Vizumski zakonik

KLJUČNE TOČKE

Postopki in pogoji za izdajo vizumov

Država članica Evropske unije (EU), ki je edini ali glavni cilj obiska, je odgovorna za obravnavo vloge za vizum. Če glavnega cilja ni mogoče določiti, je za to odgovorna država prvega vstopa v schengensko območje.

Vloge

• Vlogo za izdajo vizuma lahko v imenu svojih članov vloži prosilec, pooblaščeni komercialni posrednik ali strokovno, kulturno, športno ali izobraževalno združenje ali ustanova.
• Vloge se praviloma oddajo 6 mesecev do 15 dni pred načrtovanim obiskom (9 mesecev za pomorščake).

Enotni vizum (velja za celotno schengensko območje) je lahko za več vstopov z veljavnostjo največ 5 let.

Vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo (omejen na določene države članice) se lahko izjemoma izda v primerih, ko prosilec ne izpolnjuje vseh pogojev za vstop iz humanitarnih razlogov, zaradi nacionalnega interesa, zaradi mednarodnih obveznosti, pa tudi v situacijah, kadar druge schengenske države, s katerimi so se posvetovale, nasprotujejo izdaji vizuma.

Dopustnost

Po preverjanju, ali je vloga dopustna (tj. predložena v skladu s pravili), mora pristojni organ:

• ustvariti vnos v vizumski informacijski sistem (VIS) v skladu z Uredbo (ES) št. 767/2008;
• opraviti nadaljnjo preučitev vloge, da preveri, ali prosilec:
  • izpolnjuje pogoje za vstop, kot so določeni v Uredbi (EU) št. 2016/399 v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah (glej povzetek),
  • ne pomeni nevarnosti nezakonitega priseljevanja ali grožnje varnosti države in
  • namerava oditi pred iztekom vizuma.

Na podlagi Uredbe (EU) 2021/1134 o spremembi bi se okrepilo preverjanje preteklosti prosilcev pred sprejetjem odločitve o odobritvi vizuma. Določena so pravila in postopki za iskanja v občutljivih neobčutljivih podatkovnih zbirkah EU, ki vsebujejo varnostne in migracijske informacije. Ko bodo začeli veljati, bodo morale države članice zbirati biometrične identifikatorje prosilca, ki zajemajo podobo obraza in deset prstnih odtisov prosilca (za hrambo v VIS), prosilec pa mora prvo vlogo predložiti osebno, zatem pa se mora osebno zglasiti vsaj vsakih 59 mesecev.

Če vloga ni nedopustna, mora organ:

• vrniti obrazec za vlogo in spremne dokumente, ne da bi jih nadalje obravnaval,
• uničiti vse zbrane biometrične podatke in
• povrniti vizumsko takso.

Letališki tranzitni vizumi

• Državljani držav, ki niso članice EU morajo imeti letališki tranzitni vizum, kadar prečkajo mednarodno tranzitno območje letališča, ki se nahaja na ozemlju schengenskega območja. Posamezne države članice lahko v nujnih primerih množičnega prihoda nezakonitih priseljencev to zahtevo razširijo na državljane držav, ki niso članice EU.
• Ob zaprositvi za letališki tranzitni vizum mora prosilec predložiti dokazilo o kraju odhoda in prihoda, skladnost poti in dokazilo o nadaljnjem potovanju do končnega cilja.

Vizumi za večkratni vstop

Vizumi za večkratni vstop z dolgo veljavnostjo se lahko izdajo za en, dva ali več vstopov. Vizumski zakonik določa pravila za izdajo vizumov za večkratni vstop s postopno daljšo veljavnostjo:

• 1 leto, če je prosilec v zadnjih 2 letih uporabil tri vizume;
• 2 leti, če je prosilec v prejšnjih 2 letih že uporabil 1-letni vizum za večkratni vstop;
• 5 let, če je prosilec že uporabil 2-letni vizum za večkratni vstop v prejšnjih 3 letih.

Letališki tranzitni vizumi in vizumi, omejeni na določene države, se ne upoštevajo pri odločanju o izdaji vizumov za večkratni vstop z dolgo veljavnostjo.

Vizumi, izdani na zunanjih mejah

• Izjemoma se lahko na zunanji meji namembne države schengenskega območja zaprosi za vlogo za vizum za največ 15 dni ali za čas, potreben za tranzit.
• Državljanu države zunaj EU, za katerega preverjanje zadetkov iz samodejnega preverjanja v podatkovnih zbirkah EU ni bilo zaključeno, se na zunanji meji načeloma ne izda vizum. Tem osebam pa se lahko izjemoma izda vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo za ozemlje države članice izdajateljice.

Odločitve o vlogah za izdajo vizuma

• Organ oceni, ali so izpolnjeni pogoji za vstop, kot je določeno v Zakoniku o schengenskih mejah.
• Vizum se zavrne, če prosilec:
  • predloži lažno potno listino;
  • ne upraviči namena za načrtovano bivanje;
  • ne predloži dokazila o zadostnih sredstvih za trajanje nameravanega bivanja kot za vrnitev domov;
  • je bil predmet opozorila v schengenskem informacijskem sistemu, določenem v skladu z Uredbo (EU) 2018/1860 (glej povzetek), zaradi zavrnitve vstopa;
  • pomeni grožnjo javnemu redu, notranji varnosti, javnemu zdravju ali mednarodnim odnosom države EU;
  • nima ustreznega potovalnega zdravstvenega zavarovanja.
• Splošni rok za odločitev je največ 15 dni, v posameznih primerih pa se lahko podaljša na največ 45 dni, zlasti kadar je potreben nadaljnji pregled vloge.
• Prosilec se o odločitvi o zavrnitvi in razlogih zanjo obvesti na standardnem obrazcu iz Priloge VI.
• Osebe, katerih vizum je bil zavrnjen, imajo pravico do pritožbe.

Sodelovanje o ponovnem sprejemu

• Evropska komisija ocenjuje sodelovanje držav, ki niso članice EU, pri ponovnem sprejemu nezakonitih priseljencev, ob upoštevanju upravljanja meja ter preprečevanja, nadzora tihotapljenja priseljencev in tranzita nezakonitih priseljencev.
• Kadar država, ki ni članica EU, ne sodeluje, lahko Komisija predloži predlog sklepa Sveta o začasni restriktivni uporabi nekaterih pravil. Nasprotno, kadar država sodeluje ustrezno, se lahko določena pravila uporabijo zgolj splošno.

Spoštovanje dostojanstva ljudi in temeljnih pravic

Uredba (EU) 2021/1134 o spremembi uvaja tudi določbe, da mora konzularno osebje in osebje centralnih organov pri opravljanju svojih nalog dosledno spoštovati dostojanstvo ljudi ter temeljne pravice in načela, priznana z Listino EU o temeljnih pravicah. Z osebami ne ravna diskriminatorno na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Spremembe in razveljavitve

• Uredba (EU) 2021/1134 o spremembi spreminja tudi uredbo VIS, določeno v skladu z Uredbo (ES) št. 767/2008 (glej povzetek), in Zakonik o schengenskih mejah ter člene 9–17 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma ter Skupna konzularna navodila.
• Uredbo so postopno spremenile uredbe (EU) št. 977/2011, (EU) št. 154/2012, (EU) št. 610/2013, (EU) 2016/399, (EU) 2019/1155 in (EU) 2021/1134.