UPOŠTEVANJU, da je za priključitev Švicarske konfederacije k dejavnostim Evropske skupnosti na področjih, ki jih zajema ta sporazum, in za njeno sodelovanje pri teh dejavnostih treba ustanoviti odbor v skladu z institucionalnim modelom, predvidenim za pridružitev Islandije in Norveške;

OB UPOŠTEVANJU, da sodelovanje na področjih, ki jih zajemata Uredbi „Dublin“ in „Eurodac“, temelji na načelih svobode, demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, kakršne zagotavlja predvsem Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950;

OB UPOŠTEVANJU, da se določbe naslova IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in akti, sprejeti na podlagi tega naslova, za Kraljevino Dansko skladno s Protokolom o položaju Danske, ki je bil z Amsterdamsko pogodbo priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne uporabljajo, vendar bi Švicarska konfederacija in Danska vseeno morali imeti možnost za uporabo temeljnih določb tega Sporazuma v njunih medsebojnih odnosih;

OB UPOŠTEVANJU, da je treba zagotoviti, da države, s katerimi Evropska skupnost sodeluje za namene izvajanja, uporabe in razvoja pravnega reda „Dublin/Eurodac“, ta pravni red uporabljajo tudi v svojih medsebojnih odnosih;

OB UPOŠTEVANJU, da nemoteno delovanje pravnega reda „Dublin/Eurodac“ terja sočasno uporabo tega sporazuma ter dogovorov, ki urejajo odnose med različnimi strankami, ki sodelujejo pri izvajanju in razvoju pravnega reda „Dublin/Eurodac“, s čimer urejajo njihove medsebojne odnose;

GLEDE NA sodelovanje Švicarske konfederacije pri izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda;

OB UPOŠTEVANJU povezanosti schengenskega pravnega reda in pravnega reda „Dublin/Eurodac“;

OB UPOŠTEVANJU, da ta povezanost terja sočasno uporabo pravnega reda „Dublin/Eurodac“ ter schengenskega pravnega reda –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

1.   Švicarska konfederacija, v nadaljnjem besedilu „Švica“, izvaja določbe

—	Uredbe „Dublin“,

—	Uredbe „Eurodac“,

—	Uredbe „o pravilih za uporabo Uredbe Eurodac“ in

—	Uredbe „o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Dublin“

in jih uporablja v svojih odnosih z državami članicami Evropske unije, v nadaljnjem besedilu „države članice“.

2.   Države članice uporabljajo pravila iz odstavka 1 za Švico.

3.   Ne da bi to vplivalo na člen 4 Švica sprejme, izvaja in uporablja tudi akte in ukrepe Evropske skupnosti, ki spreminjajo ali dopolnjujejo določbe iz odstavka 1, kot tudi odločitve, na katere se nanašajo postopki, predvideni s temi določbami.

4.   Švica izvaja in uporablja določbe Direktive o varstvu osebnih podatkov, kakor veljajo za države članice, glede podatkov, ki se obdelujejo za namen izvajanja in uporabe določb iz prvega odstavka, z upoštevanjem potrebnih sprememb.

5.   Za namene odstavkov 1 in 2 se razume, da sklicevanje na „države članice“ v določbah iz odstavka 1, vključuje tudi Švico.

Člen 2

1.   Pri pripravi nove zakonodaje o spremembah ali dopolnitvah določb člena 1, se Komisija Evropskih skupnosti, v nadaljnjem besedilu „Komisija“, neformalno posvetuje s švicarskimi strokovnjaki na enak način, kot se posvetuje s strokovnjaki držav članic pri oblikovanju svojih predlogov.

2.   Kadar Komisija posreduje svoje predloge, navedene v odstavku 1, Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, v nadaljnjem besedilu „Svet“, kopijo le-teh pošlje Švici.

Na zahtevo ene od pogodbenic se lahko opravi predhodna izmenjava mnenj v skupnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 3.

3.   Pogodbenice se v okviru skupnega odbora na zahtevo ene izmed njih, v pomembnih trenutkih pred sprejetjem zakonodajnih določb iz odstavka 1, ponovno posvetujejo v postopku stalnega obveščanja in posvetovanja.

4.   Pogodbenice v postopku obveščanja in posvetovanja sodelujejo v dobri veri, da na koncu postopka v skladu s tem sporazumom olajšajo delovanje skupnega odbora.

5.   Predstavniki švicarske vlade imajo v okviru skupnega odbora pravico dajati predloge glede zadev iz odstavka 1.

6.   Komisija zagotovi švicarskim strokovnjakom na zadevnih področjih pri pripravi osnutkov ukrepov, ki so nato predloženi odborom, ki pomagajo Komisiji pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil, sodelovanje v najširšem možnem obsegu. Komisija se pri pripravi ukrepov posvetuje s strokovnjaki Švicarske konfederacije na isti način kot s strokovnjaki držav članic.

7.   V primerih, ko se zadeva v skladu s postopkom, ki se uporablja za zadevni odbor, predloži Svetu, mora Komisija Svetu posredovati tudi stališča švicarskih strokovnjakov.

Člen 3

1.   Ustanovi se skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic.

2.   Skupni odbor soglasno sprejme svoj poslovnik.

3.   Skupni odbor se sestane na pobudo svojega predsednika ali na zahtevo katerega koli člana.

4.   Skupni odbor se sestane na ustrezni ravni, odvisno od potreb, da pregleda izvajanje in dejansko uporabo določb iz člena 1 in izmenja stališča o pripravi aktov in ukrepov o spremembah ali dopolnitvah določb iz člena 1.

Šteje se, da vsa izmenjava informacij glede tega sporazuma poteka v okviru skupnega odbora.

5.   Skupnemu odboru predsedujeta izmenoma, za obdobje šestih mesecev, predstavnik Evropske skupnosti in predstavnik švicarske vlade.

Člen 4

1.   Ob upoštevanju odstavka 2, kadar Svet sprejme akte ali ukrepe o spremembah ali dopolnitvah določb člena 1 in kadar so akti ali ukrepi sprejeti po postopkih, predvidenih s temi določbami, te akte ali ukrepe uporabijo istočasno države članice in Švica, razen v primeru izrecnih določb o nasprotnem.

2.   Komisija nemudoma obvesti Švico o sprejetju aktov ali ukrepov iz odstavka 1. Švica se odloči ali je njihova vsebina zanjo sprejemljiva in ali jih bo izvajala v svojem notranjem pravnem redu. O tej odločitvi uradno obvesti Komisijo v tridesetih dneh od sprejetja zadevnih aktov ali ukrepov.

3.   Če vsebina takšnih aktov ali ukrepov lahko za Švico postane zavezujoča šele, ko so izpolnjene njene ustavne zahteve, Švica o tem obvesti Komisijo ob uradnem obvestilu. Če se referendum ne zahteva, se uradno obvestilo opravi takoj po izteku referendumskega roka. Če se referendum zahteva, ima Švica za svoje uradno obvestilo največ dve leti od uradnega obvestila Komisije. Od datuma, ko naj bi za Švico začel veljati akt ali ukrep, do takrat, ko Švica izda uradno obvestilo, da so ustavne zahteve izpolnjene, Švica, če je to mogoče, zadevni akt ali ukrep uporablja začasno.

4.   Če Švica zadevnega akta ali ukrepa ne more uporabljati začasno in če to povzroča težave, ki ovirajo potek sodelovanja v okviru Dublin/Eurodac, položaj preuči skupni odbor. Evropska skupnost lahko v zvezi s Švico sprejme sorazmerne in primerne ukrepe, da se zagotovi nemoten potek sodelovanja Dublin/Eurodac.

5.   S tem, ko Švica sprejme vsebino aktov in ukrepov iz odstavka 1, so ustvarjene pravice in obveznosti med Švico in državami članicami Evropske unije.

6.   V primeru da:

(a)	Švica z uradnim obvestilom sporoči svojo odločitev, da ne sprejema vsebine akta ali ukrepa iz odstavka 1, pri katerem so se uporabili postopki predvideni v tem sporazumu, ali

(b)	Švica ne opravi uradnega obvestila iz odstavka 2, ali

(c)	Švica ne opravi uradnega obvestila po izteku referendumskega roka oziroma v primeru referenduma v roku dveh let iz odstavka 3, ali ne zagotovi začasne uporabe, predvidene v istem odstavku, ki je določen za začetek veljavnosti zadevnega akta ali ukrepa,

se uporaba tega sporazuma začasno odloži.

7.   Skupni odbor preuči okoliščino, ki je privedla do začasne odložitve, in si prizadeva v roku devetdesetih dni odpraviti vzroke, zaradi katerih sporazum ni sprejet ali ratificiran. Po preučitvi vseh nadaljnjih možnosti za ohranitev nemotenega delovanja tega sporazuma, vključno z možnostjo upoštevati enakost zakonskih določb, lahko soglasno odloči, da se Sporazum začne ponovno uporabljati. Če začasna odložitev uporabe Sporazuma traja več kot 90 dni, se šteje, da je prenehal veljati.

Člen 5

1.   Z namenom doseči cilj pogodbenic čim bolj enotne uporabe in razlage določb člena 1, skupni odbor stalno spremlja razvoj sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti, v nadaljnjem besedilu „Sodišča“, kot tudi razvoj sodne prakse pristojnih švicarskih sodišč v zvezi s temi določbami. V ta namen se vzpostavi mehanizem, s katerim se poskrbi za redno medsebojno obveščanje o takšni sodni praksi.

2.   Švica ima v primerih, ko sodišče države članice Sodišču v predhodno odločanje preda vprašanje, ki zadeva razlago določb iz člena 1, pravico Sodišču predložiti navedbe o zadevi ali pisne izjave.

Člen 6

1.   Švica skupnemu odboru vsako leto predloži poročilo o načinu, po katerem so njeni upravni in sodni organi uporabljali in razlagali določbe iz člena 1, kot jih je, kjer je to primerno, razlagalo Sodišče.

2.   Če skupni odbor v roku dveh mesecev po tem, ko je bil uradno obveščen o bistvenih razhajanjih pri uporabi določb iz člena 1 med organi zadevnih držav članic in švicarskimi organi, ne more zagotoviti enotne uporabe in razlage, se sproži postopek iz člena 7.

Člen 7

1.   V primeru spora glede uporabe ali razlage tega sporazuma ali v primeru, da nastopi položaj iz člena 6(2), se zadeva uradno uvrsti kot sporna na dnevni red skupnega odbora, ki se sestane na ministrski ravni.

2.   Skupni odbor ima za rešitev spora na voljo 90 dni od datuma sprejetja dnevnega reda, na katerega je bil uvrščen spor.

3.   V primeru, da skupni odbor spora ne more rešiti v roku 90 dni, kot je določeno v odstavku 2, se ta rok podaljša za 90 dni z namenom doseči dokončno rešitev. Če skupni odbor ob izteku tega roka ni sprejel odločitve, se ta sporazum preneha uporabljati z iztekom zadnjega dne zgoraj omenjenega roka.

Člen 8

1.   Kar zadeva upravne in operativne stroške, povezane z vzpostavitvijo in delovanjem centralne enote Eurodaca, prispeva Švica v splošni proračun Evropskih skupnosti prispevek v višini 7,286 % od začetnega referenčnega zneska 11 675 000 eurov, od proračunskega leta 2004 dalje pa letni prispevek 7,286 % ustreznih odobrenih proračunskih sredstev za zadevno proračunsko leto.

Kar zadeva druge upravne in operativne stroške, povezane z uporabo tega sporazuma, prispeva Švica v ta namen v splošni proračun Evropskih skupnosti letni znesek, v skladu s svojim bruto domačim proizvodom v primerjavi z bruto domačim proizvodom vseh udeleženih držav.

2.   Švica ima pravico prejemati dokumente, ki se nanašajo na ta sporazum, na sestankih skupnega odbora pa zahtevati tolmačenje v enega od uradnih jezikov institucij Evropskih skupnosti po lastni izbiri.

Člen 9

Švicarski nadzorni državni organi za varstvo podatkov in neodvisni nadzorni organ, ustanovljena v skladu s členom 286(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, sodelujeta v obsegu, ki je potreben za izvrševanje njunih nalog, zlasti z izmenjavo vseh koristnih informacij. Zadevna organa pravila njunega sodelovanja, določita s skupnim dogovorom.

Člen 10

1.   Ta sporazum v ničemer ne vpliva na druge sporazume, sklenjene med Evropsko skupnostjo in Švico.

2.   Ta sporazum v ničemer ne vpliva na sporazume, ki jih lahko v prihodnje sklene Evropska skupnost s Švico.

Člen 11

1.   Kraljevina Danska lahko zaprosi za sodelovanje pri temu sporazumu. Pogoje za tako sodelovanje določijo pogodbenice s soglasjem Kraljevine Danske v protokolu k temu sporazumu.

2.   Švica bo sklenila sporazum z Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o ustanovitvi vzajemnih pravic in obveznosti na temelju njihovega sodelovanja, ki zadeva izvajanje, uporabo in razvoj pravnega reda Dublin/Eurodac.

Člen 12

1.   Pogodbenice morajo ta Sporazum ratificirati ali odobriti. Listine o ratifikaciji ali o odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta, ki prevzame vlogo depozitarja.

2.   Ta sporazum začne veljati prvega dne v mesecu, ki sledi sporočilu depozitarja pogodbenicam o deponiranju zadnje listine o ratifikaciji ali odobritvi.

3.   Člena 2, 3 in prvi stavek člena 4(2) se začasno uporabljajo od datuma podpisa tega sporazuma.

Člen 13

Glede aktov ali ukrepov, sprejetih po podpisu tega sporazuma, vendar pred začetkom njegove veljavnosti, začne teči tridesetdnevno obdobje iz zadnjega stavka člena 4(2) na dan začetka veljavnosti tega sporazuma.

Člen 14

1.   Ta sporazum se uporablja le, če se uporabljajo tudi sporazumi iz člena 11.

2.   Poleg tega se ta sporazum uporablja le, če se uporablja tudi Sporazum med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švico o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda.

Člen 15

1.   Lihtenštajn lahko pristopi v k temu sporazumu.

2.   Pristop Lihtenštajna se uredi s protokolom k temu sporazumu, v katerem se predvidijo vse posledice pristopa, vključno z vzpostavitvijo pravic in obveznosti med Lihtenštajnom in Švico kot tudi med Lihtenštajnom na eni strani ter Evropsko skupnostjo in državami članicami, kolikor jih določbe tega sporazuma zavezujejo, na drugi strani.

Člen 16

1.   Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove s pisno izjavo depozitarju. Ta izjava začne učinkovati šest mesecev po njenem deponiranju.

2.   Če Švica odpove enega od sporazumov iz člena 11 ali sporazum iz člena 14(2), se šteje, da je ta sporazum prenehal.

Člen 17

1.   Ta sporazum se sestavi v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litvanskem, nemškem, nizozemskem, madžarskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

2.   Različico v malteškem jeziku bodo pogodbenice overile na podlagi izmenjave pisem. Ta različica bo enako verodostojna kot različice v jezikih, ki so našteti v prejšnjem odstavku.

---

(1)  UL L 50, 25.2.2003, str. 1.

(2)  UL C 254, 19.8.1997, str. 1.

(3)  UL L 222, 5.9.2003, str. 3.

(4)  UL L 316, 15.12.2000, str. 1.

(5)  UL L 62, 5.3.2002, str. 1.

(6)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(7)  UL L 93, 3.4.2001, str. 38.