–

za KAHL GmbH & Co. KG T. Peterka, Rechtsanwalt,

–

za C. E. Roeper GmbH M. Hackert, Rechtsanwalt,

–

za Evropsko komisijo L. Mantl in M. Salyková, agenta,

1

Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago tarifnih podštevilk 15219091 in 15219099 Kombinirane nomenklature (v nadaljevanju: KN) iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382) v njunih različicah, ki izhajata iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1101/2014 z dne 16. oktobra 2014 (UL 2014, L 312, str. 1) in Izvedbene uredbe (EU) Komisije št. 2015/1754 z dne 6. oktobra 2015 (UL 2015, L 285, str. 1).

2

Ta predloga sta bila vložena v okviru dveh sporov, in sicer v prvem med družbo KAHL GmbH & Co. KG (v nadaljevanju: KAHL) in Hauptzollamt Hannover (glavni carinski urad v Hannovru, Nemčija), ter v drugem med C. E. Roeper GmbH (v nadaljevanju: Roeper) in Hauptzollamt Hamburg (glavni carinski urad v Hamburgu, Nemčija) glede tarifne uvrstitve stopljenega in strjenega čebeljega voska, ki ga ti družbi uvažata v Nemčijo.

3

Harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS) je bil uveden z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki je bila v okviru Svetovne carinske organizacije (SCO) sklenjena 14. junija 1983 v Bruslju in ki je bila skupaj s Protokolom o spremembah z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288).

4

Pojasnjevalne opombe HS, ki so bile izdelane v okviru SCO, v skladu z določbami te konvencije v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari, vsebujejo v zvezi s „čebeljim voskom in voski drugih insektov, prečiščenimi ali neprečiščenimi, barvanimi ali nebarvanimi“, ki spadajo v tarifno podštevilko 152190 HS, te navedbe:

„Čebelji vosek je snov, iz katere čebele gradijo šesterokotne celice čebeljega satja. Lahko je v obliki deviškega voska ali rumenega voska grudičaste strukture, svetlo rumene, oranžne in včasih rjave barve, posebej prijetnega vonja, ali v obliki beljenega voska (na zraku ali s kemičnimi postopki) bele ali bledo rumenkaste barve s šibkim vonjem.

Uporablja se predvsem za izdelavo obrednih sveč, povoskanih tkanin ali lističev, kitov, loščil ali polirnih past za pohištvo.

[…]

Čebelji vosek ali voski drugih insektov so lahko bodisi v surovem stanju, tudi v obliki satja, bodisi stopljeni, stisnjeni ali prečiščeni, beljeni ali nebeljeni, barvani ali nebarvani.“

5

Kot izhaja iz člena 1(1) Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 254/2000 z dne 31. januarja 2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 9, str. 357), KN, ki jo je določila Evropska komisija, ureja tarifno uvrstitev blaga, uvoženega v Evropsko unijo. KN povzema šestmestne tarifne številke in podštevilke HS, njej lastni sta le sedma in osma številka, ki označujeta pododdelke.

6

Splošna pravila za razlago KN, ki so navedena v prvem delu KN, naslov I, oddelek A, določajo:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

1. Naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij so podani zato, da se je lažje znajti pri uvrščanju; iz pravnih razlogov poteka uvrščanje po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb.

[…]

6. Iz pravnih razlogov se proizvodi uvrščajo pod tarifne podštevilke v okviru ene tarifne številke po poimenovanjih teh tarifnih podštevilk in morebitnih opombah k tem tarifnim podštevilkam ter, smiselno, po teh pravilih, pri čemer velja, da se tarifne podštevilke lahko primerjajo samo na isti ravni razčlenitve. To pravilo velja tudi za opombe k oddelkom in poglavjem, če ni določeno drugače.“

7

Na podlagi člena 12(1) Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 254/2000, Komisija vsako leto z uredbo objavi celotno različico KN, skupaj s stopnjami carinske dajatve, kakor izhaja iz ukrepov, ki jih sprejme Svet Evropske unije ali Komisija. Ta uredba se objavi v Uradnem listu Evropske unije najpozneje do 31. oktobra in se začne uporabljati 1. januarja naslednje leto.

8

Na podlagi te določbe sta bili sprejeti izvedbeni uredbi št. 1101/2014 in 2015/1754. Z vsako od teh uredb se je KN spremenila od 1. januarja 2015 oziroma od 1. januarja 2016. Določbe te nomenklature, ki so upoštevne za zadevi v glavni stvari, pa so ohranile enako besedilo.

9

Drugi del KN, kot izhaja iz vsake od teh izvedbenih uredb, je naslovljen „Seznam carin“ in vsebuje oddelek III, naslovljen „Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in proizvodi njihove razgradnje; pripravljene užitne masti; voski živalskega ali rastlinskega izvora“.

10

V tem oddelku je poglavje 15 z istim naslovom, ki zajema tarifno številko 1521 KN, ki je strukturirana tako:

11

Komisija sprejme pojasnjevalne opombe KN na podlagi člena 9(1)(a), prva alinea, Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 254/2000.

12

V pojasnjevalnih opombah, ki so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije z dne 4. marca 2015 (UL 2015, C 76, str. 1), je navedeno:

13

Člen 25(1)(c) Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL 2011, L 54, str. 1) določa prepoved uvoza in tranzita čebeljega voska v obliki čebeljega satja.

14

Družba KAHL, ki se ukvarja z uvozom voskov v Unijo in njihovo predelavo, je 11. decembra 2015 pri glavnem carinskem uradu v Hannovru zaprosila za zavezujočo tarifno informacijo (v nadaljevanju: ZTI) v zvezi z uvrstitvijo blaga, ki ga je označila kot „čebelji vosek, surovi“, in predlagala njegovo uvrstitev pod tarifno podštevilko 15219091 KN, ki določa oprostitev carinskih dajatev.

15

Glavni carinski urad v Hannovru je z odločbo z dne 10. februarja 2016 družbi KAHL izdal ZTI, v skladu s katero je bilo zadevno blago uvrščeno pod tarifno podštevilko 15219099 KN, ki zadeva „drugi“ čebelji vosek in za katero je določena 2,5‑odstotna carinska dajatev.

16

Družba KAHL je 30. avgusta 2017, potem ko je bil zavrnjen njen ugovor, ki ga je zoper to odločbo vložila 22. februarja 2016, pri predložitvenem sodišču vložila tožbo, v kateri je v utemeljitev svojega zahtevka za uvrstitev zadevnega blaga pod tarifno podštevilko 15219091 KN navedla, da uvrstitev čebeljega voska pod to tarifno podštevilko ne more biti odvisna od stopnje nečistoč, ki jih vosek vsebuje, in da odstranitev nekaj tujkov pri topljenju na to ne vpliva.

17

Glavni carinski urad v Hannovru vztraja pri stališču, da zadevno blago, ker ni v obliki satja in nima značilnih nečistoč voskov v tej obliki, ne spada pod tarifno podštevilko 15219091 KN, ampak pod njeno tarifno podštevilko 15219099.

18

Predložitveno sodišče zadevno blago opisuje kot čebelji vosek, ki je bil v državi izvoznici stopljen in grobo filtriran, nato pa pred izvozom strjen, in ki je sestavljen iz stopljenih medenorumenih kosov v velikosti približno 15 x 5 centimetrov (cm) in drobcev v velikosti približno 7 x 4 cm, ki se dobro režejo in dišijo po čebeljem vosku ter imajo razpoke in strukture, ki nastanejo pri strjevanju stopljenega voska, površine blaga pa se držijo nekatere temne nečistoče. Po mnenju tega sodišča ni mogoče ugotoviti, ali gre za tujke, ki so bili v vosku pred topljenjem, ali za nečistoče iz kalupov, v katerih se je tekoči vosek ohlajal, saj s prostim očesom v vosku ni bilo mogoče videti nobenega tujka.

19

Poleg tega predložitveno sodišče ugotavlja, da obstaja razhajanje med jezikovnimi različicami pojasnjevalnih opomb k tarifni podštevilki 15219099 KN. Medtem ko je namreč v nekaterih različicah teh opomb, kot so različice v španščini, nemščini, francoščini, italijanščini, nizozemščini, portugalščini in romunščini, pred besedilom „stisnjene ali rafinirane [prečiščene] voske“ dodan izraz „stopljene“, tega izraza ni zraven omenjenega besedila v drugih različicah navedenih opomb, kot so različice v češčini, danščini, angleščini, malteščini, poljščini in švedščini. Po mnenju predložitvenega sodišča je treba Sodišču predložiti vprašanje, ali se pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 15219099 KN uporabljajo v njihovi jezikovni različici, v kateri je izraz „stopljene“.

20

Predložitveno sodišče meni, da če bi Sodišče na to vprašanje odgovorilo nikalno, postane razlaga izraza „surovi“ iz tarifne podštevilke 15219091 KN odločilna za tarifno uvrstitev čebeljega voska, iz katerega je bil odstranjen del tujkov. Ob upoštevanju običajnega pomena tega izraza in njegovih opredelitev, ki so specifične za zadevno področje, se nagiba k uvrstitvi zadevnega blaga pod tarifno podštevilko 15219091 KN, saj taka uvrstitev po njegovem mnenju ustreza tudi dojemanju javnosti.

21

V teh okoliščinah je Finanzgericht Hamburg (finančno sodišče v Hamburgu, Nemčija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

22

Družba Roeper uvaža čebelji vosek v Unijo, da ga prodaja podjetjem, ki ga temeljito predelujejo za kozmetično, farmacevtsko in prehrambno industrijo. Pri glavnem carinskem uradu v Hamburgu je 7. januarja 2015 prijavila 800 vrečk čebeljega voska za njihovo sprostitev v prosti promet.

23

Glavni carinski urad v Hamburgu je po pregledu vzorca menil, da je treba zadevno blago uvrstiti kot „drugi“ čebelji vosek pod tarifno podštevilko 15219099 KN. Ta carinski urad je zato z odločbo z dne 4. novembra 2015 družbi Roeper naložil plačilo zneska 2614 EUR, ki ustreza 2,5‑odstotni carinski dajatvi, obračunani na to blago.

24

Družba Roeper je potem, ko je bil zavrnjen njen ugovor, ki ga je 1. decembra 2015 vložila zoper navedeno odločbo, 25. septembra 2017 vložila tožbo pri predložitvenem sodišču. V utemeljitev svojega stališča, da je zadevno blago „surovi“ čebelji vosek, ki spada pod tarifno podštevilko 15219091 KN, je navedla, da izraz „stopljene“ v smislu pojasnjevalnih opomb k tarifni podštevilki 15219099 KN ne označuje le toplotne obdelave in mehanskega filtriranja čebeljega voska, ampak zajema tudi poznejšo predelavo s čiščenjem in ločevanjem sestavnih delov voska, pri čemer se ti fazi opravita šele po uvozu. Poleg tega je družba Roeper podvomila o uporabi stopnje nečistosti voska kot merila za razmejitev med „surovimi“ čebeljimi voski in „drugimi“ čebeljimi voski.

25

Glavni carinski urad v Hamburgu vztraja pri stališču, da zadevno blago spada pod tarifno podštevilko 15219099 KN, ki se nanaša na „druge“ čebelje voske, in ne pod tarifno podštevilko 15219091 KN, ki se nanaša na „surove“ čebelje voske.

26

Obrazložitev predloga za sprejetje predhodne odločbe v zadevi C‑216/20 se ujema z obrazložitvijo predloga za sprejetje predhodne odločbe v zadevi C‑197/20, kot je povzeta v točkah od 18 do 20 te sodbe.

27

V teh okoliščinah je Finanzgericht Hamburg (finančno sodišče v Hamburgu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo vprašanji, katerih besedilo je enako besedilu vprašanj, ki sta postavljeni v zadevi C‑197/20 in sta navedeni v točki 21 te sodbe.

28

S sklepom predsednika Sodišča z dne 29. junija 2020 sta bili zadevi C‑197/20 in C‑216/20 združeni za pisni in ustni del postopka ter izdajo sodbe.

29

Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba KN razlagati tako, da čebelji vosek, ki je bil stopljen in iz katerega je bil med topljenjem mehansko odstranjen del tujkov, nato pa je bil strjen v bloke ali plošče, spada pod tarifno podštevilko 15219091 te nomenklature, ki se nanaša na „surove“ voske, ali pod njeno tarifno podštevilko 15219099, ki se nanaša na „druge“ voske.

30

Najprej je treba pojasniti, da je v zadevi C‑197/20 prišlo do spora zaradi ZTI, ki jo je glavni carinski urad v Hannovru izdal 10. februarja 2016, in da dejansko stanje iz zadeve C‑216/20 datira v leto 2015, zato se za spora o glavni stvari ratione temporis uporabljajo tiste različice KN, ki izhajajo iz Izvedbene uredbe 2015/1754, ki je začela veljati 1. januarja 2016, in iz Izvedbene uredbe št. 1101/2014, ki je začela veljati 1. januarja 2015 (glej v tem smislu sodbi z dne 8. septembra 2016, Schenker, C‑409/14, EU:C:2016:643, točka 10, in z dne 2. maja 2019, Onlineshop, C‑268/18, EU:C:2019:353, točke od 22 do 24). Vendar določbe te nomenklature, ki so upoštevne v postopkih v glavni stvari, kot je bilo navedeno v točki 8 te sodbe, vsebujejo enako besedilo.

31

Glede zaprošene razlage KN je treba opozoriti, da se v skladu s splošnimi pravili za njeno razlago uvrstitev blaga določi glede na besedilo tarifnih številk in opomb k oddelkom ali poglavjem te nomenklature. Zaradi pravne varnosti in lažjega nadzora je treba odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke navedene nomenklature in opomb k oddelkom ali poglavjem. Namen proizvoda je lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezan s tem proizvodom, pri čemer mora biti mogoče to neločljivo povezanost presoditi glede na objektivne značilnosti in lastnosti navedenega proizvoda (sodba z dne 3. junija 2021, Flavourstream, C‑822/19, EU:C:2021:444, točka 34 in navedena sodna praksa).

32

Poleg tega je Sodišče večkrat presodilo, da so pojasnjevalne opombe KN in HS, čeprav niso zavezujoče, pomembno sredstvo za zagotovitev enotne uporabe skupne carinske tarife in kot take zagotavljajo veljavne elemente za njeno razlago (sodba z dne 18. junija 2020, Hydro Energo, C‑340/19, EU:C:2020:488, točka 36 in navedena sodna praksa).

33

V skladu z ustaljeno sodno prakso se namreč formulacija določbe prava Unije, ki se uporablja v eni od jezikovnih različic, ne more uporabljati kot edina podlaga za razlago te določbe oziroma ne more imeti prednosti pred drugimi jezikovnimi različicami, ker je treba določbe prava Unije razlagati in uporabljati enotno ob upoštevanju različic v vseh jezikih Unije (glej med drugim sodbo z dne 24. marca 2021, A, C‑950/19, EU:C:2021:230, točka 37 in navedena sodna praksa).

34

V zvezi z določbami KN, ki so upoštevne za zadevi v glavni stvari, je tarifna številka 1521, ki zajema „[r]astlinske voske (razen trigliceridov), čebelji vosek, voske drugih insektov in spermacete, rafinirane [prečiščene] ali ne, barvane ali nebarvane“, razdeljena na dve tarifni podštevilki, in sicer na tarifno podštevilko 15211000 z naslovom „Rastlinski voski“ in tarifno podštevilko 152190 z naslovom „Drugi“. Med proizvodi, ki spadajo pod to zadnjo tarifno podštevilko, so med drugim navedeni „[č]ebelji vosek in voski drugih insektov, prečiščeni ali neprečiščeni, barvani ali nebarvani“. Za te proizvode sta določeni dve tarifni podštevilki KN, in sicer tarifna podštevilka 15219091 z naslovom „Surovi“ in tarifna podštevilka 15219099 z naslovom „Drugi“. Zadnjenavedena tarifna podštevilka je, kot je navedeno v njenem besedilu, preostala tarifna podštevilka, ki zajema čebelji vosek in voske drugih insektov, ki ne spadajo pod tarifno podštevilko 15219091 KN.

35

Določbe KN ne vsebujejo nobenega elementa, ki bi pojasnjeval, do katere stopnje predelave čebelji vosek ali voski drugih insektov ohranijo svojo lastnost „surovi“ za uvrstitev pod tarifno podštevilko 15219091 KN, in po kateri stopnji predelave je treba ta vosek uvrstiti pod tarifno podštevilko 15219099 KN kot „drugi“ voski. Ker v KN takega pojasnila ni, se je treba opreti na običajni pomen pojma „surovi“ v vsakdanjem jeziku, ki označuje nekaj, kar je v naravnem stanju in ki še ni bilo obdelano ali predelano.

36

V zvezi s tem je zaradi običajnega pomena pojma „surovi“ v vsakdanjem jeziku, na katerega se je treba sklicevati v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 31 te sodbe, da se zagotovi pravna varnost in olajša carinski nadzor, nujna razlaga tarifne podštevilke 15219091 KN v smislu, da voski, ki so bili predmet toplotne obdelave, med katero jim je bil odstranjen del tujkov in ki je prva faza postopka predelave in čiščenja teh voskov, niso zajeti pod pojem „surovi“ voski in zato ne spadajo pod to tarifno podštevilko.

37

Tako razlago tarifne podštevilke 15219091 KN potrjujejo pojasnjevalne opombe HS k njeni tarifni podštevilki 152190, v katerih je v njihovi uradni francoski različici in tudi med drugim v njihovi nemški različici navedeno, da so „čebelji vosek ali voski drugih insektov […] lahko bodisi v surovem stanju, tudi v obliki satja, bodisi stopljeni, stisnjeni ali prečiščeni, beljeni ali nebeljeni, barvani ali nebarvani“. Naštevanje voskov, ki so v stopljeni obliki, med drugimi voski, ki so bili predelani s stiskanjem ali čiščenjem, kaže na to, da se stopljeni voski ne štejejo za voske „v surovem stanju“.

38

Čeprav je res, da izraza „stopljeni“ („melted“) ni v uradni angleški jezikovni različici pojasnjevalnih opomb HS k tarifni podštevilki 152190 HS, v kateri je navedeno le besedilo „pressed or refined“, pa iz razlikovanja v tej različici in v uradni francoski različici teh opomb med voski „v surovem stanju“ in voski, ki so „stisnjeni ali rafinirani [prečiščeni], beljeni ali nebeljeni, barvani ali nebarvani“, vseeno izhaja, da se šteje, da se neobdelani ali nepredelani voski razlikujejo od voskov, ki so bili bodisi kemično ali nekemično obdelani z namenom njihovega preoblikovanja.

39

Razlago, navedeno v točki 36 te sodbe, poleg tega potrjujejo pojasnjevalne opombe KN. V njih je na eni strani natančneje določeno, da tarifna podštevilka 15219091 zajema „[med drugim] voske v naravnih satovjih“, in na drugi strani, da tarifna podštevilka 15219099„zajema stopljene, stisnjene ali rafinirane [prečiščene] voske, beljene ali nebeljene, barvane ali nebarvane“. Iz samega besedila teh pojasnjevalnih opomb v jezikovnih različicah, v katerih je uporabljen izraz „stopljeni“, in sicer vsaj v španski, nemški, francoski, italijanski, nizozemski, portugalski in romunski različici, izhaja, da voski, ki so bili obdelani s topljenjem, spadajo pod tarifno podštevilko 15219099 KN.

40

Čeprav v drugih jezikovnih različicah pojasnjevalnih opomb KN, kot so češka, danska, angleška, malteška, poljska in švedska različica, ni izraza „stopljeni“, tarifne podštevilke 15219091 – tudi če obstaja tako razhajanje med jezikovnimi različicami teh opomb – ni mogoče razlagati tako, da čebelji vosek, ki je bil predmet postopkov, omenjenih v vprašanjih predložitvenega sodišča, spada pod to tarifno podštevilko.

41

Najprej, čebelji vosek, ki je bil predmet takih postopkov in drugače kot voski „v obliki satja“, ki so omenjeni v pojasnjevalnih opombah k tarifni podštevilki 15219091 KN, niso v naravnem stanju, kot to zahteva besedilo te tarifne podštevilke ob upoštevanju cilja, navedenega v točki 31 te sodbe.

42

Dalje, besedilo pojasnjevalnih opomb k tarifni podštevilki 15219099 KN, ki se nanaša na „druge“ voske, v vseh jezikovnih različicah teh opomb vključuje „stisnjene ali rafinirane [prečiščene] voske, beljene ali nebeljene, barvane ali nebarvane“ in s tem označuje proizvode, ki so bili predmet obdelave zaradi svoje predelave. Zato te tarifne podštevilke v nasprotju s tem, kar trdita tožeči stranki v postopkih v glavni stvari, ni mogoče razlagati ozko, tako da se nanaša le na obdelave, s katerimi se spreminja snov ali materialna sestava voska in ki bi jih bilo treba razlikovati od preproste toplotne obdelave, s katero se ta snov ali materialna sestava ne bi spremenila.

43

Nazadnje, pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 15219091 in 15219099 KN ne vsebujejo nobene navedbe v smislu, da je treba za uvrstitev pod eno ali drugo tarifno podštevilko razlikovati med postopki, s katerimi se spreminja snov ali materialna sestava voskov in na podlagi katerih naj bi nastal proizvod, ki bi spadal pod drugo tarifno podštevilko, ter postopki, ki ne povzročijo take spremembe in s katerimi bi nastal proizvod, ki bi spadal v prvo tarifno podštevilko. Celo nasprotno, besedilo pojasnjevalnih opomb k tarifni podštevilki 15219091 KN nakazuje, da jo je treba razumeti ozko, saj so voski, ki so bili kakor koli obdelani z namenom predelave ali čiščenja, iz nje izključeni in jih je zato treba uvrstiti pod tarifno podštevilko 15219099 KN kot „drugi“ voski.

44

V obravnavanem primeru je iz predložitvenih odločb razvidno, da sta proizvoda, ki se obravnavata v postopkih v glavni stvari, čebelji vosek, ki je bil stopljen in iz katerega so bili med topljenjem mehansko odstranjeni tujki, nato ponovno segret na najvišjo temperaturo 120 stopinj Celzija in nato prek sita, mrež proti komarjem ali enostavnih bombažnih krpic vlit v kalup ter strjen v bloke ali plošče. Tak vosek, ki je bil zaradi svoje predelave predmet različnih postopkov, kot sta postopek topljenja in postopek filtriranja, pa se ne nahaja v svojem naravnem stanju, zaradi česar je njegova uvrstitev pod tarifno podštevilko 15219091 KN kot „surovi“ vosek izključena. Zato tak vosek spada pod tarifno podštevilko 15219099 te nomenklature.

45

Glede na navedeno je treba na postavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba KN razlagati tako, da čebelji vosek, ki je bil stopljen in iz katerega je bil med topljenjem mehansko odstranjen del tujkov, nato pa je bil strjen v bloke ali plošče, spada pod tarifno podštevilko 15219099 te nomenklature, ki se nanaša na „druge“ voske, in ne pod tarifno podštevilko 15219091 navedene nomenklature, ki se nanaša na „surove“ voske.

46

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:

Kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi v različicah, ki izhajata iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1101/2014 z dne 16. oktobra 2014 in Izvedbene uredbe (EU) Komisije 2015/1754 z dne 6. oktobra 2015, je treba razlagati tako, da čebelji vosek, ki je bil stopljen in iz katerega je bil med topljenjem mehansko odstranjen del tujkov, nato pa je bil strjen v bloke ali plošče, spada pod tarifno podštevilko 15219099 te nomenklature, ki se nanaša na „druge“ voske, in ne pod tarifno podštevilko 15219091 navedene nomenklature, ki se nanaša na „surove“ voske.