Uredba o enotnem območju plačil v evrih

KLJUČNE TOČKE

• Nacionalni računi v posamezni državi članici SEPA, ki se uporabljajo za kreditne prenose in direktne bremenitve, bi morali biti dostopni v vsej EU. To je znano kot dostopnost.
• Enaka pravila se uporabljajo za nacionalne in čezmejne dejavnosti.
• Plačilni sistemi bi morali biti medsebojno interoperabilni.
• Uredba zahteva, da transakcije s kreditnimi prenosi in direktnimi bremenitvami izpolnjujejo nekatere pogoje, ki vključujejo:
  • uporabo mednarodnih številk bančnega računa (IBAN), bančnih identifikacijskih kod (BIC) in standarda finančnih sporočil za vsa plačila v evrih;
  • pravico plačnikov, da dajo posebna navodila, kot sta znesek in pogostost direktnih bremenitev.
• Sprememba Uredbe (EU) 2024/886 omogoča uporabnikom plačilnih storitev prenos denarja v 10 sekundah kadar koli v dnevu, tudi izven delovnega časa, ne le znotraj iste države, ampak tudi med državami članicami EU.
  • Od ponudnikov plačilnih storitev, ki svojim uporabnikom ponujajo plačilno storitev pošiljanja in prejemanja kreditnih nakazil v evrih, ki niso takojšnja, zahteva, da jim ponudijo tudi plačilno storitev pošiljanja in prejemanja takojšnjih kreditnih nakazil v evrih.
  • Ponudniki plačilnih storitev morajo zagotoviti, da so vsi plačilni računi, ki so dosegljivi za kreditna nakazila v evrih, ki niso takojšnja, dosegljivi 24 ur na dan in vsak koledarski dan tudi za takojšnja kreditna nakazila v evrih.
  • Ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v državi članici, kjer valuta ni evro, uporabnikom niso dolžni ponuditi plačilne storitve pošiljanja takojšnjih kreditnih nakazil v evrih nad omejitvijo, ki ni nižja od 25 000 EUR na transakcijo, pri čemer višino omejitve določijo pristojni organi za obdobje 1 leta in ga je mogoče podaljšati za dodatna obdobja 1 leta po presoji pristojnih organov. Takšna transakcijska omejitev bi se lahko uporabljala le za takojšnja kreditna nakazila v evrih, ki so poslana s plačilnih računov, denominiranih v nacionalni valuti te države članice, v času, ko ponudnik plačilnih storitev niti ne pošilja niti ne prejema transakcij kreditnih nakazil v evrih za take plačilne račune, ki niso takojšnja.
  • Ponudniki plačilnih storitev morajo zagotoviti, da nadomestila, ki jih zaračunajo plačnikom in prejemnikom plačil za pošiljanje in prejemanje takojšnjih kreditnih nakazil v evrih, ne presegajo nadomestil, ki jih zaračunavajo za pošiljanje in prejemanje kreditnih nakazil v evrih, ki niso takojšnja.
  • Ponudniki plačilnih storitev bodo morali preveriti, ali se IBAN in ime upravičenca ujemata, da bi opozorili plačnika na morebitne napake ali goljufije, preden se izvede transakcija. Ta zahteva velja za takojšnja in redna kreditna nakazila v evrih.
• Uredba (EU) št. 260/2012 določa naslednje datume začetka veljavnosti:
  • od 1. februarja 2014 (pozneje odloženo na avgust 2014) se morajo vsi kreditni prenosi in direktne bremenitve v evrih izvajati v isti obliki v državah članicah, katerih nacionalna valuta je evro;
  • od 31. oktobra 2016 se morajo vsi kreditni prenosi in direktne bremenitve v evrih izvajati v isti obliki tudi v državah članicah, katerih nacionalna valuta ni evro;
  • od 1. februarja 2017 ukinitev večstranskih medbančnih provizij¹ za direktne bremenitve;
  • od 1. februarja 2016 preneha obvezna uporaba kode BIC.
• Roki, v katerih morajo ponudniki plačilnih storitev izpolniti obveznosti iz spremembe Uredbe (EU) 2024/886, so časovno razporejeni in se začnejo 9. januarja 2025 ter končajo 9. junija 2028, odvisno od vrste obveznosti in države članice, v kateri se nahaja ponudnik plačilnih storitev.
• Države članice so morale:
  • imenovati nacionalni organ s potrebnimi pooblastili, da se zagotovi popolno izvajanje zakonodaje;
  • do 1. februarja 2013 določiti predpise o kaznih za kršitve zakonodaje;
  • določiti ustrezne in učinkovite izvensodne pritožbene postopke in postopke za povrnitev škode.
• V zvezi z Evropsko komisijo so bila uvedena naslednja pravila.
  • Za petletno obdobje, ki ga je mogoče obnoviti, je bila od 31. marca 2012 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov.
  • Do 1. februarja 2017 je morala predložiti poročilo o izvajanju zakonodaje.
  • Do 9. oktobra 2028 mora predložiti nadaljnje poročilo o uporabi zakonodaje, ki jo po potrebi spremlja zakonodajni predlog, ki ocenjuje razvoj nadomestil za plačilne račune ter za nacionalne in čezmejne kreditne prenose ter takojšnje kreditne prenose v evrih in v nacionalni valuti držav članic, kjer valuta ni evro, od 26. oktobra 2022. V tem poročilu bo prav tako ocenjeno, ali je metoda, ki jo morajo ponudniki plačilnih storitev uporabiti za namene izpolnjevanja veljavnih obveznosti preverjanja sankcij, učinkovita pri preprečevanju nepotrebnega oviranja takojšnjih kreditnih prenosov.