Okrepljen schengenski informacijski sistem

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2018/1860 o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov držav zunaj EU

Uredba (EU) 2018/1861 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema na področju mejnih kontrol ter o spremembi konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma

Uredba (EU) 2018/1862 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah

KAJ JE NAMEN TEH UREDB?

Schengenski informacijski sistem (SIS), vzpostavljen leta 1995 po odpravi nadzora notranjih meja v Evropski uniji (EU), je obsežna podatkovna zbirka, ki podpira nadzor zunanjih meja in sodelovanje na področju kazenskega pregona med državami pogodbenicami Schengenskega sporazuma (trenutno 26 držav članic EU in štiri pridružene države).

Te tri uredbe so namenjene krepitvi sistema SIS II, ki je bil vzpostavljen leta 2006 in deluje od leta 2013, zlasti glede na izzive na področju migracij in varnosti. Nadomeščajo zakonodajo iz uredb (ES) št. 1986/2006 in (ES) št. 1987/2006 ter Sklepa 2007/533/PNZ.

KLJUČNE TOČKE

Arhitektura sistema

Sistem SIS je sestavljen iz naslednjega.

• Centralni sistem (centralni SIS) s:
  • tehničnim podpornim delom (CS-SIS), ki vsebuje podatkovno zbirko (podatkovna zbirka SIS) in opravlja tehnični nadzor ter upravne naloge, in rezervnim CS-SIS;
  • enotnim nacionalnim vmesnikom (NI-SIS).
• Nacionalni sistem (N.SIS) v vsaki državi za komuniciranje s centralnim SIS, vključno z vsaj enim nacionalnim ali deljenim rezervnim N.SIS. N.SIS lahko vsebuje podatkovno zbirko („nacionalna kopija“), ki vsebuje popolno ali delno kopijo podatkovne zbirke SIS. Podatkovnih zbirk v drugih N.SIS ni mogoče preiskovati, razen če so se zadevne države dogovorile o izmenjavi podatkovne zbirke.
• Komunikacijska infrastruktura med CS-SIS, rezervnim CS-SIS in NI-SIS, ki zagotavlja šifrirano navidezno omrežje, namenjeno podatkom SIS in njihovi izmenjavi med uradi za zahteve za dopolnilne podatke pri vnosih držav članic (Sirene).

Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA):

• je odgovorna za operativno upravljanje centralnega SIS;
• izvaja vzdrževalna dela in tehnični razvoj, potreben za nemoteno delovanje centralnega SIS;
• izvaja tehnične rešitve za izboljšanje neprekinjene razpoložljivosti centralnega SIS;
• lahko v izjemnih okoliščinah pripravi dodatno kopijo podatkovne zbirke SIS;
• objavi seznam uradov N.SIS in uradov Sirene.

Postopkovna pravila določajo naslednje:

• razpisi ukrepov* bi se morali v SIS hraniti le toliko časa, kolikor je potrebno za izpolnitev namena, in bi jih bilo treba izbrisati po izpolnitvi namena;
• razpise ukrepov je treba pregledati v določenih obdobjih; država članica se lahko nato odloči, da jih podaljša, v nasprotnem primeru pa se samodejno izbrišejo – obdobja pregleda so:
  • 5 let: za razpise ukrepov za osebe, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve, in pogrešane osebe, ki jih je morda treba zaščititi,
  • 3 leta za razpise ukrepov za osebe, iskane zaradi sodelovanja v sodnem postopku, neznane iskane osebe, razpise ukrepov za vrnitev in razpise ukrepov za zavrnitev vstopa in prepoved bivanja; če pa nacionalna odločitev, na kateri temelji razpis ukrepa za vrnitev ali razpis ukrepa za zavrnitev vstopa in prepoved bivanja, predvideva daljše obdobje veljavnosti kot 3 leta, se razpis ukrepa pregleda v 5 letih,
  • 1 leto: za otroke, za katere obstaja tveganje, ranljive osebe, ki jim je treba preprečiti potovanje, in osebe zaradi prikritih, poizvedovalnih ali namenskih kontrol,
  • 10 let za predmete zaradi prikritih, poizvedovalnih ali namenskih kontrol ali zaradi zasega ali za uporabo kot dokaz v kazenskih postopkih; Evropska komisija je sprejela izvedbene akte za določitev krajših obdobij pregleda za nekatere kategorije razpisov za ukrepe za predmete;
• kategorije podatkov, ki jih je treba vnesti v sistem morajo biti oblikovane tako, da končnim uporabnikom pomagajo pri identifikaciji osebe in hitrem sprejemanju odločitev; vsebujejo minimalni nabor podatkov (priimek, datum rojstva, razlog za razpis ukrepa in ukrep, ki ga je treba sprejeti) in druge podatke, kot so vrsta kaznivega dejanja, fotografski in daktiloskopski* podatki, če so na voljo;
• uporaba biometričnih in daktiloskopskih podatkov mora biti skladna s pravom EU in temeljnimi pravicami ter izpolnjevati minimalne standarde kakovosti in tehnične specifikacije;
• zadeva mora biti primerna, relevantna in dovolj pomembna, da se zahteva razpis ukrepa v SIS, na primer, razpis ukrepa v zvezi s terorističnim dejanjem izpolnjuje ta merila;
• samo država članica izdajateljica sme spreminjati, dodajati, popravljati, posodabljati ali brisati podatke v SIS;
• država, ki meni, da ukrepanje v zvezi z razpisom ukrepa ne bi bilo združljivo z njenim nacionalnim pravom, mednarodnimi obveznostmi ali bistvenimi interesi, lahko razpisu ukrepa doda označitev*, kar pomeni, da na svojem ozemlju ne bo ukrepala.

Stroški

• Proračun EU krije stroške delovanja, vzdrževanja in razvoja centralnega SIS ter komunikacijske infrastrukture.
• Države članice krijejo stroške delovanja, vzdrževanja in razvoja svojih N.SIS.

Glavne podrobnosti o vsaki uredbi

Uredba (EU) 2018/1860 krepi izvrševanje in učinkovitost politike vračanja EU.

• Določa splošne pogoje in postopke za vnos in obdelavo razpisov ukrepov ter izmenjavo dopolnilnih informacij o državljanih držav zunaj EU, ki so jim bile izdane odločbe o vrnitvi*.
• Od nacionalnih organov zahteva, da razpise ukrepov vnesejo takoj ob izdaji odločbe o vrnitvi.
• Določa kategorije podatkov, ki jih je treba vključiti v razpis ukrepa.
• Vzpostavlja usklajene postopke za:
  • potrditev vrnitve – preverjanje, ali je bila odločba o vrnitvi izpolnjena, in, če ni bila, obvestilo zadevnim organom;
  • izbris razpisov ukrepov, s čimer se zagotovi, da med odhodom državljana države zunaj EU in aktivacijo prepovedi vstopa ni časovne vrzeli, kadar je to ustrezno;
  • obvezno posvetovanje med nacionalnimi organi:
    • pred odobritvijo ali podaljšanjem dovoljenja za prebivanje ali vizuma za dolgoročno bivanje državljana države zunaj EU, za katerega je izdan razpis ukrepa vrnitve v drugi državi članici, kateremu je priložena prepoved vstopa,
    • pred vnosom razpisa ukrepa za odločbo o vrnitvi v zvezi z državljanom države zunaj EU, ki je imetnik veljavnega dovoljenja za prebivanje ali vizuma za dolgoročno bivanje, ki ga je izdala druga država članica, ali ko do tega pride pozneje.

Uredba (EU) 2018/1861 zajema uporabo SIS za prepovedi vstopa.

• Določa pogoje in postopke za vnos in obdelavo razpisov ukrepov ter izmenjavo dopolnilnih informacij* o državljanih držav zunaj EU, ki jim je zavrnjen vstop ali pravica do bivanja v EU.
• Uvaja kategorije podatkov, ki jih je treba vključiti v razpis ukrepa.
• Uvaja usklajene postopke za:
  • obvezen vnos razpisa ukrepa, kadar se državljanu države zunaj EU zavrne vstop ali pravica do bivanja, ker predstavlja varnostno grožnjo ali mu je bil izdan omejevalni ukrep, ki prepoveduje vstop v državo članico ali tranzit preko nje;
  • vnašanje opozoril za državljane držav zunaj EU, ki so upravičenci do pravice do prostega gibanja znotraj EU;
  • obvezno posvetovanje med nacionalnimi organi pred izdajo ali podaljšanjem dovoljenja za prebivanje ali vizuma za dolgoročno bivanje državljanu države zunaj EU, ki mu je bila zavrnjena pravica do vstopa ali bivanja v drugi državi članici; pred ali po vnosu razpisa ukrepa za zavrnitev vstopa in prepovedi bivanja za državljana države zunaj EU, ki je imetnik veljavnega dovoljenja za prebivanje ali vizuma za dolgoročno bivanje, ki ga je izdala druga država članica.
• Državljanom držav zunaj EU zagotavlja pravico do obveščanja v pisni obliki, če je zanje izdan razpis ukrepa.

Uredba 2018/1862 izboljšuje in razširja uporabo SIS za sodelovanje med policijskimi in pravosodnimi organi.

• Določa pogoje in postopke za vnos in obdelavo razpisov ukrepov v SIS za iskane in pogrešane osebe in predmete ter za izmenjavo dopolnilnih informacij in podatkov v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.
• Zajema postopke v zvezi z razpisi ukrepov za:
  • osebe, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve;
  • pogrešane osebe;
  • ranljive osebe, ki jim je treba preprečiti potovanje bodisi zaradi njihove lastne zaščite bodisi zaradi preprečitve grožnje javnemu redu ali varnosti;
  • otroke, pri katerih obstaja tveganje zlasti ugrabitve, trgovine z ljudmi ali sodelovanja v terorizmu;
  • posameznike, iskane zaradi sodelovanja v sodnem postopku kot priče ali ki jim je bil vročen poziv v zvezi s kazenskim postopkom;
  • neznane iskane osebe za namene identifikacije;
  • prikrite ali namenske kontrole in poizvedovalne kontrole za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, izvrševanje kazenske sodbe ali preprečevanje ogrožanja javne varnosti;
  • predmete zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskih postopkih, zlasti zlahka prepoznavne predmete, kot so avtomobili, plovila, zrakoplovi, strelno orožje, identifikacijski dokumenti in bankovci.

Informativni ukrepi o državljanih zunaj EU

• Uredba (EU) 2022/1190 spreminja Uredbo (EU) 2018/1862 z določitvijo pravil glede informacijskih ukrepov, namenjenih državljanom držav zunaj EU, za katere obstaja sum, da so vpleteni v terorizem in druga huda kazniva dejanja, navedena v Prilogi I uredbe o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) (Uredba (EU) 2016/794 – glej povzetek). To zagotavlja, da je njihovo gibanje mogoče spremljati in da lahko organi kazenskega pregona v državah članicah zlahka in takoj pridobijo vse pomembne informacije o njih.
• Države članice lahko v interesu EU v SIS vnesejo informativni ukrep za državljane držav zunaj EU, in sicer na predlog Europola za vnos informativnega ukrepa na podlagi informacij, prejetih od organov držav zunaj EU ali mednarodnih organizacij. Europol mora obvestiti pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, kadar poda tak predlog.
• Europol lahko predlaga vnos informacijskih ukrepov v SIS, če oceni, da:
  • obstajajo dejanski indici, da oseba namerava storiti ali izvaja teroristična ali druga huda kazniva dejanja; ali
  • celostna ocena osebe, zlasti na podlagi preteklih kaznivih dejanj, daje razlog za domnevo, da bi ta oseba lahko storila takšno kaznivo dejanje.
• Preden se informacije vnesejo v SIS, mora Europol zagotoviti, da je razpis ukrepa nujen in utemeljen ter da so informacije zanesljive in točne in da v sistemu še ni nobenega drugega razpisa ukrepa za zadevno osebo. Informacije, ki jih ima o posameznem primeru, in rezultate svoje ocene nato posreduje državam članicam ter predlaga, da ena ali več držav članic v SIS vnese informativni ukrep. Države članice morajo vzpostaviti potrebne postopke za vnos, posodabljanje in izbris razpisov ukrepov v SIS.

Pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki

Posamezniki imajo pravico do:

• dostopa do podatkov, ki se nanje nanašajo in se obdelujejo v SIS;
• popravka netočnih podatkov;
• vložitve tožbe pri sodiščih ali pristojnih nadzornih organih za dostop, popravek, izbris, pridobitev informacij ali odškodnino v zvezi z razpisom ukrepa, ki se nanaša nanje.

Države članice:

• so zavezane izvrševanju sodb o pravicah do varstva podatkov;
• letno poročajo Evropskemu odboru za varstvo podatkov o številu prejetih zahtevkov za dostop do podatkov in popravek netočnih podatkov ter številu sodnih primerov in njihovem izidu.

Neodvisni nadzorni organi spremljajo zakonitost nacionalne obdelave osebnih podatkov v SIS; Evropski nadzornik za varstvo podatkov, ustanovljen z Uredbo (EU) 2018/1725, opravlja enako nalogo za agencijo eu-LISA. Oba sodelujeta, da se zagotovi usklajen nadzor SIS.

• Podatki, ki se obdelujejo v SIS, in povezane dopolnilne informacije se ne smejo prenašati ali dati na razpolago državam zunaj EU ali mednarodnim organizacijam.
• Uredba (EU) 2018/1725 se uporablja za osebne podatke, ki jih obdelujejo agencija eu-LISA, Evropska agencija za mejno in obalno stražo in Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust).
• Uredba (EU) 2016/679 (glej povzetek) in Direktiva (EU) 2016/680 (glej povzetek) se uporabljata za osebne podatke, ki jih obdelujejo pristojni nacionalni organi in službe.

Dostop do podatkov v SIS imajo naslednji organi.

• Nacionalni organi, ki so odgovorni za:
  • mejne kontrole, policijske in carinske kontrole;
  • preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali preganjanje terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj;
  • preučevanje pogojev in sprejemanje odločitev, tudi o dovoljenih za prebivanje in vizumih za dolgoročno bivanje, o vstopu, prebivanju in vračanju državljanov držav zunaj EU;
  • varnostne kontrole državljanov držav zunaj EU, ki zaprosijo za mednarodno zaščito;
  • obravnavanje vlog za izdajo vizuma (samo za nekatere kategorije razpisov ukrepov);
  • odločanje o naturalizaciji;
  • nacionalne pravosodne organe, vključno s tistimi, ki so odgovorni za javni pregon v kazenskih postopkih in za sodne preiskave;
  • izdajo potrdil o registraciji vozil, plovil, zrakoplovov in strelnega orožja.
• Agencije EU v nadaljevanju imajo pravico do dostopa in iskanja podatkov SIS, ko opravljajo svoje naloge v okviru svojih mandatov:
  • Europol: sme dostopati do vseh podatkov, ne samo do nekaterih, kot je veljajo doslej. Države, vključene v SIS, morajo obvestiti agencijo za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj o vseh zadetkih ali razpisih ukrepov v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji;
  • Eurojust je pristojen za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah;
  • Skupine Evropske agencije za mejno in obalno stražo opravljajo naloge v zvezi z vračanjem in podporne skupine za upravljanje migracij.

Kadar na podlagi poizvedbe v SIS zgoraj omenjene agencije EU odkrijejo razpis ukrepa, o tem obvestijo državo članico izdajateljico. Ne smejo povezovati delov SIS ali prenašati kakršnih koli podatkov iz njega v svoj sistem.

Komisija vsakih pet let oceni uporabo SIS s strani teh agencij.

Naloge

Vsaka država, vključena v SIS:

• zagotavlja, da so podatki točni, posodobljeni ter zakonito vneseni in shranjeni v SIS, in spoštuje splošna pravila za obdelavo podatkov;
• vzpostavi, upravlja, vzdržuje in razvija svoj N.SIS v skladu s splošnimi standardi, protokoli in tehničnimi postopki ter ga poveže z NI-SIS;
• zagotavlja neprekinjeno razpoložljivost podatkov SIS končnim uporabnikom;
• posreduje svoje razpise ukrepov prek N.SIS;
• določi urad N.SIS, katerega glavna naloga je zagotoviti nemoteno delovanje in varnost N.SIS, dostop nacionalnih organov do SIS, splošno skladnost z uredbo in ustrezno razpoložljivost SIS končnim uporabnikom;
• imenuje nacionalni organ (urad Sirene) kot enotno kontaktno točko, ki deluje 24 ur na dan 7 dni v tednu in zagotavlja izmenjavo in razpoložljivost vseh dopolnilnih informacij o razpisanih ukrepih ter omogoča nadaljnje ukrepe;
• sprejme varnostni načrt, načrt za neprekinjeno delovanje in načrt za vnovično vzpostavitev delovanja po nepredvidljivih dogodkih za zaščito podatkov in preprečitev nepooblaščenega dostopa;
• uporablja pravila o poslovni skrivnosti in zaupnosti ter tudi pozorno spremlja zunanje izvajalce; zasebnim podjetjem in organizacijam je prepovedano operativno upravljanje N.SIS;
• vodi elektronske dnevnike, ki se običajno izbrišejo po treh letih, o razpisih ukrepov, dostopu do osebnih podatkov in njihovi izmenjavi zaradi preverjanja zakonitosti poizvedb in zagotavljanja celovitosti in varstva podatkov;
• izvaja nacionalni program usposabljanja za SIS za osebje z dostopom do SIS o varnosti podatkov in temeljnih pravicah, vključno z varstvom podatkov, ter o pravilih in predpisih za obdelavo podatkov.

Komisija:

• sprejema izvedbene in delegirane akte o tehničnih vidikih SIS in jih po potrebi posodablja;
• ima na podlagi Uredbe (EU) št. 2022/922 (glej povzetek) splošno usklajevalno vlogo za ocenjevalni in spremljevalni mehanizem, ki ga izvaja z vladami EU, da zagotovi celovito uporabo schengenskih pravil na nacionalni ravni;
• tri leta od začetka veljavnosti te uredbe in nato vsaka štiri leta izvede celovito oceno centralnega SIS ter izmenjave dopolnilnih informacij med nacionalnimi organi, vključno z oceno sistema za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov in informacijskih kampanj o SIS.

Agencija eu-LISA je pristojna za:

• centralni SIS in njegovo operativno upravljanje, vključno s preverjanjem kakovosti podatkov v njem, in vse naloge, ki so potrebne, da se zagotovi njegovo celoletno delovanje 24 ur na dan 7 dni v tednu;
• komunikacijsko infrastrukturo in njene ključne vidike, zlasti nadzor, varnost, usklajevanje odnosov med državami članicami in ponudniki ter proračunska in pogodbena vprašanja;
• v zvezi z uradi Sirene usklajevanje, upravljanje in podpiranje testiranja, vzdrževanje in posodabljanje tehničnih specifikacij za izmenjavo dopolnilnih informacij med uradi in komunikacijske infrastrukture ter upravljanje tehničnih sprememb;
• sprejemanje potrebnih ukrepov za zaščito podatkov in preprečevanje nepooblaščenega dostopa ali uporabe, vključno z varnostnim načrtom, načrtom za neprekinjeno delovanje in načrtom za vnovično vzpostavitev delovanja po nepredvidljivih dogodkih za centralni SIS in komunikacijsko infrastrukturo;
• uporabo poslovne skrivnosti in pravil o zaupnosti ter vodenje elektronskih dnevnikov pod enakimi pogoji kot nacionalni organi;
• javno objavo seznama nacionalnih organov, ki so pooblaščeni za opravljanje poizvedb v podatkih v SIS, v Uradnem listu Evropske unije;
• pripravo dnevnih, mesečnih in letnih statističnih podatkov o številu evidenc na kategorijo razpisov ukrepov, pri tem pa ne uporablja nobenih osebnih podatkov – njena poročila so nato objavljena.

Informacijska kampanja

• Kampanjo vodi Komisija v sodelovanju z nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov. Izvajati se začne ob začetku veljavnosti zakonodaje in se redno ponavlja, da se javnost obvesti o:
  • ciljih SIS;
  • podatkih, shranjenih v njem;
  • organih z dostopom do njega;
  • pravicah posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.
• Komisija vzdržuje spletno mesto, ki je na voljo javnosti za vse relevantne informacije v zvezi s SIS.
• Države članice morajo v sodelovanju s svojimi nadzornimi organi obveščati javnost o SIS.

OD KDAJ SE TE UREDBE UPORABLJAJO?

Nova pravila so se začela uporabljati v zaporednih fazah, da se omogoči dovolj časa za uvedbo potrebnih pravnih, operativnih in tehničnih ukrepov in ureditev.

V skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2023/201 se je delovanje SIS v skladu z uredbama (EU) 2018/1861 in (EU) 2018/1862 začelo 7. marca 2023. Uredbe (EU) 2018/1860, (EU) 2018/1861 in (EU) 2018/1862 se zdaj v celoti uporabljajo.

OZADJE

• SIS je enotni sistem za izmenjavo podatkov in zaprosil med državami, vključenimi vanj, čeprav temelji na različnih delih zakonodaje.
• Je največji sistem izmenjave informacij za varnost in upravljanje meja, ki se v Evropi najpogosteje uporablja. V letu 2022 se je do njega dostopalo več kot 12 milijard-krat in je imel 263.452 zadetkov o tujih razpisov ukrepov.
• Deluje v 30 evropskih državah: v vseh državah članicah (razen na Cipru) in štirih pridruženih schengenskih državah (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 312, 7.12.2018, str. 1).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) 2018/1860 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Uredba (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma ter o spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 (UL L 312, 7.12.2018, str. 14).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU (UL L 312, 7.12.2018, str. 56).

Glej prečiščeno različico.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba Sveta (EU) 2022/922 z dne 9. junija 2022 o vzpostavitvi in delovanju ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1053/2013 (UL L 160, 15.6.2022, str. 1).

Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 295, 21.11.2018, str. 99).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).

Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (kodificirano besedilo) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).

Schengenski pravni red, kot je naveden v členu 1(2) Sklepa Sveta 1999/435/ES z dne 20. maja 1999 (UL L 239, 22.9.2000, str. 1).

Sklep Sveta 1999/435/ES z dne 20. maja 1999 o opredelitvi schengenskega pravnega reda za namen določanja pravne podlage za vsako določbo ali sklep, ki sestavlja schengenski pravni red, skladno z ustreznimi določbami iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o Evropski uniji (UL L 176, 10.7.1999, str. 1).

Zadnja posodobitev 26.04.2023