OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Evropski sektor tveganega kapitala je v primerjavi s konkurenčnimi svetovnimi središči visoke tehnologije in inovacij, predvsem Združenimi državami, razdrobljen in razpršen. Ta razdrobljenost in razpršenost sta razlog za statistično pomembno nenaklonjenost vlagateljev temu, da bi vlagali v sklade tveganega kapitala: nekatere države članice imajo namenske ureditve skladov tveganega kapitala s predpisi o sestavi portfeljev, naložbenih tehnikah in upravičenem naložbenem cilju. Vendar večina držav članic takšnih posebnih ureditev za sklade tveganega kapitala nima, ampak uporablja splošne predpise o pravu družb in obveznostih prospekta za dejavnosti vseh upraviteljev skladov, ki želijo ponuditi „zasebno plasiranje“ tveganega kapitala v svoji državi.

Zaradi regulativne razdrobljenosti je za morebitne vlagatelje v „tvegani kapital“, kot so premožni posamezniki, pokojninski skladi ali zavarovalnice, zapleteno in drago, da bi nekatere od svojih naložb začeli usmerjati v tvegani kapital. Zaradi regulativne razdrobljenosti specializirani skladi tveganega kapitala prav tako ne morejo zbrati znatne količine kapitala iz tujine.

Z zgoraj opisano težavo je tesno povezano vprašanje, ali Evropa namenja zadostna sredstva za financiranje inovativnih novoustanovljenih podjetij. Medtem ko so Združene države v obdobju 2003–2010 za sklade tveganega kapitala namenile približno 131 milijard EUR, je evropskim skladom tveganega kapitala v tem obdobju uspelo zbrati le 28 milijard EUR.

Morebitni vlagatelji trenutno dajejo prednost naložbam v zasebni kapital pred naložbami v tvegani kapital. V referenčnem obdobju 2003–2010 so skladi, namenjeni tveganemu kapitalu, znašali 64 milijard EUR od skupnih 437 milijard EUR, vloženih v širše področje zasebnega kapitala. Tako je tvegani sklad obsegal le 14,6 % združenih sredstev, medtem ko je zasebni kapital obsegal 85,4 % sredstev. Če se to referenčno obdobje obravnava na letni osnovi, denarna sredstva, zbrana z zasebnim kapitalom, v vsakem posameznem letu veliko presegajo sredstva, zbrana s tveganim kapitalom.

Dokler bodo obstajale te razlike v korist zasebnega kapitala, tj. sektorja, ki vlaga v zrele družbe in organizira prevzeme z vzvodom, se razpoložljiva sredstva ne bodo usmerjala v lastniško financiranje za začetek in zagon podjetij, ki so v fazi podjetniškega razvoja, v kateri se odloča, ali bo podjetje uspešno ali ne. Pomanjkanje finančnih sredstev, ki se trenutno usmerjajo v tvegani kapital, je neposredni razlog za neoptimalno velikost povprečnega evropskega sklada tveganega kapitala.

Evropski skladi tveganega kapitala so povprečno veliko manjši, kot bi bilo za takšno vrsto instrumenta financiranja optimalno. Medtem ko povprečni sklad tveganega kapitala v Združenih državah v okviru upravljanja zbere 130 milijonov EUR sredstev, je obseg povprečnega evropskega sklada tveganega kapitala približno 60 milijonov EUR.

Zato ima tvegani kapital trenutno majhno vlogo pri financiranju MSP. MSP so predvsem odvisna od bančnih posojil. Več kot 80 % njihovih sredstev obsegajo bančna posojila, medtem ko le 2 % njihovih sredstev zagotavljajo strokovnjaki za tvegani kapital. V Združenih državah se na tak način zagotovi 14 % sredstev.

Te ugotovitve so zlasti presenetljive zaradi dejstva, da so morala številna MSP od finančne krize v letih 2008 in 2009 plačevati veliko višje obrestne mere za bančna posojila.[1] Poleg tega sta se zaradi finančne krize v letih 2008 in 2009 bistveno zmanjšala zagotavljanje in razširitev kreditnih linij za MSP s strani bank, zato sta iskanje in potreba po drugih nadomestnih virih financiranja za MSP postala nujna.[2] Vseeno tveganemu kapitalu zaradi pomanjkanja zadostnih virov kapitala te očitne vrzeli ni uspelo zapolniti.

Zaradi neučinkovitega sektorja tveganega kapitala evropski inovatorji in inovativna podjetja niso mogli izkoristiti svojega tržnega potenciala. To pa slabo vpliva na globalno konkurenčnost Evrope. To trditev je mogoče potrditi s primerjavo relativnega pomena naložb v tvegani kapital kot orodja za financiranje (izraženo v odstotkih BDP) na zelo inovativnem trgu, kot so Združene države (0,14 %), z evropskim povprečjem (0,03 %).

Takšno stanje se potrdi tudi, če se oceni z vidika celotnega portfelja skladov tveganega kapitala, ki ga upravlja posamezni upravitelj sklada. Po najnovejših podatkih Evropskega združenja zasebnega lastniškega in tveganega kapitala (EVCA) 98 % evropskih upraviteljev skladov tveganega kapitala upravlja portfelj sredstev, ki ne dosega praga 500 milijonov EUR iz direktive o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov.[3]

Zato je te težave nujno treba odpraviti in podpreti evropske podjetnike. Uspešen evropski trg tveganega kapitala je cilj skupne strategije Evropa 2020,[4] pri čemer je Evropski svet februarja 2011 pozval k odpravi preostalih regulativnih ovir za čezmejni tvegani kapital. Kot nadaljevanje tega procesa se je Evropska komisija v Aktu za enotni trg[5] zavezala, da bo zagotovila, da bodo do leta 2012 skladi tveganega kapitala, ustanovljeni v kateri koli državi članici, lahko zbirali kapital in prosto vlagali po celotni EU. Nov okvir za sklade tveganega kapitala je prav tako ena od prednostnih nalog akcijskega načrta za MSP [vstaviti sklic], katerega cilj je spodbujanje rasti MSP z izboljšanjem njihovega dostopa do finančnih sredstev. Tudi v sporočilu Komisije z naslovom Pot do stabilnosti in rasti, ki je bilo sprejeto 12. oktobra 2011, je spodbujanje dostopa do tveganega kapitala opredeljeno kot pomembno orodje za povečanje rasti v EU, zato se v njem poziva k hitremu sprejetju ustreznih predlogov Evropskega parlamenta in Sveta.[6]

Te težave so obravnavane v predlagani uredbi. Uredba uvaja enotne zahteve za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov, ki delujejo pod oznako „Evropski sklad tveganega kapitala“. Določa zahteve v zvezi z naložbenim portfeljem, naložbenimi tehnikami in upravičenimi podjetji, na katere se lahko osredotoči kvalificiran sklad tveganega kapitala. Prav tako določa enotna pravila o kategorijah vlagateljev, ki lahko vlagajo v kvalificiran sklad tveganega kapitala, in o notranji organizaciji upraviteljev, ki tržijo takšne kvalificirane sklade. Ker bodo za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov, ki delujejo pod oznako „Evropski sklad tveganega kapitala“, veljala enaka vsebinska pravila po celotni EU, bodo ti imeli ugodnosti zaradi enotnih zahtev po registraciji in licenci za celotno EU, ki bodo pripomogle k ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev za vse udeležence na trgu tveganega kapitala.

Enotna pravila za sklade tveganega kapitala lahko pomenijo tudi pomembno spodbudo za razvoj drugih področij ureditve naložb v tvegani kapital. V bonitetnih okvirih za zavarovalnice (Solventnost II) in banke (uredba in direktiva o kapitalskih zahtevah) so naložbe v tvegani kapital obravnavane kot veliko tveganje za namene izračuna kapitalskih zahtev. Komisija bo ocenila vplive takšnih zahtev in na podlagi teh ocen opredelila, ali je treba te kapitalske zahteve srednjeročno ali dolgoročno spremeniti. Z vzpostavitvijo okvira za sklade tveganega kapitala za celotno EU z enotnim sklopom pravil o sestavi portfelja in pogojih delovanja, kot jih določa ta uredba, se lahko olajša izvedba takšne ocene.

Kot je bilo poudarjeno v akcijskem načrtu za MSP, bo skupni pojem sklada tveganega kapitala dobro izhodišče za nadaljnje iskanje rešitev za davčna vprašanja, ki lahko ovirajo čezmejne naložbe takšnih skladov, z državami članicami. Komisija bo v letu 2012 končala preučevanje davčnih ovir za čezmejne naložbe v tvegani kapital, da bo lahko leta 2013 predstavila rešitve, katerih cilj je odprava ovir ob hkratnem preprečevanju izogibanja plačevanju davkov in davčnim utajam. Takšne rešitve so sicer neodvisne od te uredbe, vendar jo pomembno dopolnjujejo, da se lahko razvije v celoti delujoč trg za sklade tveganega kapitala in MSP v EU. Z njimi bi se zagotovilo učinkovito gibanje kapitala v kvalificirane sklade tveganega kapitala in na koncu v kvalificirana portfeljska podjetja, v katera skladi vlagajo.

Predlagana uredba dopolnjuje predlagano uredbo o evropskih skladih za socialno podjetništvo. Cilj obeh predlogov je doseči različne cilje, pri čemer se bosta, če bosta sprejeta, uporabljala hkrati kot samostojna pravna akta, neodvisna drug od drugega.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA 2.1. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Delo na področju tveganega kapitala se je začelo leta 1998, ko je Komisija že v svojem sporočilu o akcijskem načrtu za tvegani kapital priznala pomembnost vzpostavitve dobro delujočega trga tveganega kapitala[7] s tveganim kapitalom kot bistvenim elementom.[8] Od takrat je Komisija prek tematskih delavnic, posvetovanj in skupin strokovnjakov zbrala dodatne dokaze v zvezi z obstoječimi pravnimi, regulativnimi in davčnimi ovirami, ki preprečujejo optimalno delovanje trgov tveganega kapitala.

Službe Komisije so 15. junija 2011 začele javno posvetovanje[9] o ključnih elementih morebitnega evropskega okvira za sklade tveganega kapitala, ki se je končalo 10. avgusta 2011. Prejetih je bilo 48 odgovorov, ki so na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/2011/venture_capital_en.htm.

2.2. Ocena učinka

Komisija je v skladu s politiko o „boljši zakonodaji“ izvedla oceno učinka za možnosti politike. Te vsebujejo več različnih možnosti:

· uvedbo nove licence za tvegani kapital v smislu Direktive 2011/61/EU (direktiva o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov);

· znižanje ali odpravo pragov iz direktive o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov;

· oblikovanje posebnih pravil za tvegani kapital kot del izvedbenih določb direktive o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov („raven 2“);

· uvedbo licence za tvegani kapital kot samostojnega pravnega instrumenta;

· vzpostavitev upravne mreže za zagotavljanje vzajemnega priznavanja nacionalnih predpisov, ki urejajo tvegani kapital ali „zasebno plasiranje“.

Vse te možnosti so bile analizirane glede na splošne cilje, in sicer doseganje večje konkurenčnosti evropskih MSP na svetovnem trgu, ter tudi glede na bolj specifične in operativne cilje te pobude: (i) uvedbo evropske oznake „sklad tveganega kapitala“, (ii) vzpostavitev evropskega sistema za spodbujanje čezmejnega zbiranja sredstev s strani skladov tveganega kapitala in (iii) oblikovanje skupnega regulativnega pristopa za urejanje takšnih skladov, vključno z vzpostavitvijo mreže za regulativno sodelovanje pri nadzoru takšnih investicijskih skladov.

Analizirani so bili tudi učinki, vključno s stroški in koristmi za upravitelje skladov tveganega kapitala, MSP, družbo, celotno gospodarstvo, okolje in svetovni okvir. Na podlagi te analize je treba dati prednost uvedbi licence za tvegani kapital kot samostojnega instrumenta. Pričakuje se, da bo učinek prednostne možnosti koristil upraviteljem skladov tveganega kapitala z izboljšanjem njihovih pogojev delovanja v EU, zaradi česar bi se potem povečala skladnost in zmanjšali upravni stroški ter odprle nove možnosti za zbiranje sredstev. Na podlagi tega bi nastalo več poslovnih priložnosti, več sredstev pa bi se usmerilo v mlada in inovativna MSP, ki bi tako lahko povečala konkurenčnost in rast evropskega gospodarstva.

Pripombe odbora za oceno učinka, izražene v mnenju z dne 11. novembra, so bile upoštevane. Zlasti je bila podkrepljena analiza težav s pojasnitvijo, v kakšnem obsegu je mogoče nizke stopnje čezmejnega zbiranja tveganega kapitala pripisati razdrobljenosti predpisov v EU. Možnosti se bolje navezujejo na posamezne opredeljene težave, analiza njihovih učinkov pa je bolj poglobljena. Nazadnje so bile dodatno pojasnjene ureditve glede spremljanja in skladnosti.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA 3.1. Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 114 PDEU, ki je najprimernejša pravna podlaga na tem področju. Cilj predloga je predvsem izboljšanje zanesljivosti in pravne varnosti dejavnosti trženja, ki jih izvajajo upravitelji, ki uporabljajo oznako „Evropski sklad tveganega kapitala“. Za doseganje tega cilja predlog uvaja enotne standarde za sestavo portfelja „evropskih skladov tveganega kapitala“, naložbene instrumente, ki jih takšni skladi lahko uporabljajo, in naložbene cilje, ki so upravičeni do financiranja iz kolektivnih naložbenih skladov, ki delujejo pod oznako „Evropski sklad tveganega kapitala“.

Predlog uvaja tudi enotna pravila o kategorijah vlagateljev, ki so upravičeni do vlaganja v „evropske sklade tveganega kapitala“. Uredba je najustreznejši pravni instrument za uvedbo enotnih zahtev za vse udeležence na trgu tveganega kapitala, tj. vlagatelje v tvegani kapital, sklade tveganega kapitala in ciljne družbe za financiranje s tveganim kapitalom. Uredba je tudi najustreznejši instrument za določanje enotnih pravil o tem, kdo je lahko vlagatelj v tvegani kapital in kdo lahko uporablja oznako „Evropski sklad tveganega kapitala“, ter o vrstah podjetij, ki lahko prejmejo finančna sredstva iz takšnih kvalificiranih skladov. Nazadnje je uredba najustreznejši instrument za zagotovitev, da za vse udeležence veljajo enotne zahteve v zvezi z vpisom v „evropske sklade tveganega kapitala“, uporabljenimi naložbenimi strategijami in naložbenimi orodji, ki jih uporabljajo „evropski skladi tveganega kapitala“.

3.2. Subsidiarnost in sorazmernost

Bistveni cilj predloga je, da se ustvari zaupanja vredno, varno in pravno stabilno tržno okolje za trženje evropskih skladov tveganega kapitala. Določitev bistvenih značilnosti Evropskega sklada tveganega kapitala v smislu sestave njegovega portfelja, naložbenih orodij, naložbenih ciljev in upravičenih skupin vlagateljev ne more biti prepuščena presoji držav članic, ker bi to povzročilo različno in neskladno uporabo teh ključnih zahtev v celotni EU. Enotne opredelitve in zahteve glede poslovanja morajo zato imeti ključno vlogo pri določanju sklopa pravil za evropski trg za sklade tveganega kapitala v EU in njihove upravitelje. Poleg tega morajo za vse upravitelje kolektivnih naložbenih skladov, ki poslujejo na tem trgu pod oznako „Evropski sklad tveganega kapitala“, veljati iste organizacijske zahteve in zahteve glede vodenja poslov.

V zvezi z registracijo in nadzorom upraviteljev „evropskih skladov tveganega kapitala“ je cilj predloga zagotoviti ravnovesje med potrebo po učinkovitem nadzoru evropskih skladov tveganega kapitala, interesom pristojnih nacionalnih organov v državi članici, v kateri imajo takšni skladi sedež ali so na voljo upravičenim kategorijam vlagateljev, in usklajevalno vlogo Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA). Zaradi nemotenega postopka nadzora bo pristojni organ v državi članici, v kateri ima upravitelj kvalificiranega „Evropskega sklada tveganega kapitala“ sedež, preveril registracijske dokumente, ki jih bo predložil upravitelj, ki je vložnik zahtevka, in ocenil, ali ta zagotavlja zadostno jamstvo glede svoje sposobnosti za skladnost z zahtevami Uredbe, ter ga na podlagi tega registriral. Pri nadzoru registriranega upravitelja bo pristojni organ, ki je upravitelja registriral, sodeloval s pristojnimi organi v državah članicah, v katerih se kvalificiran sklad trži. ESMA bo vzdrževal centralno zbirko podatkov, ki vključuje vse registrirane upravitelje, upravičene do uporabe oznake „Evropski sklad tveganega kapitala“.

Kar zadeva sorazmernost, predlog zagotavlja ustrezno ravnovesje med javnim interesom za spodbujanje razvoja likvidnejših trgov tveganega kapitala in stroškovno učinkovitostjo predlaganih ukrepov. Z enostavnim sistemom registracije je v predlogu v celoti upoštevana potreba po ravnovesju med varnostjo in zanesljivostjo, ki sta povezani z uporabo oznake „Evropski sklad tveganega kapitala“, ter učinkovitim delovanjem trga tveganega kapitala in stroški za njegove različne zainteresirane strani.

3.3. Skladnost s členoma 290 in 291 PDEU

Komisija je 23. septembra 2009 sprejela predloge uredb o ustanovitvi Evropskega bančnega organa (EBA), Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA). V zvezi s tem Komisija opozarja na svoje izjave v zvezi s členoma 290 in 291 PDEU, ki jih je dala ob sprejetju uredb o ustanovitvi evropskih nadzornih organov: „Komisija v zvezi s postopkom sprejemanja regulativnih standardov poudarja edinstven značaj sektorja finančnih storitev, ki izhaja iz Lamfalussyjeve strukture in je izrecno priznan v izjavi št. 39 k PDEU. Vendar ima Komisija resne dvome o tem, ali so omejitve glede njene vloge pri sprejemanju delegiranih aktov in izvedbenih ukrepov skladne s členoma 290 in 291 PDEU.“

3.4. Predstavitev predloga

Člen 1 – Predmet

Člen 1 opredeljuje predmet predvidene uredbe. Člen jasno določa, da bo oznaka „Evropski sklad tveganega kapitala“ rezervirana le za upravitelje skladov, ki bodo delovali v skladu s sklopom enotnih meril kakovosti, ki se uporabljajo za trženje njihovih kvalificiranih skladov tveganega kapitala v celotni Uniji. V zvezi s tem je v členu 1 poudarjen cilj, da je treba določiti enoten koncept glede tega, kaj je kvalificiran sklad tveganega kapitala. Ta koncept je oblikovan tako, da se zagotovi nemoteno trženje takšnih skladov v celotni Uniji.

Člen 2 – Področje uporabe

Člen 2 določa, da se ta uredba uporablja za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov iz člena 3(b) te uredbe, če imajo ti upravitelji sedež v Uniji in jih je registriral pristojni organ njihove matične države članice v skladu z Direktivo 2011/61/EU ter če upravljajo portfelje kvalificiranih skladov tveganega kapitala, katerih upravljana sredstva skupaj ne presegajo praga 500 milijonov EUR.

Člen 3 – Opredelitev pojmov

Člen 3 vsebuje glavne opredelitve pojmov, ki opredeljujejo področje uporabe predlagane uredbe. Opredeljeni so ključni koncepti, kot so kvalificiran sklad tveganega kapitala, kvalificirana naložbena orodja in kvalificirani naložbeni cilji. Bistven cilj teh opredelitev je jasna razmejitev med pojmom kvalificiranega sklada tveganega kapitala in drugimi skladi, ki uporabljajo druge, manj specializirane naložbene strategije, na primer zasebni kapital.

V skladu s ciljem natančne opredelitve kvalificiranih skladov, v skladu s katero ima upravitelj sklada tveganega kapitala ugodnosti na podlagi pravic iz te uredbe, člen 3(a) določa, da kvalificiran sklad tveganega kapitala pomeni sklad, ki vsaj 70 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic nameni za naložbe v mala in srednje velika podjetja (MSP), ki izdajajo lastniške ali navidezne lastniške instrumente neposredno vlagatelju v tvegani kapital („naložbeni cilji“). To pomeni, da se morajo na primer stroški poslovanja, ki se lahko po dogovoru z vlagatelji zaračunajo kvalificiranemu skladu tveganega kapitala, kriti iz preostalih 30 % kapitalskih vložkov na vpoklic.

Pojasniti je treba, da mora sklad tveganega kapitala te instrumente pridobiti neposredno iz MSP, ki jih izdaja. Neposredna pridobitev je bistveno varovalo, ker se zaradi nje kvalificirani skladi tveganega kapitala razlikujejo od širše kategorije skladov zasebnega kapitala (ki trgujejo z izdanimi vrednostnimi papirji na sekundarnih trgih). Člen 3 vsebuje dodatne opredelitve, potrebne za uporabo predlagane uredbe.

Člen 4 – Uporaba oznake „Evropski sklad tveganega kapitala“

Člen 4 vsebuje ključno načelo, da so le skladi, ki izpolnjujejo enotna merila iz te uredbe, upravičeni do uporabe oznake „Evropski sklad tveganega kapitala“ za trženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala v celotni Uniji.

Člen 5 – Sestava portfelja

Člen 5 vsebuje podrobne določbe o sestavi portfelja, ki je značilna za Evropski sklad tveganega kapitala. V zvezi s tem člen 5 vsebuje enotna pravila o naložbenih ciljih za kvalificirane sklade tveganega kapitala, upravičena naložbena orodja in pravila o omejitvah, ki jih je treba upoštevati pri povečanju izpostavljenosti kvalificiranega sklada tveganega kapitala. Da se kvalificiranim skladom tveganega kapitala omogoči določena stopnja prožnosti pri njihovem naložbenem in likvidnostnem upravljanju, bi bilo dovoljeno sekundarno trgovanje, katerega prag ne presega 30 % združenih kapitalskih vložkov in nevpoklicanih kapitalskih naložb.

Člen 6 – Upravičeni vlagatelji

Člen 6 vsebuje podrobne določbe o vlagateljih, ki so upravičeni do vlaganja v kvalificirane sklade tveganega kapitala: v skladu s tem členom se lahko kvalificirani skladi tržijo le vlagateljem, ki so v Direktivi 2004/39/ES priznani kot poklicni vlagatelji. Trženje drugim vlagateljem, kot so nekateri premožni posamezniki, je dovoljeno, če ti v sklad vpokličejo minimalno vrednost 100 000 EUR ter če upravitelj sklada upošteva nekatere postopke, na podlagi katerih se razumno prepriča, da so ti drugi vlagatelji sposobni sprejemati lastne odločitve o naložbah in razumejo zadevna tveganja.

Člen 7 – Pravila ravnanja in izogibanje nasprotju interesov

Člen 7 vsebuje splošna načela, ki urejajo vedenje upravitelja kvalificiranega tveganega kapitala, predvsem v zvezi z opravljanjem njegovih dejavnosti in odnosom do vlagateljev.

Člen 8 – Nasprotje interesov

Člen 8 vsebuje pravila za obravnavanje nasprotja interesov s strani upravitelja tveganega kapitala. Ta pravila zahtevajo tudi, da ima upravitelj vzpostavljene potrebne organizacijske in upravne ureditve za zagotovitev ustreznega obravnavanja nasprotja interesov.

Člen 9 – Druge organizacijske zahteve

Člen 9 določa, da ima upravitelj sklada tveganega kapitala na voljo ustrezne človeške in tehnične vire ter zadostna lastna sredstva, potrebna za pravilno upravljanje kvalificiranih skladov tveganega kapitala.

Člen 10 – Vrednotenje

Člen 10 obravnava vrednotenje sredstev kvalificiranega sklada tveganega kapitala. Pravila o tem morajo biti določena v statutih posameznih kvalificiranih skladov tveganega kapitala. Člen 11 – Letno poročilo

Člen 11 vsebuje pravila o letnih poročilih, ki jih morajo upravitelji skladov tveganega kapitala pripraviti v zvezi s kvalificiranimi skladi tveganega kapitala, ki jih upravljajo. V poročilu morajo biti opisane sestava portfelja sklada in dejavnosti preteklega leta.

Člen 12 – Razkrivanje informacij vlagateljem

Člen 12 vsebuje ključne zahteve po razkritju, ki so obvezne za upravitelja sklada tveganega kapitala v zvezi s kvalificiranimi skladi tveganega kapitala. Te zahteve zlasti določajo predpogodbene obveznosti razkritja v zvezi z naložbeno strategijo in cilji kvalificiranega sklada, naložbenimi instrumenti, ki se uporabljajo, informacijami o stroških in povezanih bremenitvah ter profilom tveganja/donosa naložbe, ki jo predlaga kvalificiran sklad. To vključuje tudi informacije o načinu izračuna prejemkov upravitelja sklada tveganega kapitala.

Člen 13 – Nadzor

Člen 13 določa, da zaradi zagotovitve, da bo lahko pristojni organ matične države članice nadziral skladnost upravitelja sklada tveganega kapitala z enotnimi zahtevami iz te uredbe, upravitelj sklada tveganega kapitala obvesti pristojni organ o svoji nameri trženja kvalificiranih skladov tveganega kapitala pod oznako „Evropski sklad tveganega kapitala“. Upravitelj zagotovi tudi ustrezne informacije o ureditvah za skladnost s to uredbo in o skladih, ki jih namerava tržiti. Pristojni organ po potrditvi popolnosti zahtevanih informacij in ustreznosti ureditev za skladnost z zahtevami iz te uredbe registrira upravitelja sklada tveganega kapitala. Registracija je veljavna v celotni Uniji in upravitelju sklada tveganega kapitala omogoča, da kvalificirane sklade tveganega kapitala trži pod oznako „evropski skladi tveganega kapitala“.

Člen 14 – Posodobitev informacij o kvalificiranih skladih tveganega kapitala

Člen 14 vsebuje pravila o okoliščinah, v katerih je treba posodobiti informacije, predložene pristojnemu organu v matični državi članici.

Člen 15 – Čezmejno obveščanje

Člen 15 opisuje postopek čezmejnega obveščanja med pristojnimi nadzornimi organi, ki se začne z registracijo upravitelja sklada tveganega kapitala.

Člen 16 – Zbirka podatkov ESMA

Člen 16 določa, da ESMA vzdržuje centralno zbirko podatkov, ki vključuje vse kvalificirane sklade tveganega kapitala, registrirane v celotni Uniji.

Člen 17 – Nadzor s strani pristojnega organa

Člen 17 določa, da pristojni organ matične države članice nadzoruje upoštevanje zahtev iz te uredbe.

Člen 18 – Nadzorna pooblastila

Člen 18 določa seznam nadzornih pooblastil, ki jih imajo na voljo pristojni organi za zagotavljanje skladnosti z enotnimi merili iz Uredbe.

Člen 19 – Sankcije

Člen 19 vsebuje določbe o sankcijah za zagotavljanje pravilnega izvrševanja zahtev iz te uredbe.

Člen 20 – Kršitev ključnih določb

Člen 20 določa, da je treba kršitev ključnih določb te uredbe, kot so določbe o sestavi portfelja, upravičenih vlagateljih in uporabi oznake „Evropski sklad tveganega kapitala“, sankcionirati s prepovedjo uporabe oznake in izbrisom upravitelja sklada tveganega kapitala iz registra.

Člen 21 – Sodelovanje pri nadzoru

Člen 21 vsebuje pravila o izmenjavi informacij o nadzoru med pristojnimi organi v matični državi članici in državah članicah gostiteljicah ter ESMA.

Člen 22 – Poslovna skrivnost

Člen 22 vsebuje določbe o zahtevani stopnji poslovne skrivnosti, ki jo morajo upoštevati vsi zadevni nacionalni organi ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

Člen 23 – Pogoji za pooblastilo

Člen 23 določa pogoje, pod katerimi je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov.

Člen 24 – Pregled

Člen 24 vsebuje klavzule o pregledu predlagane Uredbe in morebitnih predlogih Komisije za njene spremembe.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog nima proračunskih posledic.

2011/0417 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropskih skladih tveganega kapitala

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije[10],

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke[11],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[12],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) S tveganim kapitalom se zagotavljajo finančna sredstva podjetjem, ki so običajno zelo majhna, so v začetnih fazah svojega obstoja ter imajo velik potencial za rast in širitev. Poleg tega skladi tveganega kapitala tem podjetjem zagotavljajo pomembno strokovno znanje in izkušnje, poslovne stike, vrednost blagovne znamke in strateško svetovanje. Skladi tveganega kapitala z zagotavljanjem finančnih sredstev in svetovanja tem podjetjem spodbujajo gospodarsko rast, prispevajo k ustvarjanju delovnih mest, povečujejo število inovativnih podjetij, pospešujejo njihove naložbe v raziskave in razvoj ter spodbujajo podjetništvo, inovacije in konkurenčnost v Uniji.

(2) Določiti je treba skupni okvir pravil v zvezi z uporabo oznake „Evropski sklad tveganega kapitala“, zlasti sestavo portfelja skladov, ki delujejo pod to oznako, njihove upravičene naložbene cilje, naložbena orodja, ki jih lahko uporabljajo, in kategorije vlagateljev, ki so upravičeni do vlaganja v takšne sklade, z enotnimi pravili v Uniji. Brez takšnega skupnega okvira obstaja tveganje, da države članice sprejemajo različne ukrepe na nacionalni ravni, kar bi neposredno negativno vplivalo na dobro delovanje notranjega trga in ga oviralo, saj bi za sklade tveganega kapitala, ki želijo delovati v celotni Uniji, v različnih državah članicah veljala različna pravila. Poleg tega bi lahko različne zahteve glede kakovosti sestave portfelja, naložbenih ciljev in upravičenih vlagateljev povzročile različne stopnje varstva vlagateljev ter ustvarile nejasnost v zvezi z naložbenim predlogom, povezanim z „evropskim skladom tveganega kapitala“. Vlagatelji morajo imeti tudi možnost primerjave naložbenih predlogov različnih skladov tveganega kapitala. Odpraviti je treba bistvene ovire za čezmejno zbiranje sredstev prek skladov tveganega kapitala in preprečiti izkrivljanje konkurence med temi skladi ter preprečiti, da bi v prihodnosti nastale podobne ovire pri trgovanju in bistvena izkrivljanja konkurence. Zato je ustrezna pravna podlaga člen 114 PDEU, kot se razlaga v skladu s stalno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(3) Sprejeti je treba uredbo, ki bo določila enotna pravila za evropske sklade tveganega kapitala in naložila ustrezne obveznosti njihovim upraviteljem v vseh državah članicah, ki želijo zbirati kapital v celotni Uniji v okviru oznake „Evropski sklad tveganega kapitala“. S temi zahtevami je treba zagotoviti zaupanje vlagateljev, ki želijo vlagati v sklade tveganega kapitala.

(4) Z opredelitvijo zahtev glede kakovosti pri uporabi oznake „Evropski sklad tveganega kapitala“ v obliki uredbe bi se zagotovilo, da se bodo te zahteve neposredno uporabljale za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov, ki zbirajo sredstva z uporabo te oznake. Tako bi se s preprečevanjem obstoja različnih nacionalnih zahtev, ki so posledica prenosa Direktive, zagotovili enotni pogoji za uporabo te oznake. Na podlagi te uredbe bi morali upravitelji kolektivnih naložbenih podjemov, ki uporabljajo to oznako, upoštevati enaka pravila v celotni Uniji, s čimer bi se tudi povečalo zaupanje vlagateljev, ki želijo vlagati v sklade tveganega kapitala. Z uredbo bi se zmanjšala tudi regulativna zapletenost in upraviteljevi stroški za skladnost s pogosto različnimi nacionalnimi pravili, ki urejajo sklade tveganega kapitala, zlasti za upravitelje, ki želijo kapital zbirati čezmejno. Prav tako bi morala uredba prispevati k odpravi izkrivljanja konkurence.

(5) Za pojasnitev donosa med to uredbo ter pravili za kolektivne naložbene podjeme in njihove upravitelje je treba določiti, da se mora ta uredba uporabljati le za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov, ki niso KNPVP v skladu s členom 1 Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP),[13] ki so bili ustanovljeni v Uniji in so registrirani pri pristojnem organu v matični državi članici v skladu z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010[14]. Poleg tega se mora ta uredba uporabljati le za upravitelje, ki upravljajo portfelje kvalificiranih skladov tveganega kapitala, katerih upravljana sredstva skupaj ne presegajo praga 500 milijonov EUR. Da bo izračun tega praga operativen, je treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z določitvijo izračuna tega praga. Komisija mora pri izvajanju teh pooblastil za zagotavljanje skladnosti pravil o kolektivnih naložbenih podjemih upoštevati ukrepe, ki jih je sprejela v skladu s členom 3(6)(a) Direktive 2011/61/EU.

(6) Če se upravitelji kolektivnih naložbenih podjemov ne odločijo za uporabo oznake „Evropski sklad tveganega kapitala“, se ta uredba ne sme uporabljati. V teh primerih se še naprej uporabljajo veljavna nacionalna pravila in splošna pravila Unije.

(7) Ta uredba mora določiti enotna pravila o značilnostih kvalificiranih skladov tveganega kapitala, predvsem o portfeljskih podjetjih, v katera bo dovoljeno vlaganje kvalificiranih skladov tveganega kapitala, in naložbenih instrumentih, ki bodo uporabljeni. To je potrebno za jasno razmejitev med pojmom kvalificiranega sklada tveganega kapitala in drugimi alternativnimi naložbenimi skladi, ki uporabljajo druge, manj specializirane naložbene strategije, na primer zasebni kapital.

(8) V skladu s ciljem natančne opredelitve kolektivnih naložbenih podjemov, ki bodo vključeni v to uredbo, ter da se zagotovi njihovo osredotočenje na zagotavljanje kapitala malim podjetjem v začetnih fazah delovanja, mora biti oznaka „Evropski sklad tveganega kapitala“ omejena le na sklade, ki vsaj 70 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic namenijo za naložbe v takšna podjetja v obliki lastniških ali navideznih lastniških instrumentov.

(9) Za zagotovitev bistvenega varovala, in sicer da se kvalificirani skladi tveganega kapitala iz te uredbe razlikujejo od širše kategorije alternativnih investicijskih skladov, ki trgujejo z izdanimi vrednostnimi papirji na sekundarnih trgih, je treba zagotoviti, da kvalificirani skladi tveganega kapitala vlagajo le v neposredno izdane instrumente.

(10) Da se upraviteljem skladov tveganega kapitala omogoči določena stopnja prožnosti pri naložbenem in likvidnostnem upravljanju njihovih kvalificiranih skladov tveganega kapitala, mora biti sekundarno trgovanje dovoljeno do praga, ki ne presega 30 % združenih kapitalskih vložkov in nevpoklicanih kapitalskih naložb. Kratkoročni deleži v denarnih sredstvih in njihovih ustreznikih se pri izračunu tega praga ne smejo upoštevati.

(11) Za zagotovitev, da bo oznaka „Evropski sklad tveganega kapitala“ zanesljiva in lahko prepoznavna za vlagatelje v celotni Uniji, mora ta uredba določati, da so pri trženju kvalificiranih skladov tveganega kapitala po Uniji do uporabe oznake „Evropski sklad tveganega kapitala“ upravičeni le upravitelji skladov tveganega kapitala, ki izpolnjujejo enotna merila kakovosti iz te uredbe.

(12) Za zagotovitev ločenega in prepoznavnega profila kvalificiranih skladov tveganega kapitala, ki ustreza svojemu namenu, je treba določiti enotna pravila o sestavi portfelja in naložbenih tehnikah, ki so dovoljene za takšne kvalificirane sklade.

(13) Za zagotovitev, da kvalificirani skladi tveganega kapitala ne prispevajo k razvoju sistemskih tveganj, ter da se takšni skladi s svojimi naložbenimi dejavnostmi osredotočajo na podpiranje kvalificiranih portfeljskih družb, izposojanje ali finančni vzvodi na ravni sklada ne smejo biti dovoljeni. Vendar morajo biti za omogočanje, da lahko sklad pokrije izredne potrebe po likvidnosti, ki se lahko pojavijo v obdobju od vlagateljevega poziva za kapital na vpoklic do dejanskega prejetja kapitala na račune, dovoljena kratkoročna posojila.

(14) Za zagotovitev, da se kvalificirani skladi tveganega kapitala tržijo le vlagateljem z znanjem, izkušnjami in zmogljivostjo, da se soočijo s tveganji teh skladov, in za ohranitev zaupanja vlagateljev v kvalificirane sklade tveganega kapitala je treba določiti nekatera posebna varovala. Zato je treba kvalificirane sklade tveganega kapitala na splošno tržiti le vlagateljem, ki so profesionalne stranke ali se lahko štejejo za profesionalne stranke v skladu z Direktivo 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS[15]. Ta kategorija vključuje upravitelje sklada tveganega kapitala, ki sami vlagajo v sklade tveganega kapitala. Vendar je za zagotavljanje dovolj širokega nabora vlagateljev za naložbe v sklade tveganega kapitala zaželeno tudi, da imajo dostop do kvalificiranih skladov tveganega kapitala nekateri drugi vlagatelji, vključno s posamezniki z visoko neto vrednostjo. Vendar je treba za te druge vlagatelje določiti posebna varovala, da se zagotovi trženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala samo vlagateljem z ustreznim profilom za izvajanje takšnih naložb. Ta varovala izključujejo trženje z uporabo rednih varčevalnih shem.

(15) Za zagotavljanje, da oznako „Evropski sklad tveganega kapitala“ uporabljajo samo upravitelji sklada tveganega kapitala, ki izpolnjujejo enotna merila kakovosti glede ravnanja na trgu, mora ta uredba določati pravila o poslovanju in razmerju upravitelja sklada tveganega kapitala z njegovimi vlagatelji. Iz istega razloga mora ta uredba določati enotne pogoje glede obravnave nasprotij interesov takšnih upraviteljev. Ta pravila morajo določati tudi, da ima upravitelj urejene potrebne organizacijske in upravne dogovore za zagotavljanje ustreznega obravnavanja nasprotja interesov.

(16) Za zagotovitev integritete oznake „Evropski sklad tveganega kapitala“ mora ta uredba vsebovati tudi merila kakovosti v zvezi z organizacijo upravitelja sklada tveganega kapitala. Zato mora ta uredba določati enotne in sorazmerne zahteve zaradi potrebe po vzdrževanju ustreznih tehničnih in človeških virov ter zadostnih lastnih sredstev za pravilno upravljanje kvalificiranih skladov tveganega kapitala.

(17) Zaradi varstva vlagateljev je treba zagotoviti ustrezno vrednotenje sredstev kvalificiranega sklada tveganega kapitala. Zato morajo statuti kvalificiranih skladov tveganega kapitala vsebovati pravila o vrednotenju sredstev. S tem je treba zagotoviti integriteto in preglednost vrednotenja.

(18) Za zagotovitev, da upravitelji skladov tveganega kapitala, ki uporabljajo oznako „Evropski skladi tveganega kapitala“, v zadostni meri poročajo o svojih dejavnostih, je treba vzpostaviti enotna pravila o letnih poročilih.

(19) Za zagotavljanje, da vlagatelji verjamejo v integriteto oznake „evropski sklad tveganega kapitala“, lahko oznako uporabljajo samo upravitelji skladov tveganega kapitala s popolnoma pregledno naložbeno politiko in naložbenimi cilji. Ta uredba mora zato določati enotna pravila o zahtevah po razkritju, ki so obvezna za upravitelja sklada tveganega kapitala v zvezi z njegovimi vlagatelji. Zlasti morajo obstajati predpogodbene zahteve po razkritju v zvezi z naložbeno strategijo in cilji kvalificiranih skladov tveganega kapitala, uporabljenimi naložbenimi instrumenti, informacijah o stroških in povezanih bremenitvah ter profilu tveganja/donosa naložbe, ki jo predlaga kvalificirani sklad. Da bi se dosegla visoka stopnja preglednosti, morajo takšne zahteve po razkritju vključevati tudi informacije o tem, kako se izračunajo prejemki upravitelja sklada tveganega kapitala.

(20) Za zagotavljanje učinkovitega nadzora enotnih zahtev iz te uredbe pristojni organ matične države članice nadzoruje skladnost upravitelja sklada tveganega kapitala z enotnimi zahtevami iz te uredbe. Zato mora upravitelj kvalificiranega tveganega kapitala, ki želi svoje kvalificirane sklade tržiti pod oznako „Evropski sklad tveganega kapitala“, o tem obvestiti pristojni organ svoje matične države članice. Pristojni organ mora registrirati upravitelja sklada tveganega kapitala, če so zagotovljene vse potrebne informacije in so vzpostavljene ustrezne ureditve za skladnost z zahtevami te uredbe. Ta registracija mora veljati v celotni Uniji.

(21) Za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti z enotnimi merili iz te uredbe mora ta uredba vsebovati pravila o okoliščinah, v katerih je treba posodobiti informacije, ki se zagotovijo pristojnemu organu v matični državi članici.

(22) Za učinkovit nadzor zahtev iz te uredbe mora ta uredba določati tudi postopek za čezmejna obvestila med pristojnimi nadzornimi organi, ki se sproži z registracijo upravitelja sklada tveganega kapitala v njegovi matični državi članici.

(23) Za ohranjanje preglednih pogojev za trženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala v celotni Uniji je treba Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) pooblastiti za vzdrževanje centralne zbirke podatkov z vsemi kvalificiranimi skladi tveganega kapitala, ki so registrirani v skladu s to uredbo.

(24) Za zagotavljanje učinkovitega nadzora enotnih meril iz te uredbe mora ta uredba vsebovati seznam nadzornih pooblastil, ki so na voljo pristojnim organom.

(25) Za zagotavljanje pravilnega izvajanja mora ta uredba vsebovati sankcije za kršenje njenih ključnih določb, in sicer pravil o sestavi portfelja, varovalih v zvezi z identiteto upravičenih vlagateljev ter uporabi oznake „Evropski sklad tveganega kapitala“ samo s strani registriranih upraviteljev sklada tveganega kapitala. Določiti je treba, da se zaradi kršitve teh ključnih določb prepove uporaba oznake, upravitelj sklada tveganega kapitala pa se izbriše iz registra.

(26) Informacije o nadzoru se morajo izmenjati med pristojnimi organi v matični državi članici in državah članicah gostiteljicah ter ESMA.

(27) Za zagotavljanje učinkovitega regulativnega sodelovanja med subjekti, katerih naloga je nadziranje skladnosti z enotnimi merili iz te uredbe, mora za vse zadevne nacionalne organe in ESMA veljati visoka stopnja varovanja poslovne skrivnosti.

(28) S tehničnimi standardi v finančnih storitvah je treba zagotoviti dosledno uskladitev in visoko stopnjo nadzora v celotni Uniji. Ker je ESMA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki, bi bilo učinkovito in primerno, da je ta organ pooblaščen za pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, ki ne vključujejo izbir politik, pri čemer se osnutki predložijo Komisiji.

(29) Komisijo je treba pooblastiti za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES[16]. ESMA je treba pooblastiti za pripravo osnutka izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z obliko in metodo postopka obveščanja iz člena 15.

(30) Za opredelitev zahtev iz te uredbe je treba Komisijo pooblastiti za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z določanjem metod, ki se uporabljajo za izračunavanje in spremljanje praga iz te uredbe, in določitvijo vrst nasprotij interesov, ki se jim morajo upravitelji skladov tveganega kapitala izogibati, ter ukrepov, ki jih je treba izvajati v zvezi s tem. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravami ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki.

(31) Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(32) Najpozneje štiri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe je treba izvesti pregled te uredbe, da se upošteva razvoj trga tveganega kapitala. Na podlagi tega pregleda mora Komisija predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi.

(33) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (člen 7) ter svobode gospodarske pobude (člen 16).

(34) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[17] ureja obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti javnih neodvisnih organov, ki jih imenujejo države članice. Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[18] ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja ESMA v okviru te uredbe in pod nadzorom evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

(35) Ta uredba ne sme posegati v uporabo pravil o državni pomoči za kvalificirane sklade tveganega kapitala.

(36) Države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe, zlasti zagotovitve, da se enotne zahteve uporabljajo za trženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz tega člena ta uredba določa enostaven sistem registracije za upravitelje skladov tveganega kapitala, s čimer se v celoti upošteva potreba po uravnoteženosti med varnostjo in zanesljivostjo, ki sta povezani z uporabo oznake „Evropski sklad tveganega kapitala“, ter učinkovitim delovanjem trga tveganega kapitala in stroški za njegove različne zainteresirane strani. S tem ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje tega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Ta uredba določa enotne zahteve za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov, ki želijo uporabljati oznako „Evropski sklad tveganega kapitala“, in pogoje za trženje kolektivnih naložbenih podjemov pod to oznako v Uniji, s čimer prispeva k nemotenemu delovanju notranjega trga. Določa enotna pravila za trženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala upravičenim vlagateljem v celotni Uniji, sestavo portfelja kvalificiranih skladov tveganega kapitala, upravičene naložbene instrumente in tehnike, ki jih morajo uporabljati kvalificirani skladi tveganega kapitala, ter organizacijo, ravnanje in preglednost upraviteljev skladov tveganega kapitala, ki tržijo kvalificirane sklade tveganega kapitala v celotni Uniji.

Člen 2

1. Ta uredba se uporablja za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov iz člena 3(b), ki imajo sedež v Uniji in jih je registriral pristojni organ njihove matične države članice v skladu s členom 3(3)(a) Direktive 2011/61/EU, če ti upravitelji upravljajo portfelje kvalificiranih skladov tveganega kapitala, katerih upravljana sredstva skupaj ne presegajo praga 500 milijonov EUR, ali, v državah članicah, kjer evro ni uradna valuta, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na dan začetka veljavnosti te uredbe.

2. Pri izračunu praga iz odstavka 1 upraviteljem kolektivnih naložbenih podjemov, ki upravljajo sklade, ki niso kvalificirani skladi tveganega kapitala, ne bo treba združiti sredstev, s katerimi se upravlja v teh drugih skladih.

3. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 23, ki določa metode za izračun praga iz odstavka 1 tega člena in za redno spremljanje skladnosti s tem pragom.

Člen 3

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „kvalificirani sklad tveganega kapitala“ pomeni kolektivni naložbeni podjem, ki vloži vsaj 70 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic v sredstva, ki so kvalificirane naložbe;

(b) „kolektivni naložbeni podjem“ pomeni podjem, ki zbira kapital s strani več vlagateljev z namenom vlaganja teh sredstev v skladu z opredeljeno naložbeno politiko v korist teh vlagateljev in ki ne potrebuje dovoljenja v skladu s členom 5 Direktive 2009/65/ES;

(c) „kvalificirane naložbe“ pomenijo lastniške ali navidezne lastniške instrumente, ki jih izda:

(i)      kvalificirano portfeljsko podjetje in jih pridobi neposredno kvalificirani sklad tveganega kapitala od kvalificiranega portfeljskega podjetja ali

(ii)      kvalificirano portfeljsko podjetje v zameno za vrednostni papir kapitala, ki ga izda kvalificirano portfeljsko podjetje, ali

(iii)     podjetje, katerega kvalificirano portfeljsko podjetje je hčerinsko podjetje v večinski lasti in jih kvalificirani sklad tveganega kapitala pridobi v zameno za lastniški instrument, ki ga izda kvalificirano portfeljsko podjetje;

(d) „kvalificirano portfeljsko podjetje“ pomeni podjetje, ki v času naložbe kvalificiranega sklada tveganega kapitala ni uvrščeno na reguliran trg, kot je določeno v točki (14) člena 4(1) Direktive 2004/39/ES, ima manj kot 250 zaposlenih in njegov letni promet ne presega 50 milijonov EUR ali pa skupna letna bilanca stanja ne presega 43 milijonov EUR ter samo ni kolektivni naložbeni podjem;

(e) „kapital“ pomeni lastniški delež v družbi, ki ga predstavljajo deleži ali druga oblika sodelovanja v kapitalu kvalificiranega portfeljskega podjetja in se izda vlagateljem;

(f) „navidezni lastniški kapital“ pomeni kateri koli instrument, katerega donos temelji zlasti na dobičku ali izgubah kvalificiranega portfeljskega podjetja in ki je nezavarovan v primeru neizpolnitve obveznosti;

(g) „trženje“ pomeni vsako neposredno ali posredno ponudbo ali plasiranje enot ali deležev sklada tveganega kapitala vlagateljem s stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v Uniji s strani upravitelja sklada tveganega kapitala ali v imenu upravitelja sklada tveganega kapitala, ki upravlja ta sklad;

(h) „kapital na vpoklic“ pomeni katero koli zavezo, v skladu s katero mora oseba obvezno pridobiti delež v skladu tveganega kapitala ali prispevati kapitalske vložke v sklad tveganega kapitala;

(i) „upravitelj sklada tveganega kapitala“ pomeni pravno osebo, katere redna poslovna dejavnost je upravljanje vsaj enega kvalificiranega sklada tveganega kapitala;

(j) „matična država članica“ pomeni državo članico, v kateri je ustanovljen upravitelj sklada tveganega kapitala ali ima v njej registrirani sedež;

(k) „država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, ki ni matična država članica in v kateri upravitelj skladov tveganega kapitala trži kvalificirane sklade tveganega kapitala v skladu s to uredbo;

(l) „pristojni organ“ pomeni nacionalni organ, ki ga z zakonom ali drugim predpisom imenuje matična država članica za izvajanje registracije upraviteljev kolektivnih naložbenih podjemov iz člena 2(1).

POGLAVJE II POGOJI ZA UPRABO OZNAKE „EVROPSKI SKLAD TVEGANEGA KAPITALA“

Člen 4

Upravitelji sklada tveganega kapitala, ki izpolnjujejo zahteve iz tega poglavja, imajo pravico do uporabe oznake „Evropski sklad tveganega kapitala“ v zvezi s trženjem kvalificiranih skladov tveganega kapitala v Uniji.

Člen 5

1. Upravitelj sklada tveganega kapitala zagotovi, da se pri pridobivanju sredstev, ki niso kvalificirane naložbe, največ 30 % združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic sklada uporabi za pridobitev sredstev, ki niso kvalificirane naložbe; kratkoročni deleži v denarnih sredstvih in njihovih ustreznikih se ne upoštevajo za izračun te omejitve.

2. Upravitelj sklada tveganega kapitala ne najema posojil, izdaja zadolžnic ali jamstev na ravni kvalificiranega sklada tveganega kapitala niti na ravni kvalificiranega sklada tveganega kapitala ne uporablja nobene metode, zaradi katere se poveča izpostavljenost sklada prek izposojanja denarja ali vrednostnih papirjev, vključevanja v pozicije izvedenih finančnih instrumentov ali kako drugače.

3. Prepoved iz odstavka 2 se ne uporablja za izposojanje za neobnovljivo obdobje, ki ga ni mogoče podaljšati in ni daljše od 120 koledarskih dni, za zagotavljanje likvidnosti med vpoklicem in prejetjem kapitala na vpoklic od vlagateljev.

Člen 6

Upravitelji skladov tveganega kapitala tržijo enote in deleže kvalificiranih skladov tveganega kapitala izključno vlagateljem, ki veljajo za profesionalne stranke v skladu z oddelkom I Priloge II k Direktivi 2004/39/ES ali se lahko na zahtevo obravnavajo kot profesionalne stranke v skladu z oddelkom II Priloge II k Direktivi 2004/39/ES, ali drugim vlagateljem, kadar:

(a) se ti drugi vlagatelji obvežejo, da bodo vložili vsaj 100 000 EUR;

(b) ti drugi vlagatelji v dokumentu, ločenem od pogodbe, ki se sklene za obveznost do vlaganja, pisno navedejo, da se zavedajo tveganj, ki so povezana s predvideno obveznostjo ali naložbo;

(c) upravitelj sklada tveganega kapitala opravi oceno strokovnega znanja, izkušenj in znanja vlagatelja, pri tem pa ne predvideva, da ima vlagatelj tržno znanje ter izkušnje, navedene v oddelku I Priloge II k Direktivi 2004/39/ES;

(d) je upravitelj sklada tveganega kapitala zaradi narave predvidene obveznosti ali naložbe razumno prepričan, da je vlagatelj sposoben sprejeti lastne naložbene odločitve in razumeti zadevna tveganja ter da je takšna obveznost primerna za takšnega vlagatelja;

(e) upravitelj sklada tveganega kapitala pisno potrdi, da je opravil oceno iz točke (c) in da so izpolnjeni pogoji iz točke (d).

Člen 7

Upravitelji sklada tveganega kapitala v zvezi s kvalificiranim skladom tveganega kapitala, ki ga upravljajo:

(a) pri opravljanju svojih dejavnosti ravnajo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobre družbe za upravljanje;

(b) uporabljajo ustrezne politike in postopke za preprečevanje prestopkov, za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo vplivale na interese vlagateljev in kvalificirana portfeljska podjetja;

(c) izvajajo svoje poslovne dejavnosti tako, da spodbujajo najboljše interese kvalificiranih skladov tveganega kapitala, ki jih upravljajo, vlagateljev v te kvalificirane sklade tveganega kapitala, ki jih upravljajo, in integriteto trga;

(d) pri izbiri in rednem spremljanju naložb v kvalificirana portfeljska podjetja ravnajo izjemno skrbno;

(e) imajo ustrezno znanje in razumevanje kvalificiranih portfeljskih podjetij, v katere vlagajo.

Člen 8

1. Upravitelji skladov tveganega kapitala opredelijo in preprečijo nasprotja interesov, če pa se jim ni mogoče izogniti, upravljajo in spremljajo ter v skladu z odstavkom 4 razkrijejo ta nasprotja interesov, da bi preprečili njihov negativen vpliv na interese kvalificiranih skladov tveganega kapitala in njihove vlagatelje ter zagotovili, da so kvalificirani skladi tveganega kapitala, ki jih upravljajo, obravnavani pošteno.

2. Upravitelj sklada tveganega kapitala zlasti ugotovi nasprotja interesa, ki lahko nastanejo med:

(a) upravitelji sklada tveganega kapitala, osebami, ki dejansko opravljajo posle upravitelja sklada tveganega kapitala, zaposlenimi ali drugimi osebami, ki neposredno ali posredno nadzorujejo upravitelja sklada tveganega kapitala ali te nadzorujejo njih, in kvalificiranim skladom tveganega sklada, ki ga upravljajo upravitelji sklada tveganega kapitala ali vlagatelji v te kvalificirane sklade tveganega kapitala;

(b) kvalificiranim skladom tveganega kapitala ali vlagatelji v ta kvalificirani sklad tveganega kapitala in drugim kvalificiranim skladom tveganega kapitala, ki ga upravlja isti upravitelj sklada tveganega kapitala, ali vlagatelji v ta drugi kvalificirani sklad tveganega kapitala.

3. Upravitelji sklada tveganega kapitala vzdržujejo in vodijo učinkovite organizacijske in administrativne ureditve, da izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 1 in 2.

4. Razkritje nasprotja interesov iz odstavka 1 se zagotovi, če organizacijska ureditev, ki jo sprejme upravitelj sklada tveganega kapitala za ugotavljanje, preprečevanje, obvladovanje in spremljanje nasprotja interesov ne zadošča, da bi lahko z ustrezno stopnjo gotovosti zagotovili, da bo nevarnost škodovanja interesom vlagateljev preprečena. Upravitelji skladov tveganega kapitala vlagateljem jasno razkrijejo splošno naravo ali vire nasprotja interesov, preden začnejo poslovati v njihovem imenu.

5. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu z ukrepi iz člena 23, ki določa:

(a) vrste nasprotja interesov iz odstavka 2 tega člena;

(b) ukrepe, ki jih morajo upravitelji sklada tveganega kapitala sprejeti v zvezi s strukturami ter organizacijskimi in upravnimi postopki za ugotovitev, preprečevanje, obvladovanje, spremljanje in razkritje nasprotja interesov.

Člen 9

Upravitelji skladov tveganega kapitala imajo vedno na voljo zadostna lastna sredstva ter uporabljajo primerne in ustrezne človeške in tehnične vire, ki so potrebni za pravilno upravljanje kvalificiranih skladov tveganega kapitala.

Člen 10

Pravila za vrednotenje sredstev se določijo v statutih kvalificiranega sklada tveganega kapitala.

Člen 11

1. Upravitelj sklada tveganega kapitala da na voljo letno poročilo pristojnemu organu matične države članice za vsak kvalificirani sklad tveganega kapitala, ki ga upravlja, najpozneje šest mesecev po koncu poslovnega leta. V poročilu so opisane sestava portfelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala in dejavnosti preteklega leta. Vsebuje revidirane finančne račune za kvalificirani sklad tveganega kapitala. Pripravi se v skladu z obstoječimi standardi poročanja in pogoji, o katerih se dogovorijo upravitelj sklada tveganega kapitala in vlagatelji. Upravitelj sklada tveganega kapitala poročilo na zahtevo predloži vlagateljem. Upravitelji sklada tveganega kapitala in vlagatelji se lahko medsebojno dogovorijo o dodatnih razkritjih.

2. Če mora upravitelj sklada tveganega kapitala letno finančno poročilo objaviti v skladu z Direktivo 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta[19] v zvezi s kvalificiranim skladom tveganega kapitala, se lahko informacije iz odstavka 1 tega člena zagotovijo ločeno ali kot dodatek k letnemu finančnemu poročilu.

Člen 12

1. Upravitelji skladov tveganega kapitala vlagatelje pred odločitvijo o naložbi obvestijo vsaj o naslednjih elementih:

(a) istovetnosti upravitelja sklada tveganega kapitala in vseh drugih ponudnikov storitev, ki pogodbeno sodelujejo z upraviteljem sklada tveganega kapitala v zvezi z njihovim upravljanjem kvalificiranih skladov tveganega kapitala, ter opisu njihovih dolžnosti;

(b) opisu naložbene strategije in ciljev kvalificiranega sklada tveganega kapitala, vključno z opisom vrst kvalificiranih portfeljskih podjetij in drugih sredstev, v katere lahko vlaga kvalificirani sklad tveganega kapitala, tehnik, ki se lahko uporabljajo, ter drugih veljavnih naložbenih omejitev;

(c) opisu profila tveganja kvalificiranega sklada tveganega kapitala in vseh tveganj, povezanih s sredstvi, v katera lahko vlaga sklad, ali naložbenih tehnik, ki se lahko uporabljajo;

(d) opisu postopka vrednotenja kvalificiranega sklada tveganega kapitala in metodologije oblikovanja cen za vrednotenje sredstev, vključno z metodami, ki se uporabljajo za vrednotenje kvalificiranih portfeljskih podjetij;

(e) opisu načina izračuna prejemkov upravitelja sklada tveganega kapitala;

(f) opisu vseh plačil, dajatev in stroškov ter njihovega najvišjega zneska, ki ga neposredno ali posredno krijejo vlagatelji;

(g) dosedanjih rezultatih kvalificiranega sklada tveganega kapitala, če so na voljo;

(h) opisu postopkov, s katerimi lahko kvalificirani sklad tveganega kapitala spremeni naložbeno strategijo ali naložbeno politiko ali oboje.

2. Če mora kvalificirani sklad tveganega kapitala objaviti prospekt v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta[20] ali v skladu z nacionalno zakonodajo v zvezi s kvalificiranim skladom tveganega kapitala, se lahko informacije iz odstavka 1 tega člena zagotovijo ločeno ali kot del prospekta.

POGLAVJE III NADZOR IN UPRAVNO SODELOVANJE

Člen 13

1. Upravitelji skladov tveganega kapitala, ki nameravajo uporabljati oznako „Evropski sklad tveganega kapitala“ za trženje svojih kvalificiranih skladov tveganega kapitala, o tej nameri obvestijo pristojni organ matične države članice in zagotovijo naslednje informacije:

(a) istovetnost oseb, ki dejansko opravljajo posle upravljanja kvalificiranih skladov tveganega kapitala;

(b) istovetnost kvalificiranih skladov tveganega kapitala, katerih enote ali deleži se tržijo, in njihove naložbene strategije;

(c) informacije o ureditvah, ki so se sprejele zaradi skladnosti z zahtevami iz poglavja II;

(d) seznam držav članic, kjer namerava upravitelj sklada tveganega kapitala tržiti posamezni kvalificirani sklad tveganega kapitala.

2. Pristojni organ matične države članice upravitelja sklada tveganega kapitala registrira le, če je prepričan, da

(a) so informacije, ki se zahtevajo v odstavku 1, popolne in

(b) so ureditve, ki so se sporočile v skladu s točko (c) odstavka 1, ustrezne za skladnost z zahtevami iz poglavja II.

3. Registracija je veljavna na celotnem ozemlju Unije in upraviteljem sklada tveganega kapitala omogoča, da kvalificirane sklade tveganega kapitala trži pod oznako „Evropski sklad tveganega kapitala“.

Člen 14

Upravitelj sklada tveganega kapitala pristojni organ matične države članice obvesti o tem, kje namerava tržiti:

(a) nov kvalificirani sklad tveganega kapitala;

(b) obstoječi kvalificirani sklad tveganega kapitala v državi članici, ki ni navedena na seznamu iz člena 13(1)(d).

Člen 15

1. Pristojni organ matične države članice takoj po registraciji upravitelja sklada tveganega kapitala sporoči, da je upravitelj sklada tveganega kapitala registriran za države članice, navedene v skladu členom 13(1)(d), in za ESMA.

2. Države članice gostiteljice, navedene v skladu s členom 13(1)(d), za upravitelja sklada tveganega kapitala, registriranega v skladu s členom 13, ne uvedejo nobenih zahtev ali upravnih postopkov v zvezi s trženjem njegovih skladov tveganega kapitala niti ne zahtevajo odobritve trženja, preden se to začne.

3. Za zagotavljanje enotne uporabe tega člena ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da določi obliko obvestila.

4. ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do [vstaviti datum].

5. Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz odstavka 3 tega člena v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 16

ESMA vzdržuje centralno zbirko podatkov, ki je javno dostopna na internetu in zajema vse upravitelje skladov tveganega kapitala, ki so registrirani v Uniji v skladu s to uredbo.

Člen 17

Pristojni organ matične države članice nadzoruje skladnost z zahtevami iz te uredbe.

Člen 18

Pristojni organi imajo v skladu z nacionalno zakonodajo vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, potrebna za opravljanje svojih funkcij. Zlasti so pooblaščeni, da:

(a) zahtevajo dostop do vseh dokumentov v kakršni koli obliki in prejmejo ali si priskrbijo njihov izvod;

(b) zahtevajo, da upravitelj sklada tveganega kapitala takoj zagotovi informacije;

(c) zahtevajo informacije od katere koli osebe, povezane z dejavnostmi upravitelja sklada tveganega kapitala ali kvalificiranega sklada tveganega kapitala;

(d) izvajajo preglede na kraju samem s predhodno najavo ali brez nje;

(e) izdajo odredbo za zagotovitev, da upravitelj sklada tveganega kapitala ravna v skladu z zahtevami te uredbe in ne ponovi nobenega ravnanja, s katerim lahko krši to uredbo.

Člen 19

1. Države članice določijo pravila o upravnih ukrepih in sankcijah, ki se uporabljajo ob kršitvah določb te uredbe, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Ti ukrepi in sankcije so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

2. Do [24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] države članice Komisiji in ESMA sporočijo pravila iz odstavka 1. Komisijo in ESMA takoj obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

Člen 20

1. Pristojni organ matične države članice sprejme ustrezne ukrepe iz odstavka 2, če upravitelj sklada tveganega kapitala:

(a) ne izpolnjuje obveznosti, ki se uporabljajo za sestavo portfelja, s čimer krši člen 5;

(b) ne trži sklada tveganega kapitala upravičenim vlagateljem, s čimer krši člen 6;

(c) se ne registrira pri pristojnem organu svoje matične države članice, s čimer krši zahteve iz člena 13.

2. V primerih iz odstavka 1 pristojni organ matične države članice po potrebi sprejme naslednje ukrepe:

(a) prepoved uporabe oznake „Evropski sklad tveganega kapitala“ za trženje enega ali več kvalificiranih skladov tveganega kapitala upravitelja sklada tveganega kapitala;

(b) izbris upravitelja sklada tveganega kapitala iz registra.

3. Pristojni organ matične države članice pristojne organe držav članic gostiteljic, ki so navedene v skladu s členom 13(1)(d), obvesti o izbrisu upravitelja sklada tveganega kapitala iz registra iz odstavka 2(b) tega člena.

4. Pravica do trženja enega ali več kvalificiranih skladov tveganega kapitala pod oznako „Evropski sklad tveganega kapitala“ v Uniji preneha s takojšnjim učinkom od datuma sklepa pristojnega organa iz odstavka 2(a) ali (b).

Člen 21

1. Pristojni organi in ESMA medsebojno sodelujejo, kadar koli je to potrebno pri opravljanju njihovih dolžnosti iz te uredbe.

2. Izmenjajo si vse informacije in dokumente, potrebne za prepoznavanje in odpravo kršitev te uredbe.

Člen 22

1. Vse osebe, ki delajo ali so delale za pristojne organe ali ESMA, ter revizorji in strokovnjaki, ki dobijo navodila pristojnih organov, so dolžni varovati poklicno skrivnost. Zaupne informacije, ki jih te osebe prejmejo med opravljanjem svojih dolžnosti, se ne razkrijejo nobeni osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali združeni obliki, iz katerih ni mogoče prepoznati posameznih upraviteljev sklada tveganega kapitala in kvalificiranih skladov tveganega kapitala, pri čemer se ne posega v primere, za katere veljajo kazensko pravo in postopki iz te uredbe.

2. Pristojnim organom držav članic ali ESMA se ne prepreči izmenjava informacij v skladu s to uredbo ali drugo zakonodajo Unije, ki se uporablja za upravitelje skladov tveganega kapitala in kvalificirane sklade tveganega kapitala.

3. Če pristojni organi in ESMA prejmejo zaupne informacije v skladu z odstavkom 2, jih lahko uporabijo le za opravljanje svojih dolžnosti ter za namen upravnih in sodnih postopkov.

POGLAVJE IV PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 23

1. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastilo iz členov 2(3) in 8(5) se Komisiji podeli za obdobje štirih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila vsaj devet mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet temu podaljšanju nasprotuje vsaj tri mesece pred iztekom vsakega obdobja.

3. Evropski parlament ali Svet lahko kadarkoli prekliče prenos pooblastila iz členov 2(3) in 8(5). S sklepom o preklicu preneha veljati pooblastilo, navedeno v tem sklepu. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem istočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 2(3) ali 8(5), začne veljati le, če temu Evropski parlament in Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če pred iztekom navedenega roka Evropski parlament in Svet oba uradno obvestita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju akta. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 24

1. Komisija to uredbo pregleda najpozneje štiri leta po začetku njene uporabe. Pregled zajema splošno preučitev delovanja pravil te uredbe ter izkušnje, pridobljene z njihovo uporabo, med drugim:

(a) obseg, v katerem upravitelji sklada tveganega kapitala uporabljajo oznako „Evropski sklad tveganega kapitala“ v različnih državah članicah, ali v državi ali čezmejno;

(b) obseg uporabe te uredbe, vključno s pragom 500 milijonov EUR.

2. Po posvetovanju z ESMA Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, če je to primerno, skupaj z zakonodajnim predlogom.

Člen 25

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 22. julija 2013, razen členov 2(3) in 8(5), ki se uporabljata od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

[1]               V skladu z najnovejšo raziskavo Evropske centralne banke (ECB), v kateri je več kot 50 % vzorčenih MSP na euroobmočju poročalo o povečanju obrestnih mer, ki so jih zaračunavale banke, in splošnem zaostrovanju kreditnih pogojev za bančna posojila za MSP.

[2]               V zadnji raziskavi (september 2010–februar 2011) o dostopu do finančnih sredstev za MSP na euroobmočju, ki jo je izvedla Evropska centralna banka (ECB) in pripravila skupaj z Evropsko komisijo, je približno 15 % sodelujočih MSP kot svojo najbolj perečo težavo navedlo „dostop do finančnih sredstev“, pri čemer se to ni spremenilo v primerjavi s predhodnimi raziskavami. http://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/other/accesstofinancesmallmediumsizedenterprises201104en.pdf?b704f6b228e071bea9507d7569412805.

[3]               Vir: ocene Evropskega združenja zasebnega lastniškega in tveganega kapitala (EVCA) za leto 2011.

[4]               http://ec.europa.eu/europe2020/index_sl.htm, 3. marec 2010, in priznan tudi znotraj Unije inovacij, http://ec.europa.eu/research/innovation-union/index_en.cfm?pg=keydocs, 6. oktober 2010.

[5]               http://ec.europa.eu/internal_market/smact/docs/20110413-communication_en.pdf, 13. april 2011.

[6]               http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0669:FIN:SL:PDF.

[7]               Tvegani kapital je vključen pri treh vrstah financiranja: (i) neformalnih naložbah poslovnih angelov, (ii) tveganemu kapitalu ter (iii) trgih vrednostnih papirjev, specializiranih za MSP in družbe z visoko stopnjo rasti.

[8]               Končno poročilo akcijskega načrta za tvegani kapital za leto 2003: http://ec.europa.eu/internal_market/securities/riskcapital/index_en.htm.

[9]               http://ec.europa.eu/internal_market/investment/venture_capital_en.htm.

[10]             UL C , , str. .

[11]             UL C , , str. .

[12]             UL C , , str. .

[13]             UL L 302, 17.11.2009, str. 32.

[14]             UL L 174, 1.7.2011, str. 1.

[15]             UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

[16]             UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

[17]             UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[18]             UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[19]             UL L 390, 31.12.2004, str. 38.

[20]             UL L 345, 31.12.2003, str. 64.