SOC/645
Pošteni delovni pogoji v platformnem gospodarstvu
MNENJE
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Pošteni delovni pogoji v platformnem gospodarstvu
[raziskovalno mnenje na zaprosilo nemškega predsedstva]
Poročevalec: Carlos Manuel TRINDADE
|
Zaprosilo nemškega predsedstva Sveta
|
dopis z dne 18. februarja 2020
|
|
|
|
|
Pravna podlaga
|
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
|
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
|
|
Datum sprejetja mnenja strokovne komisije
|
9. 7. 2020
|
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju
|
18. 9. 2020
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
554
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
182/23/8
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Cilj tega mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO), za katero je zaprosilo nemško predsedstvo, je celovito opredeliti splošni referenčni okvir za poštene delovne pogoje v platformnem gospodarstvu.
1.2EESO se zavzema, da se vprašanja v zvezi s platformnim delom obravnavajo in rešijo ob upoštevanju zlasti ciljev trajnostnega razvoja, digitalne agende in evropskega stebra socialnih pravic.
1.3EESO ugotavlja, da platformno gospodarstvo še vedno nima veliko teže, čeprav ponuja možnosti za rast.
1.4EESO ugotavlja, da imajo platforme „v večini primerov [...] pozitiven učinek na gospodarstvo“, saj veliko prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in inovacijam, prožnosti in avtonomiji delavcev, zagotavljajo pa tudi dohodek delavcem (pogosto dodatnega) in ranljivim osebam omogočajo dostop do zaposlitve.
1.5EESO ugotavlja, da obstajajo tveganja, ki jih ne smemo podcenjevati: (i) za delavce: odrekanje osnovnih pravic, vključno s pravico do organiziranja in kolektivnih pogajanj, prekarnost, nizko plačilo, vse večja intenzivnost dela, izjemna razdrobljenost dela na svetovni ravni, nevključenost delavcev v sisteme socialne varnosti; (ii) za družbo: povečano tveganje konkurence, ki temelji na nelojalnih socialnih standardih, kar ima škodljive posledice za delodajalce, ki so podvrženi nevzdržnemu konkurenčnemu pritisku, pa tudi za države članice, ki ostanejo brez nekaterih prihodkov od davkov in prispevkov za socialno varnost.
1.6EESO se zaveda polemik, ki jih porajajo pojmi, povezani s platformami, zlasti obravnavanje platform kot „delodajalcev“, ne pa kot „posrednikov med ponudbo in povpraševanjem“, ter „zaposlenih“ kot „samozaposlenih oseb“, saj to vpliva na njihove pravice.
1.7EESO poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za pojasnitev teh pojmov, saj vplivajo na uporabo delovnopravne zakonodaje in celo vrsto pravic na področju varstva delavcev.
1.8EESO priporoča poenotenje konceptov v EU in državah članicah, da bi delo v platformnem gospodarstvu postalo dostojno. Pri tem bi morale Komisija in države članice kot merilo upoštevati: (i) ekonomsko odvisnost in podrejenost v delovnem razmerju, saj so delavci, katerih preživetje je v glavnem odvisno od plačila, ki ga prejmejo za to delo, zaposleni in ne samozaposleni; (ii) da je treba ustrezno in z vseh vidikov proučiti uporabo načela, po katerem se platformni delavec šteje za zaposlenega, dokler ni dokazano nasprotno; (iii) da je treba algoritme, ki jih uporabljajo platforme, obravnavati enako kot ustna ali pisna navodila pri običajnem delu.
1.9EESO priporoča, da se ob upoštevanju suverenosti držav članic na področju socialnih zadev pripravijo smernice, ki bi pripomogle k razjasnitvi zaposlitvenega statusa na platformah. EESO meni, da je treba v platformnem gospodarstvu vsem delavcem zagotoviti dostop do vseh pravic in zaščite, ne glede na njihov zaposlitveni status ali vrsto pogodbe. Tako bi preprečili, da bi nekateri subjekti pridobili konkurenčno prednost zaradi neizpolnjevanja obveznosti in odgovornosti.
1.10EESO priporoča, da se pojasni, kakšna je odgovornost vseh deležnikov za vprašanja, kot so zdravje in varnost, varstvo podatkov, zavarovanje in pravna odgovornost, ter temu primerno ocenijo, prilagodijo in uskladijo obstoječi predpisi.
1.11EESO poudarja, da morajo imeti socialni dialog in kolektivna pogajanja ključno vlogo na vseh ustreznih ravneh, pri čemer je treba v celoti spoštovati avtonomijo socialnih partnerjev, da bi zagotovili kakovostno delo v platformnem gospodarstvu.
1.12EESO predlaga, da se skupaj s platformami, delavci in potrošniki pripravijo kodeksi ravnanja, ki bodo združevali najboljša načela in smernice za plačilo, delovne pogoje in kakovost storitev.
1.13EESO poziva Komisijo, naj upošteva priporočila o obdavčitvi platformnega gospodarstva, ki jih je pripravila evropska platforma za boj proti neprijavljenemu delu.
1.14EESO opozarja na svoje prejšnje priporočilo, da bi morale Evropska komisija, OECD in Mednarodna organizacija dela (MOD) skupaj s socialnimi partnerji na vseh ustreznih ravneh in organizacijami civilne družbe na splošno oblikovati ustrezne določbe o dostojnih delovnih pogojih in potrebni zaščiti. V zvezi s tem želi, da bi to skupno delo lahko privedlo do sprejetja konvencije MOD o platformah.
1.15Po mnenju EESO je treba zagotoviti, da platforme zagotavljajo informacije, ki vsem deležnikom omogočajo preglednost in predvidljivost. Zato je treba v vsaki državi članici vzpostaviti register platform, s čimer bi v EU oblikovali podatkovno zbirko za spremljanje razvoja platformnega gospodarstva.
1.16EESO podpira delo, ki ga je opravila Komisija v svoji študiji o platformnem gospodarstvu. Kljub temu obstaja velika vrzel v doslednosti in sistematičnosti podatkov v posameznih državah in EU. EESO poziva Komisijo in države članice, naj si skupaj prizadevajo izboljšati statistične podatke.
2.Ozadje mnenja
2.1Namen mnenja je odgovoriti na vprašanja, ki jih je postavilo nemško ministrstvo za delo v zvezi s platformnim delom, pri tem pa opredeliti glavne izzive in priložnosti ter obravnavati status platformnih delavcev, instrumente politike za izboljšanje njihovih delovnih pogojev in najboljše regulativne prakse.
2.2Sedanji razvoj, na podlagi katerega so vzniknile digitalne platforme, vključuje sodobne inovacije: internet (bistvena inovacija), obsežne podatkovne zbirke (masovni podatki), ki omogočajo množično obdelavo podatkov, in mobilne naprave, ki potrošnikom, delavcem in ponudnikom storitev ob vsakem času in povsod omogočajo dostop do mobilnega interneta.
2.3Vprašanja v zvezi s platformnim delom bi bilo treba obravnavati in rešiti ob upoštevanju zlasti ciljev trajnostnega razvoja, digitalne agende in evropskega stebra socialnih pravic.
2.4EESO želi opozoriti na številna prejšnja mnenja, ki jih je pripravil o digitalni preobrazbi gospodarstva in vzponu novih oblik dela.
2.5Zaradi kompleksnosti platform ter pomanjkanja standardizirane terminologije in statističnih podatkov je težko oceniti njihov obseg in rast. Po podatkih OECD večina študij kaže, da platformni delavci predstavljajo od 0,5 % do 3 % celotne delovne sile. V skupini 16 evropskih držav samo 1,4 % prebivalstva, starega med 16 in 74 let, kot glavno dejavnost opravlja platformno delo (od 0,6 % na Finskem do 2,7 % na Nizozemskem). Približno 11 % odraslih je že opravljalo platformno delo.
2.6Prihodnja rast platformnega dela je negotova, saj je odvisna od tehnološkega napredka, novih poslovnih modelov, varstva podatkov in potrošniške politike. Nekateri avtorji so ocenili, da se je vrednost transakcij in prihodkov na platformah v Evropi med letoma 2013 in 2015 skoraj potrojila. EESO meni, da je treba vzpostaviti register platform, ki bi obsegal zlasti ekonomske, delovnopravne in socialne vidike, z njim pa bi bolje razumeli dejansko stanje.
2.7Posebnost platformnega dela je odnos med platformo, delavcem in uporabnikom. Pri posredovanju se v veliki meri uporabljajo tehnologija in algoritmi, ki so pogosto nepregledni in z vplivanjem na dodeljevanje in organizacijo dela ter ocenjevanje delavcev vplivajo na delovne pogoje. Ta „posredovalna črna skrinjica“ je prepoznavna značilnost platformnega dela.
2.8Po ugotovitvah Eurofounda je platformno delo oblika zaposlitve, pri kateri spletna platforma omogoča, da organizacije ali posamezniki dostopajo do drugih organizacij ali posameznikov, kadar želijo rešiti problem ali opraviti storitev proti plačilu. Glavne značilnosti platformnega dela so naslednje:
-plačano delo je organizirano prek spletne platforme;
-udeležene so tri strani: spletna platforma, stranka in delavec;
-cilj je izvajanje posebnih nalog ali reševanje konkretnih problemov:
-delo se odda podizvajalcem oziroma zunanjim izvajalcem;
-delo je razdeljeno na naloge;
-storitve se izvajajo na zahtevo.
2.9Status delavca je eden od ključnih vidikov platformnega dela. Platforma se običajno predstavlja kot posrednik med ponudbo in povpraševanjem in ne kot delodajalec, saj ni podrejenosti v delovnem razmerju. Zato se potem šteje, da so delavci „samozaposleni“ in ne „zaposleni“, s čimer se izmika uporabi delovnopravne zakonodaje (tudi glede zdravja in varnosti), socialni zaščiti in obdavčitvi. Čeprav EESO meni, da obstajajo delavci, ki so v resnici samozaposleni, meni tudi, da morajo EU in države članice ustrezno in z vseh vidikov proučiti uporabo načela, po katerem se platformni delavec šteje za zaposlenega, dokler ni dokazano nasprotno. S tem se zaščitijo interesi delavcev, ki glavnino dohodka ustvarijo na platformah. EESO po drugi strani meni, da se mora delavcem, ki so v resnici samozaposleni, dovoliti, da ohranijo ta status, če to izrecno želijo.
2.10EESO ugotavlja, da so platforme zelo heterogene in se med seboj močno razlikujejo. Merila za združevanje različnih vrst platform so vrsta naloge (zahteve glede višje ali nižje ravni usposobljenosti), prostor ali fizična lokacija, kjer se storitev opravlja (na spletu ali brez povezave s spletom), in kdo odloča o izbirnem postopku (platforma, platformni delavec ali stranka). Nekateri uporabljajo dodatna merila, kot so razlike pri dodeljevanju dela in samostojnosti delavcev.
2.11MOD meni, da platforme pomenijo posebne regulativne težave, in navaja številna področja, ki vzbujajo zaskrbljenost, vključno z nizkimi dohodki (velik delež dohodkov je nižji od minimalne plače), nevključenostjo v socialno zavarovanje (brez njega je 91 % delavcev na platformi Amazon Mechanical Turk), zavračanjem opravljenega dela (delo devetih od desetih delavcev je zavrnjeno), plačilom provizije za delo, nespoštovanjem številnih konvencij MOD o zaščiti plač, neorganiziranostjo v sindikat in neobstojem kolektivnih pogajanj.
2.12Platformno delo vključuje tudi vidik spola in starosti. Moški na splošno prevladujejo pri storitvah, povezanih z razvojem programske opreme in zagotavljanjem prevoznih storitev, medtem ko pri nalogah, ki se nanašajo na storitve prevajanja in storitve na sami lokaciji, prevladujejo ženske. Mladi so na platformah razmeroma nadpovprečno zastopani, zlasti v primeru, ko se na njih ustvari več kot 50 % dohodka ali na njih dela več kot 20 ur na teden. Starejši v nekaterih primerih začenjajo sodelovati na platformah. EESO meni, da je treba te vidike bolj proučiti, da bo mogoče bolje razumeti dejansko stanje in oblikovati ustrezne javne politike.
3.Izzivi, priložnosti in tveganja v platformnem gospodarstvu
3.1Platforme imajo v večini primerov pozitiven učinek na gospodarstvo, saj veliko prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in inovacijam, prožnosti in avtonomiji delavcev, zagotavljajo pa tudi dohodek delavcem (pogosto dodatnega), znižujejo ovire za vstop na trg dela in ranljivim osebam omogočajo dostop do zaposlitve. Komisija ugotavlja, da sodelovalno gospodarstvo „ustvarja nove možnosti zaposlovanja, pri čemer se ustvarjajo prihodki zunaj tradicionalnih linearnih delovnih razmerij, in omogoča ljudem, da delajo na podlagi prožne organizacije dela. Tako lahko postanejo gospodarsko dejavni, kadar bolj tradicionalne oblike zaposlovanja zanje niso primerne ali jim niso na voljo.“ EESO kljub tem novim možnostim meni, da so še vedno potrebne nadaljnje študije o makroekonomskem učinku platformnega gospodarstva.
3.2Z izjemo visoko usposobljenih delavcev vseeno obstajajo tveganja za delavce, ki jih ne smemo podcenjevati, kot so odrekanje osnovnih pravic, vključno s pravico do organiziranja in kolektivnih pogajanj, prekarnost, nizko plačilo, ki je zaradi previsoke usposobljenost še večji problem, vse večja intenzivnost dela, izjemna razdrobljenost dela na svetovni ravni in nevključenost delavcev v sisteme socialne varnosti.
3.3Študija Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) kaže, da se s platformnim delom povečujejo fizična in socialna tveganja, zlasti kadar gre za negotovo zaposlitev, izpostavljenost različnim tveganjem (prometne nesreče, kemikalije itd.) in tveganjem, značilnim za delo v spletu (kibernetsko ustrahovanje, motnje telesne drže, utrujenost oči in različne oblike stresa). EESO priporoča, da se pojasni, kakšna je odgovornost deležnikov za vprašanja, kot so zdravje in varnost, varstvo podatkov, zavarovanje in pravna odgovornost, ter temu primerno ocenijo, prilagodijo in uskladijo obstoječi predpisi.
3.4Tveganje obstaja tudi za družbo. Kot je EESO že navedel, Komisija opozarja na povečano „tveganje za konkurenco, ki temelji na nelojalnih socialnih standardih, kar ima škodljive posledice za delodajalce, ki so podvrženi nevzdržnemu konkurenčnemu pritisku, pa tudi za države članice, ki ostanejo brez nekaterih prihodkov od davkov in prispevkov za socialno varnost“.
3.5Ravno tako so tveganju glede kakovosti opravljenih storitev izpostavljeni potrošniki, saj v primeru nesreče ali problemov s storitvijo težko ugotavljajo odgovornost. EESO meni, da boljše pravno varstvo delavcev pomeni višjo kakovost za potrošnike.
3.6EESO meni, da je nedavni razmislek o izzivih za platformne delavce pomemben in inovativen, zlasti zaradi razvoja modela za analizo, ki zajema tri glavne vidike: delo, zaposlovanje in socialni dialog. Glavni izzivi za platforme so:
3.6.1Pri vidiku dela: vodenje, nadzor, ocenjevanje (z algoritmom), avtonomija pri dodeljevanju dela in fizično okolje, zlasti pri platformah, ki vključujejo delo z manj kvalificiranimi delavci, delo na sami lokaciji ali delo, ki ga določi stranka.
3.6.2Pri vidiku zaposlovanja: status (verjetno največji izziv) ter določitev delodajalca in pogodbe, zlasti pri platformah za manj kvalificirana dela in dela z malo avtonomije. Drugi izzivi, ki so sicer skupni vsem atipičnim oblikam dela, so socialna zaščita, zdravje in varnost pri delu, dohodki in delovni čas.
3.6.3Pri vidiku socialnega dialoga: zastopanje, kar je sicer skupno drugim atipičnim oblikam dela. Prožnost in razdrobljenost zelo otežujeta prepoznavanje, organizacijo in zastopanje tistih, ki opravljajo atipične oblike dela. Poleg tega je platformno delo po naravi samotno, geografsko razpršeno, večinoma anonimno in ima veliko fluktuacijo delavcev, ki tekmujejo med seboj in so dejavni na drugih platformah. Platforme praviloma ne prevzemajo funkcije delodajalcev in ne pripadajo delodajalskim združenjem, zato njihovi delavci, sindikati in politični odločevalci nimajo pogajalskega partnerja.
3.6.4Negativno socialno vedenje in diskriminatorno obravnavanje sta tudi resna izziva za platforme za nizko kvalificirana dela, saj prek njih delajo večinoma mladi in ranljivi pripadniki manjšin. Uporaba algoritmov in primeri, ko stranke vplivajo na dodeljevanje in izvajanje dela, krepijo negativno vedenje in diskriminacijo.
3.6.1Velik in poseben izziv za platformne delavce in potrošnike je tudi vprašanje varstva podatkov, in sicer z vidika njihovega lastništva in uporabe.
4.Status delavcev v platformnem gospodarstvu
4.1EESO meni, da bi si morale EU in države članice prizadevati za pojasnitev in postopno ureditev statusa platformnega delavca ter za to, da bi platforme zagotavljale informacije, ki bi vsem deležnikom omogočale preglednost, predvidljivost in pravično obravnavo. S tem bi se lažje omogočilo dobro in urejeno delovanje sistema platformnega gospodarstva.
4.2EESO ob upoštevanju suverenosti držav članic na področju socialnih zadev in tudi potrebe, da se spoštuje načelo usklajevanja v okviru napredka, priporoča, da se določijo smernice za opredelitev zaposlitvenega statusa na platformah, s čimer bi delavcem omogočili dostop do pravic in zaščite.
4.3Evropska raziskava je pokazala, da je 68,1 % delavcev, ki so jih vprašali o njihovem delovnem razmerju, odgovorilo, da so zaposleni, 7,6 % pa jih je odgovorilo, da so samozaposleni. Večina vprašanih se torej vidi kot zaposlene, ne glede na to, kako jih te platforme opredeljujejo.
4.4Komisija obravnava vprašanje statusa ob upoštevanju, da je mogoče med zaposlenimi in samozaposlenimi osebami razlikovati na podlagi treh meril: obstoj razmerja podrejenosti, narava dela in prisotnost plačila. Ta merila so opredeljena z namenom uporabe pojma delavca v EU, vendar Komisija v sporočilu poudarja, da sodišča držav članic v okviru svojih nacionalnih pristojnosti običajno uporabljajo isti sklop meril.
4.5EESO je pripravil mnenje, v katerem se je zavzel, da bi „ob ustreznem upoštevanju nacionalnih pristojnosti [določili] pravni okvir za delavce, ki bi natančno določal ustrezne delovne pogoje: dostojno plačilo, pravico do sodelovanja v kolektivnih pogajanjih, zaščito pred arbitrarnostjo, pravico do izklopa za omejitev digitalnega delovnega časa ob upoštevanju dostojanstva itd.“
4.6V zvezi z opredelitvijo pojma delavca se je evropska sodna praksa osredotočila na obstoj podrejenosti, ekonomski in dejanski značaj storitve ter na obstoj plačila.
4.7EESO poudarja pomen dveh sodb Sodišča Evropske unije. V eni je Sodišče določilo pomembno izjemo pri uporabi evropskega konkurenčnega prava (C-67/96, Albany), in sicer je odločilo, da kadar je načelo konkurence v nasprotju s socialno politiko, kolektivne pogodbe zaposlenih ne spadajo na področje uporabe konkurenčnega prava. V drugi (C-413/13, FNV Kunsten Informatie) je potrdilo združljivost evropskega konkurenčnega prava s kolektivnimi pogodbami in odločilo, da so bile samozaposlene osebe „navidezno samozaposlene“. To je zlasti pomembno za platformno delo, saj omogoča, da se navidezno samozaposlene platformne delavce obravnava, kot da so zaposleni.
4.8V nekaterih državah članicah, na primer v Italiji in Franciji, že obstaja sodna praksa, ki sledi tem smernicam Sodišča Evropske unije.
4.9Številni platformni delavci niso vključeni v sisteme socialne varnosti in nimajo ustrezne varnosti in zdravja pri delu, čeprav se te pravice štejejo za temeljne in so zapisane v nacionalni zakonodaji, Pogodbah, evropski zakonodaji in mednarodnih standardih MOD. V sedanji pandemični krizi se je jasno pokazal pomen socialne varnosti v demokratičnih družbah, ko so ti sistemi krili dohodke velikega dela prebivalstva, hkrati pa so tisti, ki v te sisteme niso vključeni, postali socialno in zdravstveno še bolj ranljivi.
5.Instrumenti politike za izboljšanje delovnih pogojev na digitalnih platformah
5.1EESO je seznanjen z nedavnim razmislekom o raznolikosti nacionalnih instrumentov za reševanje izzivov, povezanih s tovrstnimi platformami. Ena skupina instrumentov je bolj upravna in „trša“ (zakonodaja, sodišča in inšpektorati za delo), druga pa je „mehkejša“ (kolektivne pogodbe, ukrepi platform in ukrepi delavcev).
5.1.1Zakonodaja je opisana kot neobičajna in manj usmerjena v izboljšanje delovnih pogojev ali socialne zaščite kot v reševanje vprašanj v zvezi s konkurenco, čeprav je bila v številnih državah socialna zaščita razširjena na samozaposlene osebe. V zvezi s sodišči obstaja negotovost, kako rešiti spore glede statusa. Čeprav so si države prizadevale okrepiti inšpekcijske dejavnosti, so se pojavile težave s številnimi (spletnimi) platformami glede obveščanja. EESO meni, da mora biti zakonodaja o platformah usmerjena v najpomembnejše probleme v zvezi z ekonomsko, delovnopravno in socialno ureditvijo.
5.1.2Kolektivna pogajanja so zelo omejena (zakonodaja o konkurenci otežuje kolektivna pogajanja med „samozaposlenimi osebami“ in platformami), vseeno pa v nekaterih državah potekajo (sektorja prevoza in distribucije). Ukrepi platform se osredotočajo na obvladovanje kritik njihovih praks, pridružitev združenjem delodajalcev, samoregulacijo in pristope h kodeksom ravnanja, prilagajanje poslovanja ter prenehanje delovanja. Ukrepi delavcev so raznoliki, vključno s protesti in stavkami, do njih pa ne prihaja le na platformah, ki ponujajo kvalificirano delo na sami lokaciji, ampak tudi na drugih vrstah platform, kot se je pokazalo pri projektu, ki ga je leta 2016 začel izvajati IG Metall in ki je v sodelovanju s švedskimi in avstrijskimi sindikati privedel do sprejetja frankfurtske deklaracije (Fair Crowd Work, 2016).
5.1.3Po mnenju EESO je pomembno, da se v platformnem gospodarstvu spodbujajo kodeksi ravnanja, pripravljeni v sodelovanju s platformami, delavci in potrošniki.
5.2EESO ugotavlja, da s tem širokim naborom sredstev za uveljavitev in ohranjanje dostojnih delovnih pogojev na platformah še ni bi bilo mogoče zagotoviti ustrezne rešitve. Večina pobud je potekala na nacionalni ravni: opozoriti velja na spremembe, bodisi pri sprejemanju posebne zakonodaje bodisi v okviru delovnopravne zakonodaje, v nekaterih primerih z uvedbo koncepta vmesne kategorije med podrejenim delovnim razmerjem (zaposleno osebo) in samozaposlitvijo (samozaposleno osebo). EESO meni, da ta rešitev ni zadovoljiva.
5.3Med državami članicami so razlike, kako pogoste so prijave na inšpektorat za delo in tožbe na sodišču. Tožbe na sodišču so privedle do neenotnih sodb, saj so v nekaterih primerih sodišča odločila, da je delovno razmerje podrejeno, v drugih pa, da so platformni delavci samozaposleni.
5.4EU in države članice morajo kot merilo upoštevati ekonomsko odvisnost in podrejenost. Platformni delavci, katerih preživetje je v glavnem odvisno od plačila, ki ga prejmejo za to delo, in ki delajo v podrejenem delovnem razmerju, so zaposleni in ne samozaposleni. Prav tako je treba algoritme, ki jih uporabljajo platforme, obravnavati enako kot ustna ali pisna navodila pri običajnem delu. EESO je že pripravil mnenji, v katerih je podprl te koncepte.
5.5Okrepiti je treba inšpektorate za delo. Tako bo mogoče posebno pozornost nameniti platformnim delavcem, da ne bi bili ti še naprej nezaščiteni in da bi platformam preprečili nelojalno konkuriranje drugim podjetjem.
5.6EESO poziva, da morajo biti delavci vključeni v sistem socialne varnosti ter imeti ustrezno varnost in zdravje pri delu. Evropske institucije trdijo, da morajo imeti vsi delavci dostop do socialne varnosti ne glede na vrsto pogodbe. V več državah so bile vzpostavljene posebne ureditve za samozaposlene osebe, ki odražajo posebne razmere, v katerih delajo.
5.7V poročilu Globalne komisije za prihodnost dela je predlagana vzpostavitev mednarodnega sistema upravljanja platform. EESO je v zvezi s tem že „priporočil Evropski komisiji, OECD in MOD, naj skupaj s socialnimi partnerji na vseh ustreznih ravneh in organizacijami širše civilne družbe oblikujejo ustrezne določbe o dostojnih delovnih pogojih in potrebni zaščiti […]“.
5.8V zvezi z obdavčitvijo EESO meni, da bi morali vsi akterji v digitalnem gospodarstvu plačevati davke. Zato podpira priporočila evropske platforme za boj proti neprijavljenemu delu, naj EU uvede zavezujoč pravni instrument, v skladu s katerim bi morale platforme o vseh transakcijah poročati davčnim organom v državah, kjer poslujejo, ravno tako bi morale ustreznim davčnim organom sporočati informacije, potrebne za zagotavljanje skladnosti z davčno zakonodajo, ter delavce obveščati o njihovem zaslužku in davčnih obveznostih, prav tako pa jih zaščititi pred tem, da bi bili napačno opredeljeni kot samozaposleni.
6.Najboljše prakse za urejanje platformnega dela
6.1EESO meni, da morajo Komisija in države članice v skladu z mednarodnimi študijami zagotoviti ustrezne politike glede ureditve trga dela, socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj ter kvalifikacij.
6.1.1Kar zadeva ureditev trga dela, je treba vsem delavcem zagotoviti dostop do vseh pravic in zaščite v skladu z nacionalno ureditvijo in prakso, ne glede na njihov zaposlitveni status ali vrsto pogodbe, in tako zagotoviti, da nekateri subjekti ne bodo mogli pridobiti konkurenčne prednosti zaradi neizpolnjevanja obveznosti in odgovornosti.
6.1.1.1Sivo območje med samozaposlitvijo in zaposlitvijo je treba čim bolj zmanjšati, in sicer je treba standardizirati in čim bolj pojasniti njuno opredelitev ter s tem zmanjšati negotovost za delavce in delodajalce.
6.1.1.2Proti navideznemu samozaposlovanju se je treba boriti tako, da se okrepijo zmogljivosti za inšpekcijske preglede, zmanjšajo spodbude za podjetja, da „lažno“ opredelijo delovno razmerje, in uvedejo visoke kazni za nepravilno opredelitev.
6.1.1.3Komisija, OECD in MOD bi morali na mednarodni ravni vzpostaviti skupen delovni proces, ki bi morda privedel do sprejetja konvencije MOD o platformah.
6.1.2Neravnovesje moči med platformami in delavci je treba obravnavati v okviru socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj. Odpraviti je treba nepoštene tržne prakse ter povečati preglednost plačila, informacij, pravic, dolžnosti in odgovornosti.
6.1.2.1Spodbujati je treba socialni dialog na ravni EU in držav članic ter kolektivna pogajanja v državah članicah, kar bo skupaj z zakonodajo, kadar je ta primerna, prispevalo k boljšim delovnim pogojem.
6.1.2.2Vloga organizacij delavcev in delodajalcev je bistvena, da se bo zastopanje interesov dejansko lahko vzpostavilo v okviru evropskega socialnega modela.
6.1.3Skupaj s platformami, delavci in potrošniki je treba pripraviti kodekse ravnanja, ki bodo združevali najboljša načela in smernice za plačilo, delovne pogoje in kakovost storitev.
6.1.4Države članice morajo delavcem zagotoviti usposabljanje in poklicne možnosti, saj na splošno pripadajo prikrajšanim skupinam, kot so migranti ali drugi, ki imajo težave pri usposabljanju.
V Bruslju, 18. septembra 2020
Luca JAHIER
predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
*
*
*
Opomba:
sledita prilogi
PRILOGA 1 – PRAKSE V ZVEZI Z DIGITALNIMI PLATFORMAMI
Cilj tega kratkega pregleda je prispevati k opredelitvi „dobre prakse“ v zvezi z digitalnimi platformami, pri čemer je glavni vir publikacija Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI): Isabelle Daugareilh idr., The platform economy and social law: Key issues in comparative perspective, ETUI, 2019.
DP = digitalna platforma
|
|
DRŽAVA
|
PRAKSA
|
|
1
|
Nemčija
|
Leta 2017 so IG Metall, združenje Deutscher Crowdsourcing Verband in osem digitalnih platform ustanovili urad varuha (Ombuds office) za izvajanje kodeksa ravnanja na področju množičnega zunanjega izvajanja.
|
|
2
|
Avstrija
|
Podpisana je bila kolektivna pogodba (leta 2019) med podjetjem za dostavo pripravljene hrane ter zaposlenimi (dostavljavci), ki se je začela izvajati januarja 2020. Zaposlitveni status ni jasen.
|
|
3
|
Belgija
|
Obstaja komisija (Commission administrative de règlement de la relation de travail), ki odloča o tem, kako razvrstiti posamezna delovna razmerja.
|
|
4
|
Danska
|
Julija 2018 je bila sklenjena kolektivna pogodba med platformo za storitve čiščenja HILFR in sindikatom. Delavci začnejo dejavnost opravljati kot samozaposleni, vendar se po 100 urah dela z njimi sklene pogodba o zaposlitvi.
|
|
5
|
Španija
|
Delavci DP Deliveroo so ustanovili (leta 2017) internetno platformo Ridersxderechos za zaščito svojih interesov. Leta 2017 je sindikat Splošna zveza delavcev (UGT) vzpostavil portal Turespuestasindical.
|
|
6
|
Španija
|
Leta 2018 je bil podpisan panožni sporazum za Katalonijo za obdobje 2018–2020 med konfederacijami delodajalcev (Fomento del Trabajo, Pimec y Fepime) in sindikati (CC OO in UGT). Sporazum vsebuje oddelek o platformnem delu.
|
|
7
|
Francija
|
Delavci na platformah za distribucijo hrane so ustanovili sindikalne organizacije (npr. v Bordeauxu).
|
|
8
|
Italija
|
Leta 2019 je bil v deželi Lacij sprejet poseben zakon o delu prek digitalnih platform. Zakon opredeljuje, kdo so delavci na digitalnem področju, in določa pravice, ki jim pripadajo.
|
|
9
|
Italija
|
Nacionalna kolektivna pogodba za logistični sektor iz leta 2018 uvaja kategorijo dostavljavca (rider), ki je opredeljena kot podrejeno delovno razmerje. Enako velja za kolektivno pogodbo s platformo Laconsegna (digitalna platforma za dostavo pripravljene hrane). Pogodbi so podpisala sindikalna združenja.
|
|
10
|
Italija
|
Leta 2018 je bila podpisana listina o temeljnih pravicah delavcev na digitalnem področju (bolonjska listina) med bolonjsko občino (?) in platformama Sgnam in MyMenu; listina ne ureja zaposlitvenega statusa delavcev.
|
|
11
|
Portugalska
|
Zakonik o delovnih razmerjih določa merila za domnevo obstoja pogodbe o zaposlitvi. Zakonodaja o digitalnih platformah na področju prevoza (imenovana tudi zakon o Uberju) se pri pravnem razmerju med voznikom in platformo izrecno sklicuje na zakonik.
|
|
12
|
Švica
|
Februarja 2019 je bila podpisana kolektivna pogodba med dostavljavci, sindikatom in združenjem delodajalcev .
|
|
13
|
Evropski socialni partnerji
|
Samostojni okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji, junij 2020.
|
PRILOGA 2 k MNENJU
Naslednji amandmaji, ki so bili med razpravo zavrnjeni, so prejeli vsaj četrtino glasov:
Točka 2.9
Spremeni se tako:
Status delavca je eden od ključnih vidikov platformnega dela. Platforma se običajno predstavlja kot posrednik med ponudbo in povpraševanjem in ne kot delodajalec, saj ni podrejenosti v delovnem razmerju. Zato se potem šteje, da so delavci „samozaposleni“ in ne „zaposleni“, s čimer se izmika uporabi delovnopravne zakonodaje (tudi glede zdravja in varnosti), socialni zaščiti in obdavčitvi. Čeprav EESO meni, da obstajajo delavci, ki so v resnici samozaposleni, meni tudi, da morajo EU in države članice ustrezno in z vseh vidikov proučiti uporabo načela, po katerem se platformni delavec šteje za zaposlenega, dokler ni dokazano nasprotno, pri čemer je treba upoštevati temeljne razlike med zaposlenimi v odvisnem delovnem razmerju in samozaposlenimi (narava dela, obstoj razmerja podrejenosti in plačilo). S tem se zaščitijo interesi delavcev, ki glavnino dohodka ustvarijo na platformah. EESO po drugi strani meni, da se mora delavcem, ki so v resnici samozaposleni, dovoliti, da ohranijo ta status, če to izrecno želijo.
Obrazložitev
Evropska komisija meni, da je status delavca sporno vprašanje in hkrati eno najpomembnejših z vidika politike, kadar je delo glavna dobrina, s katero se trguje prek platform. Komisija obravnava vprašanje statusa ob upoštevanju, da je mogoče med zaposlenimi v odvisnem delovnem razmerju in samozaposlenimi razlikovati na podlagi treh meril: obstoj razmerja podrejenosti, narava dela in prisotnost plačila. Ta merila so opredeljena z namenom uporabe pojma delavca v EU, vendar Komisija v sporočilu Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo dodaja, da sodišča držav članic v okviru svojih nacionalnih pristojnosti običajno uporabljajo isti sklop meril. S tem merili ni potrebe po dodatnem urejanju statusa delavca na evropski ravni. Na nacionalni ravni so bile sprejete različne pobude: v nekaterih primerih je bil uveden koncept vmesne kategorije med podrejenim delovnim razmerjem in samozaposlitvijo.
Glede statusa delavca je pomembno omeniti, da je v nedavno sprejetem avtonomnem okvirnem dogovoru evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji navedeno, da dogovor zajema vse delavce in delodajalce v javnem in zasebnem sektorju, tudi v dejavnostih, kjer se uporabljajo spletne platforme in kjer gre za obstoj delovnega razmerja, kakor je opredeljen na nacionalni ravni.
Rezultat glasovanja
Za:
65
Proti:
99
Vzdržani:
13
Točka 5.4
Spremeni se tako:
EU in države članice bi moralemorajo kot enega ključnih kriterijev pri uporabi splošnih meril za ugotavljanje statusa delavca (podrejenost, narava dela in plačilo)merilo upoštevati ekonomsko odvisnost in podrejenost., da bi platformnim delavcem Platformni delavci, katerih preživetje je v glavnem odvisno od plačila, ki ga prejmejo za to delo, omogočile poštene delovne pogojein ki delajo v podrejenem delovnem razmerju, so zaposleni in ne samozaposleni. Prav tako je treba algoritmese lahko algoritmi, ki jih uporabljajo platforme, obravnavatiobravnavajo kot zavezujoči, enako kot ustna ali pisna navodila pri običajnem delu. EESO je že pripravil mnenji, v katerih je podprl te koncepte.
Obrazložitev
Glede statusa delavca je pomembno omeniti, da je v nedavno sprejetem avtonomnem okvirnem dogovoru evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji navedeno, da dogovor zajema vse delavce in delodajalce v javnem in zasebnem sektorju, tudi v dejavnostih, kjer se uporabljajo spletne platforme in kjer gre za obstoj delovnega razmerja, kakor je opredeljen na nacionalni ravni.
Rezultat glasovanja
Za:
64
Proti:
98
Vzdržani:
14
Točka 5.8
Spremeni se tako:
EESO poziva, naj se v davčnih sistemih držav članic upošteva pojav sodelovalnega gospodarstva in digitalnih platform ter naj se tudi za to panogo spoštujejo načela pravičnega sistema obdavčitve, tj. doslednost, predvidljivost in nevtralnost. Hkrati pa je treba zagotoviti, da vsi udeleženi subjekti izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, kar je v javnem interesu; V zvezi z obdavčitvijo EESO meni, da bi morali vsi akterji v digitalnem gospodarstvu plačevati davke. Zato podpira priporočila evropske platforme za boj proti neprijavljenemu delu, naj EU uvede zavezujoč pravni instrument, v skladu s katerim bi morale platforme o vseh transakcijah poročati davčnim organom v državah, kjer poslujejo, ravno tako bi morale ustreznim davčnim organom sporočati informacije, potrebne za zagotavljanje skladnosti z davčno zakonodajo, ter delavce obveščati o njihovem zaslužku in davčnih obveznostih, prav tako pa jih zaščititi pred tem, da bi bili napačno opredeljeni kot samozaposleni.
Obrazložitev
EESO je pred kratkim sprejel mnenje o obdavčitvi sodelovalnega gospodarstva (mnenje ECO/500 – Obdavčitev sodelovalnega gospodarstva – zahteve glede poročanja), zato bi se bilo bolj primerno sklicevati na dogovorjeno besedilo.
Rezultat glasovanja
Za:
64
Proti:
97
Vzdržani:
14
Točka 1.8
Spremeni se tako:
EESO priporoča poenotenje konceptov v EU in državah članicah, da bi delo v platformnem gospodarstvu postalo dostojno. Pri tem V ta namen in za zagotovitev pravičnih delovnih pogojev, zlasti za delavce, katerih preživetje je odvisno predvsem od plačila, ki ga prejmejo iz naslova tovrstnega dela, bi morale Komisija in države članice pri uporabi splošnih meril za status delavca (podrejenost, narava dela in plačilo) kot merilo upoštevati naslednja merila: (i) ekonomsko odvisnost in podrejenost v delovnem razmerju, saj so delavci, katerih preživetje je v glavnem odvisno od plačila, ki ga prejmejo za to delo, zaposleni in ne samozaposleni; (ii) da bi bilo je treba ob upoštevanju temeljnih razlik, ki ločujejo zaposlene od samozaposlenih (narava dela, obstoj podrejenosti in plačilo) ustrezno in z vseh vidikov proučiti uporabo načela, po katerem se platformni delavec šteje za zaposlenega, dokler ni dokazano nasprotno; (iii) da je treba algoritme se algoritmi, ki jih uporabljajo platforme, obravnavati lahko obravnavajo kot zavezujoči, enako kot ustna ali pisna navodila pri običajnem delu.
Obrazložitev
Evropska komisija meni, da je status delavca sporno vprašanje in hkrati eno najpomembnejših z vidika politike, kadar je delo glavna dobrina, s katero se trguje prek platform. Komisija obravnava vprašanje statusa ob upoštevanju, da je mogoče med zaposlenimi in samozaposlenimi razlikovati na podlagi treh meril: obstoj razmerja podrejenosti, narava dela in prisotnost plačila. Ta merila so opredeljena z namenom uporabe pojma delavca v EU, vendar Komisija v sporočilu Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo dodaja, da sodišča držav članic v okviru svojih nacionalnih pristojnosti običajno uporabljajo isti sklop meril. S temi merili ni potrebe po dodatnem urejanju statusa delavca na evropski ravni. Na nacionalni ravni so bile sprejete različne pobude: v nekaterih primerih je bil uveden koncept vmesne kategorije med podrejenim delovnim razmerjem in samozaposlitvijo.
Glede statusa delavca je pomembno omeniti, da je v nedavno sprejetem avtonomnem okvirnem dogovoru evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji navedeno, da dogovor zajema vse delavce in delodajalce v javnem in zasebnem sektorju, tudi v dejavnostih, kjer se uporabljajo spletne platforme in kjer gre za obstoj delovnega razmerja, kakor je opredeljen na nacionalni ravni.
Rezultat glasovanja
Za:
63
Proti:
99
Vzdržani:
15
Točka 1.13
Spremeni se tako:
EESO poziva, naj se v davčnih sistemih držav članic upošteva pojav sodelovalnega gospodarstva in digitalnih platform ter naj se tudi za to panogo spoštujejo načela pravičnega sistema obdavčitve, tj. doslednost, predvidljivost in nevtralnost. Hkrati pa je treba zagotoviti, da vsi udeleženi subjekti izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, kar je v javnem interesu; EESO poziva Komisijo, naj upošteva priporočila o obdavčitvi platformnega gospodarstva, ki jih je pripravila evropska platforma za boj proti neprijavljenemu delu.
Obrazložitev
EESO je pred kratkim sprejel mnenje o obdavčitvi sodelovalnega gospodarstva (mnenje ECO/500 – Obdavčitev sodelovalnega gospodarstva – zahteve glede poročanja), zato bi se bilo bolj primerno sklicevati na dogovorjeno besedilo.
Rezultat glasovanja
Za:
62
Proti:
99
Vzdržani:
15