Okvir za serviserje kreditov in kupce kreditov

POVZETEK:

Direktiva (EU) 2021/2167 o serviserjih kreditov in kupcih kreditov

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Usklajuje pravila za serviserje kreditov* in kupce kreditov* v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz nedonosne kreditne pogodbe.
Njen cilj je podpreti razvoj sekundarnih trgov za slaba posojila* v Evropski uniji (EU) in ob tem zagotoviti, da taka posojila ne ogrožajo pravic kreditojemalcev.

KLJUČNE TOČKE

Direktiva se razen v zvezi z nekaterimi jasno opredeljenimi izjemami uporablja za serviserje kreditov in kupce kreditov v zvezi s pravicami kreditodajalca, ki izhajajo iz nedonosne kreditne pogodbe.

Dovoljenje serviserjev kreditov

Serviserji kreditov morajo:

zahtevati dovoljenje od ustreznega nacionalnega organa;
izpolnjevati določene pogoje (neizpolnjevanje je razlog za zavrnitev vloge), zlasti:
- biti morajo pravna oseba in imeti statutarni ali glavni sedež v navedeni državi članici EU,
- dokazati, da imajo člani njihovih poslovodnih ali upravnih organov dober ugled in niso vpisani v kazensko evidenco, nad njimi ni bil razglašen stečaj ter imajo znanje in izkušnje za kompetentno in odgovorno poslovanje,
- izvajati trdno upravljanje in ustrezne notranje kontrole,
- izpolnjevati pravila za varstvo ter pošteno in vestno obravnavanje kreditojemalcev ter brezplačno evidentiranje in obravnavanje njihovih pritožb,
- uporabljati ustrezne postopke za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma,
- upoštevati nacionalne zahteve glede poročanja in javnega razkrivanja.

Pristojni nacionalni organi morajo:

uporabljati postopek za izdajo dovoljenja za serviserje kreditov, v okviru katerega morajo dokazati, da izpolnjujejo vse pogoje;
v 90 dneh sprejeti odločitev o izdaji ali zavrnitvi dovoljenja;
imeti nadzorniška, preiskovalna in kaznovalna pooblastila z možnostjo, da v določenih okoliščinah dovoljenje odvzamejo;
vzdrževati javno dostopen spletni register vseh serviserjev kreditov;
na podlagi določenih pogojev omogočiti serviserjem kreditov, ki imajo dovoljenje v eni državi članici, da opravljajo svoje dejavnosti drugje v EU.

Kupci kreditov in serviserji kreditov morajo v svojih odnosih s kreditojemalci:

ravnati v dobri veri, pravično in strokovno;
kreditojemalcem zagotavljati informacije, ki niso zavajajoče, nejasne ali lažne;
spoštovati in varovati osebne podatke in zasebnost kreditojemalcev;
ravnati brez nadlegovanja, prisile ali vplivanja na kreditojemalce;
zagotoviti kreditojemalcu naslednje informacije po prenosu pravic kreditodajalca in pred prvo izterjavo dolga ali kadar koli to zahteva kreditojemalec:
- datum prenosa ter identifikacijske in kontaktne podatke kupca kreditov,
- znesek, ki ga kreditojemalec dolguje, razčlenjen na znesek glavnice, obresti, provizij in drugih stroškov,
- izjavo, ki potrjuje, da se še vedno uporabljajo vsi ustrezni predpisi EU in nacionalni predpisi,
- ime, naslov in kontaktno podatke ustreznih nacionalnih organov.

Pravica do prejemanja informacij

Kreditne institucije morajo:

potencialnim kupcem kreditov zagotoviti informacije o pravicah kreditodajalca, da lahko sami ocenijo verjetnost poplačila neporavnanega posojila;
dvakrat letno svojim nacionalnim organom zagotoviti informacije, kot so podatki o kupcih kreditov in skupni neporavnani znesek prenesenih kreditnih portfeljev, vključno z njihovim številom in obsegom.

Kupci kreditov, ki prenesejo pravice kreditodajalca, morajo dvakrat letno in po možnosti vsako četrtletje zagotoviti ustreznim organom podatke o novem kupcu in informacije, kot je skupni neporavnani znesek.

Države članice imajo pooblastilo za določitev ustreznih upravnih kazni in popravnih ukrepov za kršitve Direktive.

Evropski bančni organ izdaja smernice in tehnične standarde o podrobnih vidikih Direktive.

Direktiva spreminja Direktivo 2008/48/ES (glej povzetek) in Direktivo 2014/17/EU (glej povzetek).

Evropska komisija poroča o:

ustreznosti regulativnega okvira Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije do 29. decembra 2023;
o svojem vrednotenju Direktive Parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru do 29. decembra 2026.

OD KDAJ SE TA PRAVILA UPORABLJAJO?

Direktivo je bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo do 28. decembra 2021. Ta pravila se uporabljajo od 30. decembra 2023.
V skladu z nacionalnim pravom bodo subjekti, ki 30. decembra 2023 že opravljajo dejavnosti servisiranja kreditov, lahko te še naprej opravljali v svoji matični državi članici do 29. junija 2024 ali do datuma, na katerega pridobijo dovoljenje v skladu s to direktivo, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.

OZADJE

Bančno posojilo na splošno velja za nedonosno, kadar kreditojemalec po več kot 90 dneh še ne plača dogovorjenih obrokov ali obresti ali če se izkaže, da plačilo ni verjetno.
Učinkovito upravljanje nedonosnih posojil zmanjšuje tveganja na bilancah bank, zato se lahko osredotočijo na kreditiranje podjetij in posameznikov.

KLJUČNI POJMI

Serviser kreditov. Pravna oseba, ki upravlja in izvršuje pravice in obveznosti kreditodajalca, ki izhajajo iz nedonosne kreditne pogodbe.

Kupec kreditov. Fizična ali pravna oseba, razen kreditne institucije, ki odkupi pravice kreditodajalca, ki izhajajo iz nedonosne kreditne pogodbe, ali samo pogodbo.

Slabo posojilo. Bančno posojilo, ki se odplačuje z zamudo ali, ki ga kreditojemalec verjetno ne bo odplačal.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva (EU) 2021/2167 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2021 o serviserjih kreditov in kupcih kreditov ter spremembi Direktive 2008/48/ES in Direktive 2014/17/EU (UL L 438, 8.12.2021, str. 1–37).

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34–85).

Nadaljnje spremembe Direktive 2014/17/EU so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1–337).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1–11).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12–47).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66–92).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 27.04.2022