POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA OCENO UČINKA

Namen tega dokumenta je obvestiti javnost in deležnike o prihodnjem zakonodajnem delu Komisije, da bodo lahko prispevali povratne informacije o tem, kako Komisija razume vprašanje in možne rešitve, ter Komisiji posredovali vse morebitne ustrezne informacije, vključno z morebitnimi učinki različnih možnosti.

Naslov pobude

Akt o pospeševanju razogljičenja industrije – pospešitev razogljičenja

Vodilni GD – pristojna enota

GD za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja – enota I1

Verjetna vrsta pobude

Uredba

Okvirna časovnica

4. četrtletje 2025

Dodatne informacije

Dogovor o čisti industriji 

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje

Industrijska baza Evrope je osrednjega pomena za našo identiteto ter ključna za našo konkurenčnost in odpornost. Dogovor o čisti industriji 1  je nova strategija Evrope za rast za pospešitev razogljičenja in povečanje konkurenčnosti evropske industrije. Namen dogovora je povečati trajnostno in odporno industrijsko proizvodnjo v Evropi ter hkrati vlagati v razogljičenje. Da bi dosegli podnebno nevtralnost, je potrebno razogljičiti energijsko intenzivne panoge. Tega pa ni mogoče doseči, če ne bo ohranjena njihova konkurenčnost. Te industrije so strateškega pomena za odpornost, varnost in gospodarsko blaginjo EU. So ključno izhodišče za številne vrednostne verige, saj zagotavljajo surovine, predelane in vmesne materiale sektorjem nižje v prodajni verigi, kot so avtomobilska industrija, gradbeništvo, neto ničelne tehnologije, inženirski proizvodi, obrambna in vesoljska industrija, hkrati pa so podlaga za zeleni in digitalni prehod. Zato energijsko intenzivne panoge nujno potrebujejo podporo pri razogljičenju, elektrifikaciji in zmanjšanju visokih stroškov energije, nelojalne svetovne konkurence ter zapletenih predpisov, ki spodkopavajo njihov poslovni model, škodijo njihovi konkurenčnosti in slabijo evropsko odpornost.

V dogovoru o čisti industriji je napovedan akt o pospeševanju razogljičenja industrije, da bi odpravili ozka grla pri izdajanju dovoljenj, povezanih z razogljičenjem industrije in dostopom do energije, ter podprli oblikovanje vodilnih trgov za razvoj evropskih čistih in odpornih industrijskih tehnologij in proizvodov.

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala

Energijsko intenzivne panoge predstavljajo 19 % emisij toplogrednih plinov v EU, zaposlujejo 7,8 milijona ljudi in zagotavljajo dodano vrednost v višini 549 milijard EUR.

Konkurenčnost teh sektorjev ogroža več dejavnikov: višji stroški energije kot v državah nečlanicah EU, upočasnitev povpraševanja v nekaterih glavnih sektorjih nižje v prodajni verigi (npr. avtomobilska industrija, gradbeništvo) ter netržne presežne zmogljivosti zaradi strategije izvozno spodbujene rasti ter proizvodnje, ki jo subvencionira država, v državah nečlanicah EU 2 . To povzroča večji cenovni pritisk zaradi poceni uvoza in tveganja za nastanek odvisnosti v strateških sektorjih.

Da bi to odpravili in nadgradili druge obstoječe ali tekoče pobude, je namen te pobude obravnavati naslednje posebne težave. Prvič, dolgotrajni postopki izdaje dovoljenj 3 za projekte razogljičenja (včasih v povezavi z dostopom do energetske infrastrukture) so težava za energijsko intenzivne panoge, ki si prizadevajo za razogljičenje. Drugič, tehnologije za razogljičenje energijsko intenzivnih panog pogosto še niso stroškovno konkurenčne zaradi visokih kapitalskih stroškov in stroškov poslovanja, zelo dolgih vračilnih dob in se pogosto še ne uporabljajo v velikem obsegu. Tretjič, povpraševanje po čistih industrijskih proizvodih po tekočih cenah je manjše kot pri običajnih alternativah.

Vsi ti dejavniki prispevajo k upadu industrijske proizvodnje in ustvarjajo zahtevno poslovno okolje za naložbe v razogljičenje 4 . Krepitev sistema EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: ETS) bo sčasoma izboljšala poslovni model, vendar pa cene ogljika ostajajo zelo negotove. Danes je zmanjšanje emisij prepogosto posledica zmanjšane proizvodnje, ne pa večje učinkovitosti, povezovanja energetskega sistema in razogljičenih proizvodnih procesov, zlasti v energijsko najbolj intenzivnih sektorjih (npr. celuloza in papir, osnovne kovine, minerali in kemikalije 5 ). Naložbe v čiste tehnologije se ne izvajajo dovolj hitro, da bi ponudile izvedljive poslovne strategije za razogljičenje energijsko intenzivnih panog in dosegle evropski cilj podnebne nevtralnosti 6 .

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti)

Pravna podlaga

Člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) zagotavlja ustrezno pravno podlago, saj EU omogoča, da sprejme ukrepe, ki krepijo harmonizacijo in zagotavljajo enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu, da se ohrani in poveča industrijska proizvodnja s podpiranjem naložb v razogljičenje. Tudi člen 173(3) PDEU o industrijski politiki bi lahko zagotovil ustrezno pravno podlago za pomoč državam članicam pri zagotavljanju pogojev, potrebnih za konkurenčnost industrije.

Praktična potreba po ukrepanju EU

Trenutne razmere ustvarjajo pogoje za posredovanje EU v podporo evropskemu industrijskemu poslovnemu modelu. Države članice lahko težavo le delno rešijo zaradi integrirane narave trga energijsko intenzivnih industrijskih proizvodov in trgov energije. Ohraniti moramo enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu. Brez dodatnih ukrepov EU bi se ohranilo sedanje stanje, kar bi povečalo tveganje izgube evropskih strateških industrij in prevelike odvisnosti od držav nečlanic EU kar zadeva zelene, digitalne in obrambne cilje EU ter cilje gospodarske varnosti. Ukrepanje na ravni EU bi zagotovilo dodano vrednost v smislu poenostavitve regulativnega bremena in upravne prakse, s čimer bi se ustvaril hitrejši in bolj usklajen okvir za spodbujanje naložb v razogljičenje in krepitev evropske odpornosti. Usklajen pristop EU bi povečal tudi naložbeno učinkovitost in podprl razvoj evropskih vodilnih nizkoogljičnih trgov, hkrati pa bi preprečil razdrobljenost notranjega trga.

B. Cilji in možnosti

Splošni cilj akta o pospeševanju razogljičenja industrije je povečati trajnostno in odporno industrijsko proizvodnjo v energijsko intenzivnih industrijskih sektorjih v EU s podpiranjem naložb v razogljičenje. Poleg osnovnega scenarija (trenutno stanje) bo Komisija ocenila možnosti, osredotočene na zakonodajne in nezakonodajne ukrepe. Akt bo obravnaval tri specifične cilje: 1. pospešitev postopkov za izdajo dovoljenj za razogljičenje industrije; 2. opredelitev in spodbujanje prednostnih projektov in grozdov za razogljičenje industrije; 3. oblikovanje in zaščita vodilnih evropskih trgov za evropske nizkoogljične proizvode. Prav tako si bo prizadeval prispevati k šestemu prednostnemu področju dogovora o čisti industriji, in sicer k zagotavljanju spretnosti, kakovosti delovnih mest ter pravičnega prehoda z vzpostavitvijo te razsežnosti pri vseh ciljih in ukrepih.

Pobuda se bo osredotočila na energijsko intenzivne panoge (tj. kemikalije, jeklo, celuloza in papir, rafinerije, cement, neželezne kovine, steklo in keramika) in po potrebi upoštevala povezane industrije nižje v prodajni verigi v okviru logike vrednostne verige. Ocena učinka bo ocenila in opredelila obseg zadevnih sektorjev ter preučila ukrepe, usklajene z določenimi cilji:

1.Pospešitev postopkov za izdajo dovoljenj za dostop industrije do energije in razogljičenje industrije ob hkratnem zagotavljanju visokih okoljskih standardov: V oceni učinka bodo obravnavani različni ukrepi, vključno z ukrepi za izboljšanje dostopa do energije (predvsem električne energije, pa tudi vodika) ter dostopa do infrastrukture za zajemanje, uporabo in shranjevanje ogljika. Ti ukrepi bodo temeljili na izkušnjah, pridobljenih z izredno uredbo EU o izdaji dovoljenj 7 , direktivo o energiji iz obnovljivih virov 8 , uredbo TEN-E 9 , aktom o kritičnih surovinah 10 in aktom o neto ničelni industriji 11 , hkrati pa bodo izkoriščali digitalizacijo.

2.Opredelitev in spodbujanje prednostnih projektov in grozdov: Tveganja, povezana z naložbami v projekte razogljičenja, so velika, zato je javno posredovanje pogosto ključno za zmanjšanje tveganja naložb v čiste tehnologije. V oceni učinka bodo ocenjena ustrezna merila za opredelitev prednostnih projektov ali grozdov za razogljičenje industrije ter ukrepi politike za njihovo podporo in spodbujanje, vključno z olajšanjem dostopa do financiranja. Možnosti politike bodo preučile tudi, kako podpreti države članice pri načrtovanju in izvajanju ustreznega spodbudnega okolja za industrijske grozde.

3.Oblikovanje in zaščita vodilnih evropskih trgov za nizkoogljične proizvode: V oceni učinka bodo preučeni ukrepi za podporo vodilnim trgom, vključno z:

·Uvedbo meril trajnostnosti in odpornosti ter minimalnih zahtev EU glede vsebine pri javnem (in v nekaterih okoliščinah tudi zasebnem) naročanju v strateških sektorjih. Cilj je ustvariti vodilne trge za nizkoogljične industrijske proizvode ob hkratnem usklajevanju z drugimi zakonodajnimi pobudami in mednarodnimi zavezami EU.

·Spodbujanjem industrijskih proizvodov z nizko ogljično intenzivnostjo, vključno z možnostmi za oznako EU. Na podlagi podatkov ETS in metodologije mehanizma EU za ogljično prilagoditev na mejah bo razvita prostovoljna oznaka za jeklo. V oceni učinka bodo obravnavane tudi spodbude za uvajanje čistih ogljičnih surovin, vključno z zajemanjem in uporabo ogljika, trajnostno biomaso in recikliranimi odpadki.

·Zaščito vodilnih evropskih trgov. Možnosti politike bodo preučile ukrepe za povečanje koristi (neposrednih tujih) naložb v inovativne tehnologije za enotni trg in obravnavale industrijske izzive, ki bodo po potrebi dopolnjevali obstoječe instrumente trgovinske politike.

Pobuda je skladna z obstoječo nacionalno politiko in politiko EU ter bo skladna z mednarodnimi zavezami EU. Izvaja politične odločitve, napovedane v dogovoru o čisti industriji, in dopolnjuje obstoječo zakonodajo, kot so akt o neto ničelni industriji, ETS, mehanizem EU za ogljično prilagoditev na mejah, pravila o trgih energije in instrumenti trgovinske zaščite.

C. Verjetni učinki

Kar zadeva gospodarski učinek, bodo v oceni učinka ocenjene možnosti glede njihovih zmožnosti za pospešitev razogljičenja industrije, vključno s podpiranjem naložb, hkrati pa bo zagotovljeno, da se ohranijo evropske strateške industrije in njihova konkurenčnost. Ukrepi bi s poenostavitvijo postopkov in spodbujanjem povpraševanja po odpornih in nizkoogljičnih proizvodih pripomogli k odpravi regulativnih ovir in ozkih grl pri novih in obstoječih naložbenih projektih za razogljičenje. Zato se pričakuje, da bodo izboljšali konkurenčnost in odpornost EU ter ohranili dodano vrednost proizvodnih podjetij in kakovostnih delovnih mest. Hkrati bi lahko ukrepi, ki bodo pomagali ustvariti vodilne trge za nizkoogljične proizvode ali podprli industrijo iz strateških ali varnostnih razlogov, negativno vplivali na povečanje stroškov za proizvode nižje v prodajni verigi in/ali končne potrošnike. Ti učinki bodo skrbno ocenjeni. Stroški in koristi različnih možnosti bodo preučeni in količinsko opredeljeni, kjer je to mogoče. Pobuda bo glede na razsežnost poenostavitve osredotočena na opredelitev zmanjšanja bremena. Poleg tega bo posebna pozornost namenjena analizi razsežnosti malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP) ter konkurenčnosti različnih možnosti.

Kar zadeva socialni učinek, bi ukrepi podprli projekte razogljičenja industrije v EU, s čimer bi se zagotovile priložnosti za regionalni razvoj, ohranila sedanja raven zaposlenosti v energijsko intenzivnih panogah in se potencialno povečala, tudi s prizadevanji za izpopolnjevanje ali preusposabljanje.

Kar zadeva vpliv na okolje, bi ukrepi pripomogli k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v industrijskih sektorjih in regijah, hkrati pa bi podprli uvajanje čistejših tehnologij v skladu s podnebnimi ambicijami EU.

D. Instrumenti za boljše pravno urejanje

Ocena učinka

Komisija bo izvedla oceno učinka, da bi ocenila različne možnosti politike in njihov verjetni učinek. Analiza bo podprta z rezultati odprtega javnega posvetovanja, predvidenega ciljno usmerjenega posvetovanja, notranje analize in zunanjih študij ter bo v pomoč pri pripravi predloga Komisije 12 .

Strategija posvetovanja

Namen posvetovanja je zbrati dokaze in mnenja deležnikov ter državljank in državljanov, vključno s tistimi, ki jih pobuda neposredno zadeva. To jim bo omogočilo, da zagotovijo ustrezne informacije o težavah in možnih rešitvah.

Posvetovalne dejavnosti bodo vključevale i) ta poziv k predložitvi dokazov in spremljajoče javno posvetovanje, ki bo za predložitev povratnih informacij 12 tednov na voljo na portalu Povejte svoje mnenje; ii) ciljno usmerjena posvetovanja z državami članicami, socialnimi partnerji, deležniki in strokovnjaki, v kolikor bodo potrebna. Pri teh dejavnostih bo posebna pozornost namenjena MSP, vlagateljem, državljanom in državljankam ter potrošnikom. Organizirane bodo delavnice za deležnike, na katerih bodo zbrani dodatni dokazi.

Po javnem posvetovanju bo objavljeno poročilo s povzetkom dejstev. V prilogi k oceni učinka bo objavljeno zbirno poročilo vseh posvetovalnih dejavnosti.

Namen posvetovanja

Namen posvetovanja je vsem zadevnim deležnikom omogočiti, da predložijo svoja stališča, dokaze in izkušnje. Tudi to bo izboljšalo dokazno podlago, na kateri temelji pobuda, in Komisiji omogočilo, da upošteva informacije in mnenja o težavah in možnih rešitvah.

Ciljna skupina

K sodelovanju v tem posvetovanju so vabljeni vsi državljani in državljanke ter deležniki. Zlasti bi bili koristni prispevki nacionalnih in podnacionalnih upravnih organov v EU, podjetij, vključno z MSP, evropskih in nacionalnih trgovinskih združenj, nevladnih organizacij, socialnih partnerjev, možganskih trustov, potrošniških organizacij, raziskovalnih ustanov in držav nečlanic EU.