Postopek predhodnega odločanja – priporočila nacionalnim sodiščem

KLJUČNE TOČKE

Opozoriti je treba, da Sodišče Evropske unije sestavljata Sodišče in Splošno sodišče. Njihov namen je zagotoviti enotno razlago in uporabo prava EU.

Sprememba statuta Sodišča Evropske unije

Uredba o spremembi (EU, Euratom) 2024/2019 prilagaja Protokol (št. 3) in želi zmanjšati veliko delovno obremenitev Sodišča na področju predhodnega odločanja. S 1. oktobrom 2024 prenaša pristojnost s Sodišča na Splošno sodišče za predhodno odločanje na šestih jasno opredeljenih in ločenih področjih:

• skupni sistem davka na dodano vrednost;
• trošarine;
• carinski zakonik Unije;
• tarifna uvrstitev blaga po kombinirani nomenklaturi;
• odškodnina in pomoč potnikom, katerih prevozne storitve imajo zamudo ali so odpovedane ali ki jim je zavrnjeno vkrcanje; in
• sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov.

Pomen postopka predhodnega odločanja

Ta postopek je koristen, kadar se v zadevi pred nacionalnim sodiščem postavi novo vprašanje glede razlage, ki je splošnega pomena za enotno uporabo prava EU, ali kadar obstoječa sodna praksa ne ponuja pojasnil, ki so potrebna v novih pravnih okoliščinah.

Struktura priporočil

Sklop priporočil se uporablja za vse predloge za sprejetje predhodne odločbe, dodatni sklop pa se izrecno uporablja za hitre postopke² ali nujne postopke³.

Kdo poda predlog za sprejetje predhodne odločbe?

Nacionalno sodišče, ki odloča o sporu, prevzame izključno odgovornost za presojanje o potrebi po sprejetju predhodne odločbe in o upoštevnosti vprašanj, ki jih postavi Sodišču.

Sodišča, ki vložijo predlog, morajo med drugim:

• imeti zakonsko podlago in biti stalna,
• imeti obvezno sodno pristojnost,
• uporabljati pravna pravila in
• biti neodvisna.

Predmet urejanja in področje uporabe

• Predlog se mora nanašati na razlago ali veljavnost prava EU. Ne sme se nanašati na razlago nacionalnega prava ali na dejanska vprašanja, ki se zastavljajo v okviru postopka v glavni stvari.
• Sodišče presodi, ali se zahteva nanaša izključno na eno ali več od šestih posebej opredeljenih področij, navedenih zgoraj, in odloči, ali se zahteva posreduje Splošnemu sodišču.
• Sodišče in Splošno sodišče lahko odloči le, če je v primeru postopka v glavni stvari treba uporabiti pravo EU.
• Sodišče in Splošno sodišče sama ne uporabljata prava EU za spor, ki ga sproži predložitveno sodišče, saj je njuna naloga pomagati pri njegovem reševanju. Vloga nacionalnega sodišča je, da na podlagi sodbe Sodišča ali Splošnega sodišča sprejme zaključke.
• Predhodne odločbe so zavezujoče za predložitveno sodišče in vsa sodišča v državah članicah.
• Evropski parlament, Svet Evropske unije in Evropska centralna banka so obveščeni o vseh predlogih za sprejetje predhodne odločbe, da lahko ocenijo, ali imajo v zadevi poseben interes, in se odločijo, ali želijo uveljavljati pravico do predložitve navedb o zadevi ali pisnih izjav.

Interakcija med predlogom za sprejetje predhodne odločbe in nacionalnim postopkom

• Nacionalno sodišče mora predlog vložiti takoj, ko ugotovi, da je za izdajo njegove sodbe potrebna predhodna odločitev, in ko lahko dovolj natančno opredeli pravni in dejanski okvir postopka ter pravna vprašanja, ki jih postavlja.
• Nacionalni postopek je treba prekiniti do odločitve Sodišča ali Splošnega sodišča.
• Predložitveno sodišče mora Sodišče ali Splošno sodišče obvestiti o vseh postopkovnih korakih, ki bi lahko vplivali na predlog, in zlasti o kakršni koli prekinitvi ali umiku ali o kakršni koli sporazumni rešitvi spora v postopku v glavni stvari ter o kakršnem koli drugem dogodku, ki vodi do prenehanja postopka. Prav tako mora Sodišče ali Splošno sodišče obvestiti o vsaki odločitvi, izdani v okviru pritožbe zoper predložitveno odločbo, in o posledicah te odločitve za zahtevo za predhodno odločanje.

Oblika in vsebina predloga

• Predlog mora biti napisan preprosto, jasno in natančno, saj ga je treba prevesti, da se drugim državam članicam omogoči predložitev stališč.
• Člen 94 Poslovnika Sodišča in člen 199 Poslovnika Splošnega sodišča določata vsebino predloga, ki mora biti priložena vprašanjem predložitvenega sodišča, njene bistvene točke pa so povzete v prilogi k priporočilom. Če ena ali več teh zahtev ni izpolnjena, lahko ustrezna sodišča ugotovijo, da je treba zavrniti pristojnost za predhodno odločanje o predloženih vprašanjih ali zavrniti zahtevo za predhodno odločanje kot nedopustno.
• Predložitveno sodišče lahko na kratko navede glavne trditve strank v postopku v glavni stvari. Vendar je treba opozoriti, da bo preveden samo zahtevek za predhodno odločanje, ne pa priloge k tej zahtevi.
• Predložitveno sodišče lahko tudi na kratko izrazi svoje stališče o odgovoru na vprašanja za predhodno odločanje. Te informacije so lahko koristne za Sodišče ali Splošno sodišče, zlasti kadar je pozvano, da sprejme predhodno odločanje po hitrem ali nujnem postopku.
• Vprašanja, predložena za predhodno odločanje, morajo biti navedena v ločenem in jasno opredeljenem delu predložitvene odločbe, po možnosti na začetku ali na koncu. Biti morajo sama po sebi razumljiva, ne da bi se bilo treba sklicevati na navedbo razlogov za predlog.
• Zahtevek za predhodno odločanje mora biti v natipkani obliki, strani in odstavki predložitvene odločbe pa morajo biti oštevilčeni.

Varstvo podatkov in anonimizacija predloga za sprejetje predhodnega odločanja

• Da bi zagotovili optimalno varstvo osebnih podatkov pri obravnavanju zadeve s strani Sodišča ali Splošnega sodišča, je predložitveno sodišče pozvano, da zadevo anonimizira z zamenjavo imen posameznikov, navedenih v zahtevi, na primer z uporabo začetnic ali kombinacijo črk, ali z urejanjem informacij, ki bi lahko omogočile prepoznavanje.

Posredovanje predloga za predhodno odločanje Sodišču

• Vsi predlogi morajo biti datirani in podpisani ter s priporočeno pošto poslani sodnemu tajništvu Sodišča v Luksemburgu.
• Sodišče in Splošno sodišče priporočata, da nacionalna sodišča uporabljajo aplikacijo e-Curia.
• Zahteva za predhodno odločanje mora prispeti v sodno tajništvo skupaj z vsemi ustreznimi dokumenti in dokumenti, ki so uporabni za obravnavo zadeve s strani Sodišča, in zlasti natančnimi kontaktnimi podatki za stranke v postopku v glavni stvari in njihove zastopnike, če obstajajo, skupaj s spisom postopka v glavni stvari ali njegovo kopijo.

Stroški in brezplačna pravna pomoč

• Postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem in Splošnim sodiščem je brezplačen.
• O stroških strank po potrebi odloča predložitveno sodišče.
• Če stranka v postopku v glavni stvari nima zadostnih sredstev, lahko zadevno sodišče tej stranki dodeli pravno pomoč za kritje stroškov, zlasti tistih v zvezi z njenim zastopanjem, ki jih ima pred Sodiščem EU. Vendar pa se ta pomoč lahko dodeli le, če zadevna stranka še ne prejema pomoči v skladu z nacionalnimi predpisi ali v obsegu, v katerem ta pomoč ne krije ali le delno krije stroške, ki so nastali pred sodiščem.

Vloga sodnega tajništva Sodišča

• Sodno tajništvo se med postopkom poveže s predložitvenim sodiščem in mu pošlje prepis vseh procesnih aktov ter zahteve za podrobnejše navedbe.
• Sodno tajništvo po koncu postopka odločbo Sodišča ali Splošnega sodišča pošlje predložitvenemu sodišču. Predložitveno sodišče mora sodno tajništvo obvestiti o tem, kako je uporabilo njegovo odločbo, in mu sporočiti svojo končno odločitev v postopku.

Hitri in nujni postopek

• Kot je določeno v Statutu in Poslovniku Sodišča in Splošnega sodišča, se lahko odloči, da se nekateri postopki obravnavajo po hitrem ali nujnem postopku.
• Roki so krajši. Na primer, države članice imajo na voljo manj časa za predložitev stališč v primeru hitrega postopka.
• Predložitveno sodišče mora utemeljiti nujnost in opozoriti na morebitna tveganja v primeru uporabe običajnega postopka za odločanje o predlogu za sprejetje predhodne odločbe.
• Zahtevke za hitri ali nujni postopek je treba poslati prek aplikacije e-Curia ali po elektronski pošti.