Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)

Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) je skupna zunanja in varnostna politika EU.

Njen namen je:

• ohranjati mir,
• okrepiti mednarodno varnost in
• spodbujati mednarodno sodelovanje, demokracijo, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

EU ima diplomatsko službo, Evropsko službo za zunanje delovanje (EEAS), ki je začela uradno delovati leta 2011. EEAS deluje pod pristojnostjo visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednika Komisije. To funkcijo trenutno zaseda Josep Borrell Fontelles. EEAS pomaga visokemu predstavniku EU in podpredsedniku Komisije pri izpolnjevanju njegovega mandata (kot predstavniku SZVP in predsedniku Sveta za zunanje zadeve, pa tudi v njegovi vlogi podpredsednika Komisije, ki predstavlja izpolnjevanje obveznosti Komisije v zunanjih odnosih).

Visoki predstavnik EU in podpredsednik Komisije je pristojen tudi za Politični in varnostni odbor (PVO), ki ga sestavljajo veleposlaniki iz 27 držav EU. Ta odbor spremlja mednarodne razmere na področjih, ki jih pokriva SZVP, in ima ključno vlogo pri opredeljevanju odziva EU na krizo ter nadaljnjem ukrepanju.

SZVP je bil prvič vzpostavljena leta 1993 z Maastrichtsko pogodbo. Postopno se je krepila z naknadnimi pogodbami, zlasti z Lizbonsko pogodbo (naslov V Pogodbe o Evropski uniji). EU ima od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe decembra 2009 pravno osebnost (tj. lahko podpisuje mednarodne pogodbe).