Smernice EU za razvoj vseevropskega prometnega omrežja

KLJUČNE TOČKE

• Politika vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) si prizadeva zgraditi večmodalno omrežje železnic, cest, celinskih plovnih poti in pomorskih plovnih poti na kratke razdalje, povezanih z mestnimi vozlišči, morskimi in celinskimi pristanišči ter letališči in njihovimi terminali po vsej Evropski uniji (EU). Ima štiri cilje:
  • trajnost – zlasti s spodbujanjem nizkoemisijske ali brezemisijske mobilnosti ter večje uporabe bolj trajnostnih načinov transporta;
  • kohezija – z omogočanjem dostopa in povezav vseh regij EU, zlasti najbolj oddaljenih regij in drugih odročnih, otoških, obrobnih in gorskih regij, skupaj z redko poseljenimi območji;
  • učinkovitost – z odpravo ozkih grl in reševanjem manjkajočih železniških povezav;
  • povečanje koristi za uporabnike – z zagotavljanjem dostopnosti zlasti za tiste v ranljivih situacijah, vključno z invalidi ali osebami z omejeno mobilnostjo.
• Politika je prej temeljila na smernicah EU iz leta 2013, ki so določale tehnične zahteve za infrastrukturo in opredelile postavitev omrežja.
• Ta uredba posodablja in nadomešča te smernice, spreminja uredbi (EU) 2021/1153 (glej povzetek) in (EU) št. 913/2010 (glej povzetek) ter razveljavlja Uredbo (EU) št. 1315/2013.

Razvoj

Omrežje se bo razvijalo oziroma nadgrajevalo v treh korakih.

1. Jedrno omrežje bo dokončano do 31. decembra 2030.
2. Razširjeno jedrno omrežje bo dokončano do 31. decembra 2040.
3. Celovito omrežje bo dokončano do 31. decembra 2050.

Prometni koridorji

• Da bi zagotovili, da je načrtovanje infrastrukture usklajeno z operativnimi potrebami, uredba vključuje koridorje jedrnega omrežja in koridorje za železniški tovorni promet v evropske prometne koridorje.
• Ti pokrivajo najpomembnejše daljinske prometne tokove, prečkajo vsaj dve meji in vključujejo vsaj tri načine prevoza.
• Kot odgovor na rusko agresijo proti Ukrajini in za zagotovitev boljše povezanosti s ključnimi sosednjimi državami uredba razširja štiri prometne koridorje v Moldavijo in Ukrajino, medtem ko zmanjšuje čezmejne povezave z Belorusijo in Rusijo.

Infrastruktura železniškega prometa

Uredba poudarja pomen železnic pri prehodu na trajnostne načine transporta. V ta namen in za zagotovitev boljšega delovanja železniškega omrežja TEN-T se osredotoča na številne ukrepe, namenjene zagotavljanju zadostne zmogljivosti in nemotenega, neprekinjenega delovanja v celotnem omrežju. Ta vključujejo:

• vzpostavitev evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa;
• razvoj razširjenega jedrnega in celovitega omrežja;
• prehod na evropsko standardno nazivno tirno širino;
• zagotavljanje kroženja 740 metrov dolgih tovornih vlakov;
• minimalno progovno hitrost za potniške vlake 160 km/h.

Prometna infrastruktura za celinske plovne poti

Uredba določa minimalne infrastrukturne standarde in ravni storitev za plovne poti in pristanišča, da se uporabnikom zagotovijo učinkoviti, zanesljivi in varni pogoji plovbe vzdolž omrežja celinskih plovnih poti.

Infrastruktura za pomorski promet in evropski pomorski prostor

Uredba določa minimalne infrastrukturne standarde za pomorska pristanišča za spodbujanje ladijskega prometa na kratkih razdaljah in (železniške) povezljivosti z zaledjem. Poleg tega uvaja evropski pomorski prostor za učinkovito, uspešno in trajnostno povezovanje pomorske razsežnosti z drugimi načini transporta.

Infrastruktura za cestni promet

• Uredba zahteva, da so vse ceste osrednjega in razširjenega osrednjega omrežja posebej projektirane, zgrajene ali nadgrajene za motorni promet. Zahteva tudi zagotovitev ločenih vozišč za obe smeri prometa. Ta vozišča morajo biti med seboj ločena z ločilnim pasom, ki ni namenjen prometu, ali izjemoma kako drugače.
• Prav tako zahteva varna in zaščitena parkirna območja v osrednjem in razširjenem osrednjem omrežju, da se zagotovijo boljši delovni pogoji in počitek za poklicne voznike.

Infrastruktura za zračni promet

Uredba zahteva, da so glavna letališča z več kot 12 milijoni potnikov letno povezana z železnico na dolge razdalje, zaradi česar je železnica konkurenčna alternativa domačim dovoznim letom.

Infrastruktura za večmodalne tovorne terminale

Uredba spodbuja povečanje števila in zmogljivosti terminalov za pretovarjanje za zadovoljitev prometnih potreb. To vključuje sprejem 740 metrov dolgih vlakov, spodbujanje prehoda na trajnostne načine transporta in spodbujanje evropskega sektorja kombiniranega prometa.

Urbana mobilnost

Uredba od vseh večjih mest vzdolž omrežja TEN-T zahteva, da razvijejo načrte trajnostne mobilnosti v mestih za spodbujanje brezemisijske in nizkoemisijske mobilnosti.

Upravljanje

Uredba razširja obseg mandata koordinatorjev, da odraža nove prednostne naloge TEN-T in koordinatorjem omogoča sodelovanje s sodelujočimi državami zunaj EU. Poleg tega daje Komisiji možnost sprejemanja izvedbenih aktov za vsak evropski prometni koridor in zahteva večjo usklajenost med nacionalnimi prometnimi načrti in politiko TEN-T.

Horizontalne določbe

Uredba zahteva, da se vseevropsko prometno omrežje načrtuje, razvija in upravlja na način, ki je gospodaren z viri, prek:

• vzdrževanja obstoječe prometne infrastrukture v življenjski dobi infrastrukture;
• optimizacije uporabe infrastrukture, zlasti z učinkovitim upravljanjem zmogljivosti in prometa ter spodbujanjem večmodalnosti;
• optimizacije možnih sinergij z drugimi omrežji (vseevropska energetska omrežja, vseevropska digitalna omrežja, vojaška mobilnost);
• odpornost prometnega omrežja ter njegove infrastrukture in storitev glede na spreminjajoče se podnebje in geopolitični kontekst.