Smernice o uporabi konkurenčnega prava EU za kolektivne pogodbe v zvezi z delovnimi pogoji samozaposlenih oseb brez zaposlenih

KLJUČNE TOČKE

Člen 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije ne dovoljuje sporazumov med podjetji, ki omejujejo konkurenco, zlasti če neposredno ali posredno določajo nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje trgovanja. Medtem ko kolektivne pogodbe med delodajalcem (ali delodajalci) in delavci niso zajete s pravili EU o konkurenci, se samozaposlene osebe brez zaposlenih štejejo za „podjetja“ in lahko tvegajo kršitev pravil EU o konkurenci, ko se kolektivno pogajajo o honorarjih ali drugih pogojih trgovanja.

Smernice pojasnjujejo, da:

• se konkurenčno pravo EU ne uporablja za kolektivne pogodbe samozaposlene oseb brez zaposlenih, ki so v položaju, primerljivem z delavci, tj. kadar:
  • zagotavljajo storitve izključno ali pretežno enemu podjetju,
  • opravljajo enako ali podobno delo z delavci istega podjetja, oz.
  • zagotavljajo svoje storitve prek digitalne delovne platforme, kot je spletno mesto ali aplikacija, ki organizira delo, ki ga izvajajo posamezniki;
• Evropska komisija prav tako ne bo uveljavljala pravil o konkurenci EU proti kolektivnim pogodbam, ki jih sklenejo samozaposlene osebe brez zaposlenih, ki imajo šibek pogajalski položaj, na primer kadar obstaja neravnovesje v pogajalski moči v pogajanjih z gospodarsko močnejšimi podjetji ali ko se pogajajo kolektivno v skladu z nacionalno zakonodajo ali zakonodajo EU.

Vrste sporazumov, ki jih zajemajo te smernice

Zajete so vse oblike kolektivnih pogajanj, od pogajanj prek socialnih partnerjev ali drugih združenj do neposrednih pogajanj skupine samozaposlenih oseb brez zaposlenih, ali njihovih predstavnikov, s podjetjem za katerega delajo, o vprašanjih vključno z:

• plačilom, nagradami in bonusi;
• delovnim časom in razporeditvijo dela;
• počitnicami in dopustom;
• fizičnimi prostori, kjer poteka delo;
• zdravjem in varnostjo;
• zavarovanjem in socialno varnostjo; in
• pogoji, pod katerimi so upravičeni, da prenehajo opravljati svoje storitve ali pod katerimi je podjetje upravičeno, da preneha uporabljati njihove storitve.

Smernice ne zajemajo sporazumov o oblikovanju cen storitev za potrošnike ali sporazumov, ki omejujejo svobodo podjetij, da najemajo ponudnike delovne sile, ki jih potrebujejo.

Osebe, zajete v teh smernicah

Smernice se nanašajo na samozaposlene osebe brez zaposlenih, in sicer samozaposlene, ki opravljajo storitve predvsem z lastnim osebnim delom. Ti samozaposleni lahko uporabljajo določeno blago ali sredstva kot sredstvo za zagotavljanje svojih osebnih storitev dela, npr. čistilec, ki uporablja čistilne pripomočke, in glasbenik, ki igra glasbilo.

Vendar smernice ne veljajo za osebe, katerih zaposlitev je sestavljena le iz uporabe blaga ali sredstev, ali preprodaje blaga ali storitev, kot je najem stanovanja ali preprodaja avtomobilskih delov.

Spremljanje

Komisija spremlja, kako te smernice delujejo na nacionalni ravni prek Evropske mreže za konkurenco in prek srečanj z evropskimi socialnimi partnerji. Komisija bo razmislila o pregledu svojih smernic do leta 2030.