Konvencija proti korupciji javnih uradnikov

POVZETEK:

Konvencija o boju proti korupciji uradnikov EU ali uradnikov držav EU

Akt Sveta o pripravi Konvencije o boju proti korupciji uradnikov EU ali uradnikov držav EU

KAJ JE NAMEN TE KONVENCIJE IN TEGA AKTA?

Konvencija:
- si prizadeva, da vsaka država EU sprejme potrebne ukrepe, da se korupcija javnih uradnikov* obravnava kot kaznivo dejanje;
- je namenjena boju proti korupciji evropskih* ali državnih uradnikov* držav EU in okrepitvi pravosodnega sodelovanja med državami EU v tem boju.
Akt označuje dogovor Sveta, da se pripravi konvencija.

KLJUČNE TOČKE

Na podlagi konvencije mora vsaka država EU sprejeti potrebne ukrepe, ki določajo kaznivost obeh, aktivne* in pasivne korupcije* javnih uradnikov. Konvencija zajema sodelovanje in ščuvanje h kateri koli od teh oblik korupcije.
Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Poleg tega morajo države EU dovoliti, da lahko podrejeni delavci v primerih aktivne korupcije v imenu podjetja kot kazensko odgovorne prijavijo vodilne delavce v podjetjih ali osebe, ki imajo pooblastila za sprejemanje odločitev ali nadzor v podjetjih.
Vsaka država EU mora določiti svojo pristojnost za kazniva dejanja v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz te konvencije, kadar:
- je kaznivo dejanje v celoti ali delno storjeno na njenem ozemlju,
- je storilec kaznivega dejanja njen državljan ali uradnik,
- je kaznivo dejanje storjeno zoper uradnika EU ali državnega uradnika ali zoper člana institucije EU, ki je hkrati njen državljan,
- je storilec kaznivega dejanja uradnik EU, ki dela za institucijo, agencijo ali organ EU, ki ima sedež v tej državi EU.
Če se kateri koli postopek v zvezi s kaznivim dejanjem v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz konvencije, nanaša na najmanj dve državi EU, morata ti državi sodelovati pri preiskovanju, pregonu in izvršitvi izrečene kazni.
Države EU morajo uporabljati načelo, da se nobeno pravno sredstvo ne more dvakrat uporabiti za isto kaznivo dejanje (znano tudi kot načelo ne bis in idem), vendar so mogoče izjeme od tega načela.
Države EU lahko sprejmejo notranje pravne ureditve, ki so strožje od obveznosti iz te konvencije.
V primeru spora med državami EU glede razlage ali uporabe konvencije in če ni skupne rešitve, mora zadevo preučiti Svet, kot je določeno v naslovu IV Pogodbe o Evropski uniji. Če Svet ne najde rešitve v šestih mesecih, lahko ena od strank v sporu zadevo predloži Sodišču Evropske unije. To sodišče ima sodno pristojnost tudi v sporih med državo EU in Evropsko komisijo.

ZAČETEK VELJAVNOSTI

Konvencija je začela veljati 28. septembra 2005 in vse države EU so pristopile k njej.

OZADJE

Kaznivost aktivne in pasivne korupcije so v zadnjih dveh desetletjih zajeli številni mednarodni in evropski instrumenti.

Mednarodna raven

Kaznivost aktivne in pasivne korupcije ureja Konvencija Združenih narodov proti korupciji (MKZNPK), ki je mednarodna pogodba s splošnim področjem uporabe. Veljati je začela 14. decembra 2005. Do decembra 2014 so vse države EU ratificirale MKZNPK in EU sama je postala pogodbenica leta 2008 (Sklep 2008/801/ES).
Konvencija Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o boju proti podkupovanju tujih uradnikov v mednarodnem poslovanju (v veljavi od leta 1999) vzpostavlja pravno zavezujoče standarde za določitev kaznivosti podkupovanja tujih javnih uradnikov v mednarodnem poslovanju in predvideva organizatorja povezanih ukrepov, ki to omogočajo. Osredotoča se na „stran ponudbe“ v mednarodni korupciji.

Evropska raven

Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope proti korupciji (v veljavi od leta 2002) je prav tako ambiciozen instrument, katerega cilj je usklajena določitev kaznivosti koruptivnih dejanj. Predpisuje tudi dopolnilne kazenskopravne ukrepe in izboljšano mednarodno sodelovanje pri preganjanju koruptivnih kaznivih dejanj.

Opomba: Čeprav je večina posameznih držav EU pogodbenic teh zadnjih navedenih konvencij (Konvencija o boju proti podkupovanju tujih uradnikov v mednarodnem poslovanju in Kazenskopravna konvencija proti korupciji), EU sama ni pogodbenica.

Več informacij je na voljo na strani:

Korupcija (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

Javni uradnik: vsak evropski ali državni uradnik, vključno z vsakim državnim uradnikom druge države EU.

Evropski uradnik: vsaka oseba, ki je uradnik ali drugi pogodbeni uslužbenec v smislu kadrovskih predpisov za uradnike EU, pa tudi vsaka oseba, ki jo države EU ali kateri koli javni ali zasebni organ napoti v EU in ki opravlja funkcije, enakovredne tistim, ki jih opravljajo uradniki EU ali drugi uslužbenci.

Državni uradnik: uradnik ali javni uradnik, kot ga opredeljuje nacionalno pravo države EU, v kateri zadevna oseba opravlja svojo funkcijo za namene uporabe kazenskega prava te države EU.

Aktivna korupcija: premišljeno dejanje katere koli osebe, ki uradniku za dejanje ali opustitev dejanja s področja njegovega dela ali pri izvajanju njegovih funkcij, ki je v nasprotju z njegovimi uradnimi dolžnostmi, neposredno ali prek posrednika obljubi ali da kakršno koli korist zanj ali za tretjo osebo.

Pasivna korupcija: premišljeno dejanje uradnika, ki za dejanje ali opustitev dejanja s področja svojega dela ali pri izvajanju svojih funkcij, ki je v nasprotju z njegovimi uradnimi dolžnostmi, neposredno ali prek posrednika zahteva ali prejme kakršno koli korist zase ali za tretjo osebo, ali sprejme obljubo takšne koristi.

GLAVNA DOKUMENTA

Konvencija, pripravljena na podlagi člena K.3(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji, o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije (UL C 195, 25.6.1997, str. 2–11).

Akt Sveta z dne 26. maja 1997 o pripravi Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije na podlagi člena K.3(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji (UL C 195, 25.6.1997, str. 1).

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva („EJT“) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1–71).

Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29–41).

Sklep Sveta (EU) 2016/63 z dne 15. januarja 2016 o pristopu Hrvaške h Konvenciji, sestavljeni na podlagi člena K.3(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji, o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije (UL L 14, 21.1.2016, str. 23–24).

Sklep Sveta 2008/801/ES z dne 25. septembra 2008 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov proti korupciji v imenu Evropske skupnosti (UL L 287, 29.10.2008, str. 1–110).

Sklep Sveta 2007/751/ES z dne 8. novembra 2007 o pristopu Bolgarije in Romunije h Konvenciji o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije, sestavljeni na podlagi člena K.3(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji (UL L 304, 22.11.2007, str. 34–35).

Sklep sveta 2003/642/PNZ z dne 22. julija 2003 o uporabi Konvencije o boju proti korupciji, v katero so vpleteni uradniki Evropskih skupnosti ali uradniki držav članic Evropske unije, za Gibraltar (UL L 226, 10.9.2003, str. 27).

Okvirni sklep Sveta 2003/568/PNZ z dne 22. julija 2003 o boju proti korupciji v zasebnem sektorju (UL L 192, 31.7.2003, str. 54–56).

Obrazložitveno poročilo Konvencije o boju proti korupciji, v katero so vpleteni uradniki Evropskih skupnosti ali uradniki držav članic Evropske unije (Besedilo je odobril Svet dne 3. decembra 1998) (UL C 391, 15.12.1998, str. 1–12).

Akt sveta z dne 27. septembra 1996 o pripravi Protokola h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 313, 23.10.1996, str. 1–10)

Akt sveta z dne 26. julija 1995 o pripravi Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 316, 27.11.1995, str. 48–57)

Zadnja posodobitev 08.03.2019