Uredba o tujih subvencijah

KLJUČNE TOČKE

Tuja subvencija je finančni prispevek, ki ga neposredno ali posredno zagotovi država nečlanica EU, ki prinaša ugodnosti in je omejen na eno ali več podjetij ali panog.

V tem kontekstu je lahko finančni prispevek med drugim:

• prenos sredstev ali obveznosti, davčne spodbude in dolžniške ureditve;
• opustitev zapadlih prihodkov, kot so davčne oprostitve;
• dobava ali nakup blaga in storitev.

Takšen finančni prispevek je tuj, če izvira iz centralne vlade države nečlanice EU, javnih organov na vseh ravneh ter javnih in zasebnih subjektov, katerih dejanja je mogoče pripisati državi nečlanici EU.

Tuje subvencije:

• izkrivljajo notranji trg, če izboljšujejo konkurenčni položaj podjetja in negativno vplivajo na konkurenco na notranjem trgu, kar je mogoče ugotoviti z uporabo kazalnikov, kot so:
  • višino in naravo subvencije,
  • položaj podjetja, vključno z njegovo velikostjo in ravnjo ter razvojem gospodarske dejavnosti, in zadevnimi trgi ali sektorji,
  • namen in pogoji subvencije;
• ni verjetno, da bi izkrivljale notranji trg, če je skupna subvencija podjetju v treh zaporednih letih nižja od 4 milijonov EUR;
• ne izkrivljajo notranjega trga, kadar:
  • je skupna subvencija podjetju v treh zaporednih letih nižja od praga državne pomoči EU de minimis (200.000 EUR),
  • se pomoč uporablja za pomoč pri sanaciji škode, ki jo povzročijo naravne nesreče ali izredni dogodki;
• najverjetneje izkrivljajo notranji trg, če:
  • se dodelijo podjetju v težavah brez načrta prestrukturiranja,
  • so v obliki neomejenega jamstva za dolgove ali obveznosti,
  • zagotovijo izvozno financiranje, ki ni v skladu s pravili Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj,
  • neposredno olajšajo koncentracijo (tj. združevanje podjetij ali prevzem),
  • podjetju omogočijo oddajo neupravičeno ugodne ponudbe.

Komisija:

• lahko:
  • oceni negativne in pozitivne učinke subvencije, ko se odloča, kako bo ukrepala,
  • podjetju naloži izravnalne ukrepe za odpravo dejanskih ali potencialnih izkrivljanj,
  • sprejme zaveze podjetja za odpravo izkrivljanj in jih naredi zavezujoče,
  • v primeru priglašenih poslov prepove subvencionirano koncentracijo ali dodelitev ponudbe subvencioniranemu ponudniku;
• zagotovi, da so zaveze ali izravnalni ukrepi sorazmerni ter v celoti in učinkovito odpravijo izkrivljanje, ki ga ti ukrepi lahko vključujejo, na primer zmanjšanje zmogljivosti, odprodajo določenih sredstev, razpustitev združitve podjetij ali vračilo subvencije z ustreznimi obrestmi;
• po potrebi nalaga zahteve glede poročanja in preglednosti ali zahteve glede informacij o prihodnjih koncentracijah ali postopkih javnega naročanja.

Komisija lahko pri pregledu subvencij:

• zahteva in preuči informacije iz katerega koli vira;
• izvaja inšpekcijske preglede znotraj in zunaj EU (če vlada države temu ne nasprotuje);
• sproži poglobljeno preiskavo, če predhodni pregled pokaže zadostne znake izkrivljajoče tuje subvencije – v takih primerih bo tudi:
  • obvestila zadevno podjetje, države članice EU, v primeru javnih naročil pa tudi naročnika,
  • objavila povzetek obvestila v Uradnem listu Evropske unije in povabi k predložitvi pisnih vlog;
• zaključi predhodni pregled, če ugotovi, da ni dovolj znakov izkrivljajoče tuje subvencije;
• uporablja začasne ukrepe za ohranitev konkurence in preprečitev nepopravljive škode do sprejetja končne odločitve;
• naloži globe ali periodične denarne kazni enemu ali več podjetjem, ki namerno ali iz malomarnosti posredujejo napačne podatke ali ne sodelujejo – globe ne smejo presegati 1 % skupnega letnega prometa podjetja, periodične kazni pa ne smejo presegati 5 % povprečnega dnevnega skupnega prometa;
• uporabi globe do 10 % skupnega prometa za podjetje, ki ne izpolnjuje svojih zavez.

Pravila o velikih koncentracijah (združevanja podjetij in prevzemi) in sodelovanju pri velikih javnih naročilih:

• od podjetij zahtevajo, da obvestijo Komisijo, če:
  • promet v EU dosegljivega cilja, ene od strank združevanja, ali skupnega podjetja znaša najmanj 500 milijonov EUR, tuji finančni prispevek pa znaša več kot 50 milijonov EUR v zadnjih treh letih (koncentracije),
  • vrednost pogodbe brez davka na dodano vrednost znaša najmanj 250 milijonov EUR, tuji finančni vložek v preteklih teh letih pa najmanj 4 milijone EUR (javno naročilo);
• Komisiji omogočajo, da izvede predhodni pregled ali poglobljeno preiskavo in se odloči, ali:
  • dovoli koncentracijo ali oddajo javnega naročila z ali brez zavez zadevnega podjetja,
  • prepove subvencionirano koncentracijo ali oddajo javnega naročila subvencioniranemu ponudniku,
  • uporabi globe in periodične kazni za podjetja, ki ne spoštujejo pravil.

Komisija:

• lahko:
  • prejme informacij od držav članic in vseh fizičnih ali pravnih oseb o domnevnih tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg,
  • izvaja tržne raziskave gospodarskih dejavnosti posameznih sektorjev ali uporabo določenega instrumenta subvencije,
  • vzpostavi dialog z državami nečlanicami EU v primeru ponavljajočih se tujih subvencij, ki izkrivljajo notranji trg, ali več izvršilnih ukrepov proti subvencijam, ki jih dodeli ista država nečlanica EU;
• bo podjetjem zagotovila priložnost, da se odzovejo, preden sprejme končno odločitev;
• ima pooblastilo za sprejemanje izvedbenih in delegiranih aktov.
• bo do 12. januarja 2026 objavila in redno posodabljala smernice o tem, kako ocenjuje in uporablja nekatere ključne koncepte uredbe;
• bo predstavila letno ocenjevalno poročilo o zakonodaji Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije;
• bo do 13. julija 2026 in nato vsaka 3 leta pregledala, kako izvaja in uveljavlja uredbo – to bo predložila Parlamentu in Svetu, skupaj z vsemi predlogi za revizijo zakonodaje.

Prehodna ureditev določa, da uredba:

• velja za tuje subvencije, dane v petih letih pred 12. julijem 2023, ki izkrivljajo notranji trg po tem datumu;
• ne velja za:
  • dogovorjene koncentracije, objavljene javne ponudbe ali kontrolne deleže, pridobljene pred 12. julijem 2023,
  • oddana javna naročila ali postopke, začete pred 12. julijem 2023.