ki delajo v državi članici, ki ni tista, ki jim je prva podelila modro karto EU.
KLJUČNE TOČKE
Področje uporabe direktive je naslednje.
Velja za državljane tretjih držav, ki se prijavljajo ali so se prijavili za visokokvalificirano zaposlitev v državi članici.
Ne velja za državljane tretjih držav, ki:
iščejo mednarodno zaščito,
izvajajo raziskovalni projekt,
imajo status rezidenta za daljši čas v državi članici,
so zajeti v mednarodnem sporazumu, ki dovoljuje začasno bivanje, pravico do prostega gibanja ali katerih izgon je bil začasno odložen.
Ne vpliva na:
ugodnejša pravila v pravu EU, vključno z dvostranskimi in večstranskimi sporazumi,
pravico držav članic, da se odločijo, koliko državljanov tretjih držav lahko vstopi na njihovo ozemlje.
Prosilci za modro karto EU morajo predložiti:
veljavno pogodbo o zaposlitvi ali zavezujočo ponudbo za visokokvalificirano zaposlitev za najmanj šest mesecev,
dokumente, ki potrjujejo njihove poklicne kvalifikacije,
veljavne potovalne dokumente in po potrebi vizum,
dokazilo o prijavi za zdravstveno zavarovanje, če to ni zajeto v pogodbi.
Države članice:
zahtevajo, da so izpolnjeni pogoji iz ustrezne nacionalne zakonodaje, kolektivnih pogodb ali ustaljenih praks,
zagotovijo, da je določen plačni prag vsaj enak, vendar ne višji od 1,6-kratne povprečne bruto nacionalne letne plače, nižjemu pragu 80 %, ki velja za deficitarne poklice in nedavne diplomante izven EU (ne več kot tri leta),
odločijo, ali vloge vloži državljan tretje države, delodajalec ali eden od obeh,
lahko zaračunavajo pristojbine za obravnavanje vlog, če niso nesorazmerne ali pretirane,
prijaviteljem omogočajo enostaven dostop do vseh zahtevanih dokumentov in določenih pogojev,
določijo kontaktne točke za sprejemanje in posredovanje informacij.
Pravila o zavrnitvi določajo naslednje.
Države članice morajo zavrniti vloge, če:
merila za sprejem niso izpolnjena,
so predloženi dokumenti lažni,
prosilec predstavlja nevarnost za javni red, javno varnost ali javno zdravje,
je glavni namen delodajalca privabiti državljane tretjih držav.
Države članice lahko zavrnejo vloge, če:
prosto delovno mesto lahko zapolni državljan, državljan EU ali državljan tretje države, ki zakonito živi v EU,
delodajalec ni izpolnil davčnih in drugih zakonskih obveznosti, je v stečaju, mu grozi insolventnost ali je nezakonito zaposlil državljane tretjih držav,
v matični državi prosilca primanjkuje kvalificiranih delavcev v zadevnem poklicu.
Pravila o odvzemu ali nepodaljšanju določajo naslednje.
Države članice morajo odvzeti modro karto ali zavrniti njeno podaljšanje, če:
so karta ali dokumenti lažni,
državljan tretje države nima več veljavne pogodbe o zaposlitvi ali potrebnih kvalifikacij ali več ne dosega plačnega praga.
Države članice lahko odvzamejo modro karto ali zavrnejo njeno podaljšanje, če:
so ogroženi javni red, varnost ali zdravje,
delodajalec ni izpolnil svojih zakonskih obveznosti,
imetnik modre karte ne izpolnjuje zahtev direktive o osebnih financah, bivanju in drugih zahtevah.
Modre karte:
veljajo najmanj 24 mesecev ali, če je pogodba o delu sklenjena za krajši čas, še 3 mesece po izteku pogodbe,
imetnikom omogočajo pravico do vstopa, ponovnega vstopa in bivanja v državi članici ter uživanja vseh pravic iz direktive.
Delodajalci:
lahko koristijo postavljeni postopek modre karte, če jim država članica podeli status priznanega delodajalca,
se soočajo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi nacionalnimi sankcijami, če ne delujejo v skladu z zakonodajo.
Imetniki modre karte EU:
bodo morda morali nacionalne organe obvestiti o vsaki spremembi delodajalca ali okoliščin v prvih 12 mesecih zakonite zaposlitve,
uživajo enako obravnavo kot državljani EU na področjih, kot so pogoji zaposlovanja, svoboda združevanja, izobraževanje in poklicno usposabljanje, vzajemno priznavanje diplom, socialna varnost ter dostop do blaga in storitev,
lahko jih spremljajo njihovi družinski člani, ki imajo prav tako pravico do dela,
lahko pridobijo status rezidenta EU za daljši čas pod določenimi pogoji,
se lahko, potem ko 12 mesecev zakonito živijo v državi članici, ki je izdala modro karto, preselijo, živijo in delajo s svojo družino v drugi državi članici.
Direktiva zahteva naslednje.
Države članice morajo do in nato vsako leto predložiti podrobne statistične podatke o odobrenih, zavrnjenih in odvzetih modrih kartah ter o navedenih razlogih.
seznama visokokvalificiranih poklicev v Prilogi I in to storiti vsaki dve leti ob upoštevanju spreminjajočih se potreb na trgu dela,
uporabe direktive, ter po potrebi predlagati spremembe, in to vsake štiri leta.
Direktiva:
spremeni Direktivo (EU) 2016/801 o pogojih za vstop in prebivanje zaradi raziskovanja, študija, usposabljanja, prostovoljskega dela, srednješolskega izobraževanja in opravljanja dela varuške au pair (glej povzetek),
razveljavi prvotno direktivo o modri karti, Direktivo 2009/50/ES (glej povzetek), od dne .
OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?
Uporablja se od , države članice pa jo morajo v nacionalno pravo prenesti do .
OZADJE
Direktiva posodablja prejšnja pravila modre karte. EU daje ciljno usmerjeno shemo zakonite migracije, ki se lahko odzove na pomanjkanje znanja in spretnosti, visoko kvalificiranim strokovnjakom pa olajša pridružitev delovni sili.
Direktiva zagotavlja okvir EU za privabljanje visoko usposobljenih kadrov, medtem ko posamezne države članice odločajo, koliko ljudi bodo sprejele na svoj trg dela.
Več informacij je na voljo na straneh:
Modra karta – Portal EU o priseljevanju (Evropska komisija)
Državljan tretje države: vsaka oseba, ki ni državljan EU.
GLAVNI DOKUMENT
Direktiva (EU) 2021/1883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namen visokokvalificirane zaposlitve in razveljavitvi Direktive Sveta 2009/50/ES (UL L 382, , str. 1–38).
POVEZANI DOKUMENTI
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o novem paktu o migracijah in azilu (COM(2020) 609 final, ).
Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, , str. 21–57).
Nadaljnje spremembe Direktive (EU) 2016/801 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.
Direktiva Sveta 2009/50/ES z dne o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve (UL L 155, , str. 17–29).