Standardizacija

Standardi so bistvo ustroja notranjega trga Evropske unije (EU). Zagotavljajo, da so proizvodi in storitve interoperabilni med seboj, da so varni za uporabo in da ne škodijo zdravju ljudi ali okolju. Ustvarjajo zaupanje, da je proizvod ali storitev prilagojena za predvideno uporabo, in omogočajo podjetjem, da so konkurenčna na ravni celotne EU in svetovni ravni. Imajo tudi ključno vlogo pri omogočanju inovacij: z določitvijo bistvenih lastnosti proizvoda ali storitve in opredelitvijo skupnega besedišča zagotavljajo skupen okvir, na katerem je mogoče graditi.

Evropske standarde na področju blaga in storitev, za katere velja harmonizacijska zakonodaja EU, razvijajo evropski organi za standardizacijo (Evropski odbor za standardizacijo, Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki in Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde), ki na zahtevo Evropske komisije pripravijo tehnične specifikacije. Pomembno vlogo v tem postopku doseganja soglasja imajo industrija ter nacionalni organi za standardizacijo v državah članicah EU in državah Evropskega združenja za prosto trgovino, predstavniki malih in srednjih podjetij, javni organi ter predstavniki interesov potrošnikov, sindikatov in okolja.

Podjetjem praviloma ni treba uporabljati evropskih standardov: da bi dokazali skladnost svojih proizvodov z obveznimi pravnimi zahtevami, lahko izberejo drugo tehnično rešitev. Kljub temu pa jim skladnost s harmoniziranim standardom omogoča, da lažje dokažejo, da so njihovi proizvodi v skladu z zakonodajo EU. Seznam harmoniziranih standardov se redno posodablja in objavlja v Uradnem listu Evropske unije.

Za blago, za katerega harmonizacijska zakonodaja EU ne velja ali velja le delno, se uporablja načelo vzajemnega priznavanja. To načelo zagotavlja, da se vsako blago, ki se zakonito proda v eni državi članici, lahko proda tudi v drugi. To je možno tudi, če blago ni v celoti skladno s tehničnimi predpisi druge države članice (vendar lahko obstajajo izjeme, kadar gre za javno varnost, zdravje ali okolje).

Komisija je februarja 2022 predstavila novo strategijo EU za standardizacijo, katere namen je:

• okrepiti konkurenčnost EU v svetu;
• zagotoviti, da se bodo v novih tehnologijah odražale njene demokratične vrednote, in
• omogočiti njen prehod na podnebno nevtralno, odporno in krožno gospodarstvo.

Kadar obstajajo svetovni standardi, si zgoraj omenjene evropske organizacije za standardizacijo prizadevajo za čim večjo uskladitev evropskih standardov z mednarodnimi standardi, ki so jih sprejele priznane mednarodne organizacije za standardizacijo (Mednarodna organizacija za standardizacijo, Mednarodna elektrotehniška komisija in Mednarodna telekomunikacijska zveza).

Zakonodaja EU lahko poleg evropskih in mednarodnih standardov vsebuje tudi sklicevanja na nacionalne standarde, ki jih razvijajo nacionalni organi za standardizacijo iz držav članic EU, ali sklicevanja na druge tehnične specifikacije razen tistih, ki jih razvijajo organizacije za razvoj standardov. Pravni učinek vseh teh referenčnih standardov in tehničnih specifikacij je odvisen od pravne narave sklicevanja.

GLEJ TUDI

• Krožno gospodarstvo
• Konkurenčnost
• Industrijska politika EU
• Evropska komisija
• Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA)
• Evropska unija
• Zeleno gospodarstvo
• Notranji trg
• Države članice
• Uradni list Evropske unije
• Mala in srednja podjetja
• Vključevanje okoljskih vidikov v evropsko standardizacijo (povzetek)
• Varnost proizvodov: splošna pravila (povzetek)
• Enotni pogoji za trženje varnih proizvodov v EU (oznaka skladnosti) (povzetek)
• Evropski standardi (Evropska komisija)
• Nov pristop za zagotovitev vodilne svetovne vloge standardov EU, ki spodbujajo vrednote, ter odporen, zelen in digitalen enotni trg – sporočilo za medije (Evropska komisija)
• Vprašanja in odgovori: Strategija EU za standardizacijo – Tiskovni kotiček (Evropska komisija)
• Standardizacija: podpiranje Evrope kot odločnega svetovnega akterja – podatkovni list (Evropska komisija).