Denarne kazni za prevoznike potnikov

KLJUČNE TOČKE

Direktiva dopolnjuje člen 26 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, ki od prevoznika zahteva, da prevzame odgovornost za državljane držav zunaj EU, ki jih pripelje na zunanjo mejo po zračni, morski ali kopenski poti. Prevoznik mora v skladu s členom 26 Konvencije sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovi, da imajo državljani države zunaj EU, ki jih je pripeljal po zračni ali morski poti, in skupine, ki so bile pripeljane po kopenski poti z avtobusom, potrebne potne listine za vstop v države schengenskega območja.

V skladu z Direktivo je prevoznik, ki ne more vrniti državljana države zunaj EU, odgovoren poiskati način za njegov nadaljnji prevoz. Če tega prevoza ni mogoče opraviti takoj, mora prevoznik prevzeti odgovornost za stroške bivanja in vrnitve državljana države zunaj EU.

Direktiva od držav EU zahteva tudi, naj uvedejo odvračilne, učinkovite in sorazmerne denarne kazni za prevoznike, ki kršijo svoje obveznosti, da bi zagotovile, da imajo osebe, ki potujejo na schengensko območje, vse ustrezne listine za vstop. Ta direktiva določa, da:

• najvišji znesek kazni ne znaša manj kot 5 000 EUR na osebo ali
• najnižji znesek kazni ne znaša manj kot 3 000 EUR na osebo ali
• najvišji znesek kazni, ki je predvidena kot povprečnina za vsako kršitev, ne znaša manj kot 500 000 EUR, ne glede na število oseb.

Te finančne kazni se ne uporabljajo, kadar državljan države zunaj EU zaprosi za mednarodno zaščito.

Države EU lahko poleg tega sprejmejo različne vrste kazni, kot je zaseg vozila ali odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti.

Prevozniki, proti katerim se sprožijo postopki zaradi neizpolnjevanja njihovih obveznosti, imajo pravico do obrambe in pritožbe.