Preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej

KLJUČNE TOČKE

Opredelitev izkoriščanja

Direktiva opredeljuje izkoriščanje tako, da vključuje vsaj:

• izkoriščanje prostitucije drugih ali druge oblike spolnega izkoriščanja;
• prisilno delo ali storitve, vključno s prosjačenjem, suženjstvom ali praksami, podobnimi suženjstvu;
• suženjstvo;
• izkoriščanje kriminalnih dejavnosti;
• odvzem organov;
• izkoriščanje nadomestnega materinstva, prisilne poroke ali nezakonite posvojitve.

Kazniva dejanja v zvezi s trgovino z ljudmi

• Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da so namerna dejanja novačenja, prevoza, premestitve, zatočišča ali sprejema oseb z uporabo sile za namene izkoriščanja kazniva.
• Ta dejanja vključujejo grožnjo ali uporabo sile ali drugih oblik prisile, ugrabitve, goljufije, prevare, zlorabe moči ali ranljivosti ¹ ali dajanja ali prejemanja plačil ali koristi za dosego soglasja osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo, z namenom izkoriščanja.
• Soglasje žrtve trgovine z ljudmi k izkoriščanju, bodisi namerno bodisi dejansko, ni pomembno, kadar je bilo uporabljeno katero koli od teh sredstev.
• Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da uporaba storitev, ki jih nudi žrtev trgovine z ljudmi, kadar gre za namerno dejanje, predstavlja kaznivo dejanje, kadar je žrtev izkoriščana za opravljanje takšnih storitev in uporabnik storitev ve, da je oseba, ki storitev nudi, žrtev trgovine z ljudmi.

Sankcije

Direktiva določa najvišjo kazen za ta kazniva dejanja na najmanj pet let zapora in najmanj deset let v primeru oteževalnih okoliščin ali če je kaznivo dejanje namerno ali iz hude malomarnosti ogrozilo življenje žrtve, ali:

• je bilo storjeno zoper posebej ranljive žrtve (kot so otroci);
• ga je storila kriminalna združba;
• je bilo storjeno z uporabo hudega nasilja ali je žrtvi povzročilo še posebej hudo škodo, vključno s telesno ali psihično škodo.

Države članice morajo uvesti ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se naslednje v skladu z ustreznimi določbami nacionalne zakonodaje šteje za oteževalne okoliščine:

• dejstvo, da so kaznivo dejanje storili javni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti;
• dejstvo, da je storilec s pomočjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij omogočil ali zagrešil razširjanje gradiva spolne narave, v katerega je vpletena žrtev.

Države članice morajo zagotoviti, da pravne osebe (npr. podjetje) odgovarjajo za kazniva dejanja trgovine z ljudmi, ki jih v njihovo korist stori katera koli oseba, ki deluje samostojno ali kot del organa te pravne osebe. Kaznujejo se z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi ali nekazenskimi sankcijami ali ukrepi.

Tožilstvo

Nacionalni organi imajo pravico, da žrtvam trgovine z ljudmi ne naložijo kazenskega pregona ali kazni zaradi njihove vpletenosti v kazniva ali druga nezakonita dejanja, h katerim so bile prisiljene kot neposredna posledica tega, da so bile žrtev katerega koli od zgoraj naštetih izkoriščevalskih dejanj.

Države članice morajo zagotoviti, da:

• preiskava ali pregon kaznivih dejanj ni odvisen od prijave ali obtožbe žrtve in da se kazenski postopek lahko nadaljuje, tudi če žrtev umakne svojo izjavo;
• da so odgovorni za preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj ustrezno usposobljeni in imajo potrebna preiskovalna orodja, strokovno znanje in tehnološke zmogljivosti.

Za pregon kaznivih dejanj, storjenih zunaj ozemlja zadevne države članice, mora vsaka država članica zagotoviti, da njena pristojnost ni odvisna od katerega koli od naslednjih pogojev:

• dejanja so kaznivo dejanje na kraju, kjer so bila storjena;
• pregon se lahko začne le na podlagi prijave žrtve v kraju, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, ali na podlagi ovadbe države, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Podpora žrtvam

Države članice morajo zagotoviti, da žrtve pred, med in po kazenskem postopku prejmejo specializirano podporo s pristopom, osredotočenim na žrtve, s pristopom, ki upošteva spol, invalidnost in otroka, da lahko uveljavljajo pravice, ki jim pripadajo v okviru statusa žrtve v kazenskem postopku. Ta pomoč lahko vključuje sprejem v zavetiščih, zagotavljanje zdravstvene in psihološke pomoči ali zagotavljanje informacijskih storitev in tolmačenja ter ne sme biti pogojena s pripravljenostjo žrtve za sodelovanje v kazenski preiskavi, pregonu ali sojenju. Nastanitev mora biti opremljena tako, da lahko sprejme žrtve s posebnimi potrebami in posebne potrebe otrok, vključno z otroki žrtvami.

Države članice morajo tudi zagotoviti, da lahko žrtve trgovine z ljudmi uveljavljajo svojo pravico do prošnje za mednarodno zaščito ali enakovreden nacionalni status, tudi kadar prejemajo pomoč, podporo in zaščito kot domnevne ali identificirane žrtve trgovine z ljudmi.

Zaščita žrtev trgovine z ljudmi v kazenskih preiskavah in postopkih

Poleg pravic iz Direktive 2012/29/EU morajo države članice zagotoviti, da imajo žrtve trgovine z ljudmi:

• takojšen dostop do brezplačnega pravnega svetovanja in pravnega zastopanja, če žrtev nima zadostnih finančnih sredstev;
• dostop do programov za zaščito prič ali podobnih ukrepov;
• dostop do posebne obravnave, katere cilj je preprečiti sekundarno viktimizacijo.

Države članice so dolžne zagotoviti, da lahko žrtve trgovine z ljudmi uveljavljajo svojo pravico do prošnje za mednarodno zaščito ali enakovreden nacionalni status, tudi kadar žrtev prejema pomoč, podporo in zaščito kot domnevna ali identificirana žrtev trgovine z ljudmi.

Države članice morajo zagotoviti tudi, da so postopki za prijavo kaznivega dejanja varni, da se izvajajo zaupno v skladu z nacionalno zakonodajo, da so zasnovani in dostopni na otrokom prijazen način ter da se uporablja jezik, ki ustreza starosti in zrelosti otrok žrtev.

Nacionalni koordinatorji za boj proti trgovini z ljudmi ali enakovredni mehanizmi ter neodvisni organi in akcijski načrti

• Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za vzpostavitev nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi ali enakovrednih mehanizmov ter jim zagotoviti ustrezne vire, potrebne za učinkovito opravljanje njihovih funkcij. Nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi ali enakovreden mehanizem mora sodelovati z ustreznimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi in agencijami, zlasti organi pregona, z nacionalnimi mehanizmi za napotitev in z ustreznimi organizacijami civilne družbe, ki so dejavne na tem področju.
• Države članice morajo do 15. julija 2028 sprejeti svoje nacionalne akcijske načrte za boj proti trgovini z ljudmi, ki jih bodo razvile in izvajale v posvetovanju z nacionalnimi koordinatorji za boj proti trgovini z ljudmi ali enakovrednim mehanizmom.
• Koordinator EU za boj proti trgovini z ljudmi (v nadaljnjem besedilu: EU ATC) mora zagotoviti usklajevanje z nacionalnimi koordinatorji za boj proti trgovini z ljudmi ali enakovrednimi mehanizmi, neodvisnimi organi, agencijami EU in ustreznimi organizacijami civilne družbe, ki delujejo na tem področju, da se zagotovi skladen in celovit pristop.

Zbiranje podatkov in statistika

Države članice morajo zagotoviti, da je vzpostavljen sistem za beleženje, pripravo in zagotavljanje anonimiziranih statističnih podatkov za spremljanje učinkovitosti svojih sistemov za boj proti kaznivim dejanjem iz te direktive.

Preprečevanje

Države članice morajo sprejeti ukrepe za:

• odvračanje povpraševanja, ki spodbuja trgovino z ljudmi;
• uvedbo mehanizmov, namenjenih zgodnjemu odkrivanju in identifikaciji identificiranih in domnevnih žrtev ter pomoči in podpori le-tim;
• začetek kampanj usposabljanja in ozaveščanja.