EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.3.2018

COM(2018) 152 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Reforma upravne sestave evropskih šol

1Uvod

Naloga evropskih šol je zagotavljati večjezično in večkulturno izobraževanje na predšolski, primarni in sekundarni ravni (vključno z evropsko maturo) za otroke uslužbencev institucij Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Unija). S tem prispevajo k privlačnosti evropske javne službe.

Evropske šole so medvladna organizacija, ki so jo ustanovile države članice EU in Unija, pogodbenice Konvencije o statutu evropskih šol 1 . Obstaja trinajst evropskih šol v šestih državah članicah EU 2 . V državah, v katerih se nahajajo, imajo status javnega organa. Najvišji organ odločanja, svet guvernerjev, združuje države članice, Evropsko komisijo (v imenu Unije) ter predstavnike staršev, osebja in drugih deležnikov 3 . Vsak član sveta, tudi Komisija, ima en sedež in en glas. Evropskim šolam vsako šolsko leto predseduje predstavnik ene države članice, za splošno upravljanje sistema pa je zadolžen generalni sekretar evropskih šol, ki zastopa svet guvernerjev. 

Evropska komisija v skladu s členom 25 navedene konvencije v imenu Unije zagotavlja finančni prispevek k proračunu evropskih šol. Prispevek pokriva razliko med skupnimi odhodki in skupnimi drugimi prihodki evropskih šol. Ta največji dohodek (okoli 60 % leta 2017) proračuna evropskih šol pokriva plače lokalno zaposlenih učiteljev in upravnega osebja, dopolnitve nacionalnih plač napotenih učiteljev in režijske stroške 4 . Drugi glavni vir prihodkov prispevajo države članice (okoli 18 % leta 2017), in sicer prek napotitev in plačila nacionalnih prejemkov učiteljev in drugega osebja evropskih šol. Preostali del prihodkov sestavljajo prispevki, ki jih za otroke svojih zaposlenih, vpisane v šolo, plačajo drugi organi in podjetja (okoli 14 %, t. i. kategorija II), ter šolnine in prispevki staršev kategorije III 5 (okoli 8 %).

V zadnjih letih se sistem evropskih šol spopada z velikimi izzivi, ki so povezani z njegovim finančnim poslovodenjem. Računsko sodišče in Služba za notranjo revizijo sta v letnih poročilih za obdobje od leta 2013 do leta 2015 ugotovila nekaj pomanjkljivosti. Računsko sodišče je v poročilih za leti 2013 in 2014 menilo, da ne more zajamčiti, da konsolidirani računovodski izkazi ne vsebujejo pomembnih napačnih navedb. Vendar v poročilih za leti 2015 in 2016 ni ugotovilo pomembnih napak v končnih konsolidiranih računovodskih izkazih.

Služba za notranjo revizijo je opozorila na nekaj pomanjkljivosti v notranjih kontrolah in na tveganje zlorabe sredstev evropskih šol.

Pomanjkljivosti pri finančnem poslovodenju evropskih šol ne ogrožajo zakonitosti in pravilnosti plačil Komisije (Generalnega direktorata za človeške vire in varnost, v nadaljnjem besedilu: GD HR) evropskim šolam, saj so plačila strogo regulirana. Vendar si Komisija, ki največ prispeva k proračunu evropskih šol, prizadeva zagotoviti, da so podana potrebna jamstva glede dobrega finančnega poslovodenja ter zakonitosti in pravilnosti operacij evropskih šol.

Zato je GD HR na podlagi revizijskih poročil in goljufije, odkrite leta 2012 v računovodskih izkazih ene od šol, v zadnjih štirih letnih poročilih o dejavnostih (od leta 2013 do leta 2016) glede finančnega poslovodenja evropskih šol izrazil pridržek glede tveganja za ugled. Poleg tega je Komisija glasovala proti zadnjim štirim razrešnicam, povezanim z izvajanjem proračuna evropskih šol leta 2012, 2013, 2014 in 2015 (medtem ko so jih vsi drugi člani sveta guvernerjev potrdili).

Evropski parlament je v poročilu o razrešnici za splošni proračun EU za leto 2015 6 opozoril na nekatere pomanjkljivosti v finančnem poslovodenju evropskih šol, ki so bile skladne z ugotovitvami Računskega sodišča in Službe za notranjo revizijo.

Evropski parlament je Komisijo zato pozval, naj v celoti opravlja svojo vlogo na vseh področjih upravljanja evropskih šol in pripravi sporočilo za Evropski parlament in Svet o tem, kako bi lahko upravno sestavo evropskih šol najbolje preoblikovali 7 .

Namen tega sporočila je predstaviti stališča Komisije o upravni in finančni strukturi evropskih šol ter reformah, ki potekajo na teh področjih.

2Napredek pri reformi upravne sestave sistema evropskih šol

Pomembno je poudariti, da so bili pri reformi upravne sestave sistema evropskih šol že doseženi pomembni mejniki.

Glavni dosežek je sprejetje revidirane finančne uredbe evropskih šol 8 septembra 2017 v svetu guvernerjev. Revizijo finančne uredbe je sprožila Komisija, ki jo je svet guvernerjev konec leta 2014 pooblastil za začetek razprave o tem vprašanju. Nova finančna uredba v sistem evropskih šol uvaja nov model finančnega upravljanja. Ta vključuje zlasti postopno centralizacijo funkcij odredbodajalca in računovodje. Komisija pozdravlja tudi dejstvo, da je revidirana finančna uredba bolje usklajena s finančno uredbo Unije 9 , zlasti glede proračunskih načel, sistemov notranjih kontrol (vključno z boljšim poročanjem in računovodenjem) in pravil o javnem naročanju.

Evropske šole so poleg tega za ublažitev pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili revizorji, sprejele številne ukrepe, da bi spodbujale dobro finančno poslovodenje in preprečevale goljufije, in sicer računovodstvo na podlagi nastanka poslovnega dogodka, poročanje o rezultatih kontrol in preoblikovanje okvira notranjih kontrol (uvedena so bili zlasti ocena tveganj in register tveganj ter revidirani so bili standardi notranjih kontrol). Funkcija usklajevanja notranjih kontrol deluje že od leta 2014, njen namen pa je svetovati in usmerjati šole in osrednji urad evropskih šol glede učinkovitega ukrepanja na podlagi revizijskih priporočil ter oblikovanja in izvajanja sistema notranjih kontrol. V okviru osrednjega urada evropskih šol je bila ustanovljena kvalificirana enota za javno naročanje. Načelo ločitve nalog je bilo pregledano in izboljšano ter sprejeta so bila pravila o mobilnosti osebja na občutljivih položajih (npr. napoteni finančni vodje), medtem ko so pravila o mobilnosti lokalno zaposlenih finančnih vodij v razpravi.

Evropske šole so dosegle znaten napredek pri odpravljanju strukturnih pomanjkljivosti v notranjih kontrolah plačilnega sistema. Vse so vzpostavile ustrezno ločitev pristojnosti, kadar gre za izvajanje plačil. Služba za notranjo revizijo je posledično ugotovila, da je bilo tveganje za goljufije, povezano s pomanjkljivostjo v plačilnem sistemu, ustrezno zmanjšano, in je zaprla zadevno priporočilo 10 . To potrjuje poročilo Računskega sodišča za leto 2016 11 .

Finančna uredba evropskih šol Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: OLAF) tudi omogoča izvajanje inšpekcijskih pregledov v zvezi z zaščito finančnih interesov Unije pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi. Poleg tega evropske šole uvajajo strategijo za boj proti goljufijam, OLAF pa bo v okviru upravnih sporazumov zagotavljal usposabljanje za preprečevanje goljufij.

Poleg tega so bile postopno vzpostavljene zunanje neodvisne revizije letnih računovodskih izkazov evropskih šol in urada generalnega sekretarja. Pri petih šolah je bila revizija že opravljena, pri preostalih šolah pa bo opravljena v treh letih.

Ob upoštevanju teh različnih elementov Komisija meni, da ji v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2017 ni treba več vztrajati s pridržkom glede tveganja za ugled.

Ker je svetovalna vloga osrednjega urada za evropske šole ključnega pomena, je Komisija prispevala tudi k povečanju sredstev, namenjenih podpori in smernicam za notranje kontrole in finančno poslovodenje. Komisija mora evropskim šolam zlasti proaktivno zagotavljati svetovanje in usposabljanje v zvezi z odgovornostmi odredbodajalca, načrtovanjem, poročanjem in zasnovo sistema notranjih kontrol. Oktobra 2016 je bil sklenjen sporazum o ravni storitve, ki naj bi evropskim šolam ponudil možnost, da se udeležijo usposabljanja, ki ga Komisija organizira o finančnih in proračunskih zadevah ter javnem naročanju.

Poročila Računskega sodišča za leti 2015 in 2016 potrjujejo napredek, saj v njih niso bile ugotovljene pomembne napake v računovodskih izkazih za leto 2015. Bolj pozitivne ugotovitve Računskega sodišča v primerjavi s predhodnimi poročili pomenijo, da so številni zahtevani ukrepi, ki so jih evropske šole sprejele v zadnjih letih, začeli prinašati rezultate.

Vendar je popolna prenova upravne sestave in prestrukturiranje notranjih kontrol dolgoročen proces. To je razvidno iz poročila Računskega sodišča za leto 2016, v katerem je naveden napredek, a tudi trajne pomanjkljivosti v notranjih kontrolah pri zaposlovanju, javnem naročanju in plačilih, kar kaže na potrebo po nadaljnji reformi upravne sestave evropskih šol.

3Stališča Komisije glede reforme upravne sestave evropskih šol

Najprej je treba spomniti, da je Komisija v odziv na resolucijo Evropskega parlamenta iz leta 2011 12 v svetu guvernerjev leta 2012 sprožila razpravo o spremembi modela upravljanja. Svet guvernerjev je takrat sklenil, da Konvencije ni treba spremeniti, saj je v okviru obstoječega modela pooblaščen, da sprejme katero koli odločitev, potrebno za odpravo pomanjkljivosti v sistemu evropskih šol.

Komisija zato priznava, da obstoječi sistem upravljanja dopušča dovolj manevrskega prostora za izvedbo potrebnih reform na različnih področjih sistema evropskih šol. Komisija bo še naprej opravljala svojo vlogo ter v okviru sedanje upravne sestave in sestave upravljanja evropskim šolam zagotavljala smernice in podporo.

Po drugi strani pa morajo države članice še naprej spoštovati svoje obveznosti do evropskih šol v okviru sedanjega upravljanja medvladnega sodelovanja. Ta namreč od držav članic pričakuje ključno vlogo pri splošnem okviru izobraževanja ter izpolnjevanje svojih finančnih obveznosti in obveznosti držav gostiteljic.

Po mnenju Komisije bi bilo treba konsolidacijo upravne sestave sistema evropskih šol izvesti v skladu s smernicami, navedenimi v nadaljevanju.

3.1Finančno upravljanje: centralizacija glavnih vlog

V skladu z novo finančno uredbo evropskih šol bodo funkcije odredbodajalca in računovodje postopoma centralizirane v skladu z modelom, ki se uporablja v Evropski komisiji.

Natančneje: funkcija odredbodajalca bo centralizirana na ravni generalnega sekretarja evropskih šol in bo nadomestila štirinajst odredbodajalcev (trenutno so to namestnik generalnega sekretarja za osrednji urad in trinajst direktorjev za šole). Centralizacija bo končana 1. januarja 2020. Generalni sekretar bo v vlogi odredbodajalca lahko imenoval odredbodajalce s prenosom pooblastil (direktorji evropskih šol in uslužbenec, ki bo določen na ravni osrednjega urada za lastne odhodke).

Generalni sekretar bo v prehodnem obdobju od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2019 svetu guvernerjev predložil letno poročilo o dejavnostih, in sicer aprila 2019 in aprila 2020, v katerem bo poročal o splošnem upravljanju sistema evropskih šol, vključno z glavnimi sklepi o upravljanju proračuna in dobrem finančnem poslovodenju ter sistemih notranjih kontrol. Poleg tega bo generalni sekretar svetu guvernerjev takoj poročal, kadar koli bo opozorjen na pomembne ugotovitve na podlagi kontrol ali revizij, opravljenih v sistemu evropskih šol.

Generalni sekretar mora poleg tega poročati svetu guvernerjev, prvič do sredine julija 2019, in sicer o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju ter glavnih ugotovitvah na podlagi naknadnih kontrol in sistemov notranjih kontrol.

Postopna centralizacija vloge računovodje se je začela 1. januarja 2018, končana pa naj bi bila leta 2020. V trinajstih evropskih šolah in osrednjem uradu (za lastne odhodke) bodo uvedene funkcije lokalnih korespondentov za računovodstvo, za katere bo odgovoren računovodja. Osrednji računovodja bo podpisoval računovodske izkaze in zagotavljal, da računovodski izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja, prvič za računovodske izkaze za leto 2018 (julija 2019).

Reforma bo racionalizirala računovodenje evropskih šol, svetu guvernerjev omogočala nadzor in pripomogla k ublažitvi pomanjkljivosti, vključenih v ugotovitve Računskega sodišča in povezanih s konsolidacijo, zanesljivostjo, natančnostjo, zamudami, evidentiranjem in upravljanjem osnovnih sredstev.

Z izvajanjem revidirane finančne uredbe bo uveden nov model finančnega upravljanja evropskih šol. Ta naj bi okrepil dobro finančno poslovodenje ter preglednost in odgovornost sistema evropskih šol, obenem pa spoštoval avtonomijo šol, kot je določeno v členu 6 Konvencije, ter zagotavljal odgovornost, ki jo ima posamezni finančni akter in odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa pooblastil.

Nova finančna uredba določa pravni okvir za začetek procesa centralizacije. Ta zajema veliko število sprememb obstoječe strukture, ki jih morajo evropske šole skrbno izvesti. Pri tem se bodo pojavila številna vprašanja, od zaposlovanja v osrednjem uradu in evropskih šolah do stopnje centralizacije različnih storitev ter učinka na osrednjo in lokalne uprave. Ta vprašanja bo treba skrbno oceniti in rešiti, preden bodo evropske šole lahko dosegle pričakovane koristi, ki jih prinaša centralizacija.

Glede na postopno centralizacijo vlog odredbodajalca in računovodje je svet guvernerjev septembra 2017 skupaj z revidirano finančno uredbo sprejel izvedbeni načrt. Ta vključuje časovni okvir za številne ukrepe, potrebne za izboljšanje finančnega upravljanja (npr. pripravo natančnejših postopkov za javno naročanje, pripravo proračuna in poročanje, odpravo pomanjkljivosti v računovodski programski opremi ter namestitev centralnih mehanizmov za računovodsko potrjevanje).

Uresničitev prizadevanj za centralizacijo bo zelo zahtevna naloga, ki bo od evropskih šol zahtevala dosledno izvajanje izvedbenega načrta.

3.2Izboljšave upravljanja proračuna, finančnega poslovodenja in notranjih kontrol

Poleg centralizacije glavnih vlog v upravi evropskih šol morajo te za prestrukturiranje sistema notranjih kontrol dodatno pozornost nameniti področjem, navedenim v nadaljevanju.

3.2.1Plačilni sistem 

Kot je navedeno v točki 2, sta tako Služba za notranjo revizijo kot Računsko sodišče ugotovila, da je bilo tveganje za goljufije, povezano s pomanjkljivostmi, ustrezno zmanjšano. Vendar je Računsko sodišče preoblikovalo priporočilo v svojem poročilu o proračunskem letu 2016, ker združevanje računovodske programske opreme in elektronskega plačilnega sistema še vedno povzroča druge nerešene pomanjkljivosti v notranjih kontrolah. Čeprav je tveganje za goljufije ustrezno manjše, si je treba še naprej prizadevati za ublažitev drugih preostalih tveganj.

Komisija je podprla centralizacijo izvrševanja plačil, kot je svet guvernerjev odločil septembra 2017, v okviru izvedbenega načrta za obdobje 2017–2019 za novo finančno upravljanje.

3.2.2Ločitev nalog in finančnih tokov

Vlogi odredbodajalca in računovodje morata biti ločeni. To se bo na eni strani odražalo v tem, da bo direktor šole opravljal vlogo odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil, pri čemer mu bo mandat neposredno podelil generalni sekretar. Po drugi strani bo na vseh šolah in v osrednjem uradu korespondent za računovodstvo, ki bo odgovoren za dnevno upravljanje računovodskih izkazov in uporabo pravil, ki jih določi osrednji računovodja. Poleg tega se bo pri vseh transakcijah izvajalo načelo štirih oči.

Nedavno je bil revidiran Pravilnik za napoteno osebje 13 , da bi bolje odražal pomen in tveganja, povezana z vlogo finančnih vodij oz. administratorjev v sedanjem okviru upravljanja evropskih šol. Novi pravilnik, ki je začel veljati s 1. januarjem 2018, vključuje zlasti določbe o mobilnosti, ki veljajo za napotene finančne vodje, boljšo opredelitev nalog in plačne lestvice.

Urad generalnega sekretarja evropskih šol bi moral ponovno natančno opisati prihodnje naloge, poverjene finančnim vodjem, da bi zagotovil jasnost in doslednost.

3.2.3Notranje kontrole

Komisija meni, da je treba sisteme notranjih kontrol dodatno okrepiti. Podpira akcijski načrt, ki ga je v ta namen sprejel svet guvernerjev v okviru nove finančne uredbe in blažilnih ukrepov za izvajanje revizijskih priporočil. S tem načrtom naj bi med drugim posodobili standarde notranjih kontrol ter oblikovali oceno tveganj in metodologijo za naknadne kontrole, ki bi zajele vse vrste transakcij.

Taki ukrepi izboljšujejo zanesljivost informacij, ki jih posredujejo šole, in jasno opozarjajo na obstoječe ali možne probleme.

3.3    Prerazporeditev sredstev za izvajanje prizadevanj za centralizacijo

V okviru revizije finančne uredbe, sprejete septembra 2017, so bila v proračunu za leti 2017 in 2018 ustvarjena potrebna delovna mesta za spodbujanje centralizacije.

Komisija je zahtevala novo razpravo o prerazporeditvi osebja v okviru postopka za predlog proračuna za leto 2019. Po njenem mnenju bi morale evropske šole pripraviti večletne kadrovske načrte, ki bi olajšali prerazporeditev osebja v skladu s prednostnimi nalogami in potrebami. Uravnotežena rešitev bi morala na eni strani upoštevati potrebo po okrepitvi dobrega poslovodenja in sistemov notranjih kontrol v šolah, na drugi strani pa ustvariti potrebne centralizirane strukture za podporo osrednjih funkcij.

3.4    Pravičen in zanesljiv sistem delitve stroškov

Število napotenih učiteljev, ki so bili od nekdaj temelj sistema evropskih šol, se zmanjšuje, zmanjšujejo pa se tudi prispevki držav članic, iz katerih se plačujejo prejemki za to kategorijo osebja. Obenem populacija učencev hitro narašča.

Vloga držav članic je pri napotitvi učiteljev posebej pomembna, zlasti za angleščino, francoščino in nemščino. Zmanjšanje števila napotenih učiteljev, ki poučujejo v teh jezikih, ima dvojni učinek na evropske šole. Po eni strani so šole primorane učitelje zaposliti lokalno, kar ima negativne proračunske posledice za izravnalni prispevek EU za sistem evropskih šol, saj se plače lokalno zaposlenih učiteljev krijejo iz proračuna EU, medtem ko je v skladu s Konvencijo temelj sistema evropskih šol napotitev učiteljev s strani držav članic 14 . Po drugi strani pa manjše število napotenih učiteljev lahko prispeva k povečanju obsega poučevanja tujih govorcev, če se zaposlovanje govorcev maternega jezika izkaže za težavno.

Glede na to, da je uravnotežen sistem delitve stroškov bistven za finančno vzdržnost sistema evropskih šol, Komisija priporoča začetek razprave o reviziji sedanjega sistema, da bi lahko izoblikovali izvedljivo rešitev od šolskega leta 2020–2021 naprej. Napotitev ali dodelitev učiteljev s strani držav članic bi morala v revidiranem mehanizmu delitve stroškov ostati temelj sistema evropskih šol. Prav tako bi moral revidirani mehanizem ustrezno upoštevati dejanske potrebe šol in možne posledice izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, obenem pa omogočati, da države članice nosijo pravičen delež stroškov.

Poleg tega Komisija meni, da bi morali institucije, agencije in organi EU, ki se v celoti ali delno financirajo zunaj proračuna EU in katerih otroci zaposlenih so vpisani v evropsko šolo, pravilno izvajati model delitve stroškov. V zvezi s tem je Komisija sklenila sporazume o prispevkih s skupino EIB in ESM 15 pa tudi z EUIPO (prej OHIM 16 ) ter drugimi agencijami in organi (Enotnim odborom za reševanje in različnimi skupnimi podjetji), da bi prispevali k stroškom šolanja otrok svojih zaposlenih. Poleg tega je bil na koncu leta 2017 med evropskimi šolami in Evropsko centralno banko sklenjen sporazum o sodelovanju na podlagi člena 28 Konvencije. Nadalje potekajo razprave z nekaterimi drugimi agencijami, da bi zagotovili njihov finančni prispevek k proračunom evropskih šol.

4Sklepna ugotovitev

Evropske šole so začele izvajati dolgoročno strukturno reformo svoje upravne in finančne sestave. Doslej je to pripomoglo k blaženju pomanjkljivosti v notranjih kontrolah plačilnih sistemov evropskih šol, ki so predstavljale temeljno težavo v primeru goljufije, zaradi katerega je Komisija izrazila pridržek glede tveganja za ugled. Poleg tega je vodilo v okrepitev obstoječe strukture notranjih kontrol in revizijo finančne uredbe, ki bo evropskim šolam omogočila, da obsežno reformirajo svojo upravno sestavo.

Potrebni so nadaljnji opisani ukrepi, da bi se izboljšala notranja kontrola in upravno poslovodenje. Za reformo upravne sestave sta potrebna trdna odločenost evropskih šol in pravilno izvajanje ustreznega načrtovanja. Komisija jim bo še naprej zagotavljala potrebno podporo, kadar bo to mogoče.

Pravičen in zanesljiv sistem delitve stroškov med proračun EU, države članice ter institucije in organe, ki jim sistem evropskih šol zagotavlja koristi, je ključnega pomena za prihodnjo vzdržnost celotnega sistema.

Komisija meni, da je mogoče glavne pomanjkljivosti in izzive, s katerimi se spopadajo evropske šole, reševati na podlagi obstoječega okvira, ki so ga določile evropske šole, ob popolni podpori držav članic. V ta namen bo Komisija še naprej zagotavljala, da nadzorni sistem evropskih šol, tj. skupni pedagoški odbor, proračunski odbor in svet guvernerjev, upošteva njeno mnenje.

(1)

Uradni list L 212, 17.8.1994, str. 3–14.

(2)

Alicante, Bruselj I (Uccle + Berkendael), Bruselj II (Woluwé), Bruselj III (Ixelles), Bruselj IV (Laeken), Frankfurt na Majni, Mol, Bergen, Karlsruhe, München, Varese, Luksemburg I in Luksemburg II), in sicer v šestih državah (Belgija, Nizozemska, Nemčija, Italija, Španija in Luksemburg), vanje pa je bilo leta 2017 vpisanih okoli 27 000 učencev.

(3)

Med njimi Evropski patentni urad (v primeru evropske šole v Münchnu), Evropska investicijska banka / Evropski investicijski sklad (v primeru evropske šole v Luksemburgu od leta 2016), EUIPO (v primeru evropske šole v Alicanteju od leta 2017) in Evropska centralna banka (v primeru evropske šole v Frankfurtu od leta 2017); z glasovalno pravico samo v zadevah, povezanih z evropsko šolo, ki je predmet njihovega sporazuma.

(4)

Odhodki za zgradbe urada generalnega sekretarja evropskih šol, čiščenje, vzdrževanje, informacijska tehnologija in pedagoška pomoč v šolah.

(5)

Preostali učenci (kategorija I) so otroci uslužbencev institucij oz. organov EU, ki so oproščeni plačila šolnine.

(6)

A8-0150/2017.

(7)

Priporočilo 2015/PAR/0371.

(8)

Svet guvernerjev je novo finančno uredbo sprejel 5. septembra 2017. Sklic: 2017-12-D-21-en-1, https://www.eursc.eu/BasicTexts/2017-12-D-21-en-1.pdf .

(9)

Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije

(UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(10)

Spremljanje še neizvedenih priporočil na podlagi revizije Službe za notranjo revizijo v zvezi z upravljanjem zakladnice in prihodkov v evropskih šolah.

(11)

Poročilo o letnih računovodskih izkazih evropskih šol za proračunsko leto 2016, https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=42117.

(12)

2011/2036(INI) z dne 27.9.2011.

(13)

Svet guvernerjev je 8. junija 2017 sprejel niz sprememb Pravilnika za člane napotenega osebja evropskih šol. Sklic: 2017-04-D-8-en-1.

(14)

Člena 3(2) in 25(1) Konvencije.

(15)

Evropska investicijska banka, ki zastopa tudi Evropski investicijski sklad, in Evropski mehanizem za stabilnost, decembra 2015.

(16)

Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, junija 2017.