Člen 4 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)
Člen 4 PDEU podeljuje EU pristojnost ukrepanja in vodenja skupne politike na področju razvojnega sodelovanja. Države EU lahko izvajajo tudi svoje pristojnosti na tem področju.
Glavni cilj razvojne politike EU, kot je določen v členu 208 PDEU, je zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine. Člen 208 od EU in držav EU tudi zahteva, da spoštujejo svoje obveznosti, ki so se jim zavezale v okviru Organizacije združenih narodov (OZN) in drugih pristojnih mednarodnih organizacij.
Razvojna politika EU si prizadeva tudi za uresničitev ciljev zunanjega ukrepanja EU, zlasti tistih, ki so določeni v členu 21(2)(d) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in ki se nanašajo na pospeševanje trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju, pri čemer ima prednost izkoreninjenje revščine.
Razvojna politika EU v skladu s cilji iz člena 21(2) PEU med drugim prispeva tudi k podpiranju demokracije, pravne države in človekovih pravic, ohranjanju miru in preprečevanju sporov, izboljšanju kakovosti okolja in trajnostnega gospodarjenja s svetovnimi naravnimi viri, pomoči prebivalstvu, državam in regijam, ki se spopadajo z naravnimi nesrečami ali nesrečami, ki jih je povzročil človek, in podpiranju mednarodne ureditve, ki temelji na okrepljenem večstranskem sodelovanju in odgovorni svetovni politiki.
EU kot močnejši globalni akter
Namen EU je združitev vseh razpoložljivih sredstev iz EU in držav EU v prizadevanjih za mirnejši in uspešnejši svet. Celovito izvajanje globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko se je začelo leta 2017. Ta strategija določa osrednje interese in načela EU za delovanje in vsebuje vizijo za bolj verodostojno, odgovorno in odzivno EU v svetu. Horizontalni elementi pri izvajanju globalne strategije EU so cilji trajnostnega razvoja OZN.
EU in države EU so skupaj največji donator uradne razvojne pomoči (URP). Evropski razvojni sklad (ERS) je glavni instrument EU za zagotavljanje razvojne pomoči 79 afriškim, karibskim in pacifiškim državam (državam AKP) ter čezmorskim državam in ozemljem v okviru Sporazuma iz Cotonouja.
EU želi s pomočjo instrumenta razvojnega sodelovanja zmanjšati revščino v državah v razvoju, spodbuditi trajnosten gospodarski, družbeni in okoljski razvoj ter podpreti demokracijo, vladavino prava, človekove pravice in dobro upravljanje.
Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 in Evropsko soglasje o razvoju
Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je sprejelo 193 držav članic OZN leta 2015, je nov globalni okvir za izkoreninjenje revščine in uresničitev svetovnega trajnostnega razvoja do leta 2030.
EU v skladu s svojo globalno strategijo za zunanjo in varnostno politiko v svojem novem Evropskem soglasju o razvoju iz leta 2017 določa načela za institucije in države EU v zvezi z njihovim sodelovanjem z državami v razvoju, ki prispevajo k uresničitvi agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in akcijske agende iz Adis Abebe, ki jo je OZN sprejela leta 2015, ter Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.
Soglasje usklajuje razvojno delovanje EU s cilji trajnostnega razvoja in temelji na petih osrednjih točkah agende za leto 2030 (ljudje, planet, napredek, mir in partnerstvo).
Financiranje za trajnostni razvoj
EU je pogodbenica akcijske agende iz Adis Abebe, sporazuma, ki ga je sklenilo 193 partnerskih držav članic OZN na tretji mednarodni konferenci OZN o financiranju za razvoj. Ta je ključni del agende za leto 2030 in določa novo paradigmo za izvajanje z učinkovito rabo finančnih in nefinančnih sredstev ter postavljanjem nacionalnih ukrepov in smotrnih politik v ospredje. Področja ukrepanja agende vključujejo:
Načrt za zunanje naložbe
Da bi podprla uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in spodbudila javne in zasebne naložbe, je EU leta 2017 vzpostavila Evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD) in jamstvo EFSD. Ta sta del Načrta EU za zunanje naložbe, ki obravnava izzive trajnostnega razvoja, s katerimi se spopada podsaharska Afrika, ter tudi tranzicijo z reformami v sosedski regiji EU.
Obdobje po izteku sporazuma iz Cotonouja
V teku so pogajanja glede ponovne opredelitve prihodnjih odnosov EU z državami AKP. Ti so trenutno opredeljeni v sporazumu iz Cotonouja, ki se izteče konec leta 2020. Sporazum prispeva k zmanjševanju revščine, povečanju stabilnosti in vključevanju držav AKP v svetovno gospodarstvo.
Razvojna učinkovitost in skupno načrtovanje programov – boljše sodelovanje z državami EU
EU je zavezana zagotavljanju čim učinkovitejše porabe razvojne pomoči pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. V zvezi s tem je potrdila več mednarodnih sporazumov, med katerimi so tudi:
Ključna načela razvojne učinkovitosti, ki so bila ponovno opredeljena leta 2016 na srečanju na visoki ravni v Nairobiju, so:
Ta načela se uresničujejo v programih in projektih ter s skupnim načrtovanjem programov, tako da različni razvojni partnerji EU (tj. iz EU in držav EU) delajo v partnerski državi in skupaj načrtujejo razvojno sodelovanje.
Skladnost politik za razvoj
EU si s skladnostjo politik za razvoj prizadeva zmanjšati negativne učinke prelivanja svojih politik na države v razvoju. Namen tega je:
Da bi zagotovila njen pomen pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, je EU vključila skladnost politik za razvoj v splošno delo Komisije na področju izvajanja agende za leto 2030. Države EU imajo tudi svoje mehanizme, ki zagotavljajo skladnost politik za razvoj v njihovih nacionalnih politikah. Poročilo EU o skladnosti politik za razvoj iz leta 2019 obravnava napredek, ki so ga dosegle institucije in države EU na tem področju v obdobju 2015–2018.
Revščina in zmanjševanje neenakosti
Prvi cilj trajnostnega razvoja, tj. izkoreninjenje revščine, in deseti cilj trajnostnega razvoja, tj. obravnavanje neenakosti in diskriminacije, sta osrednja elementa razvojne politike EU.
Predhodni rezultati raziskave, ki analizira neenakosti in jo je Komisija izvajala leta 2017, kažejo naslednje:
Neenakost na nacionalni ravni je še vedno velika ovira za hiter razvoj in zmanjšanje revščine. Čeprav se skrajna revščina po vsem svetu zmanjšuje, je v Afriki, zlasti pa podsaharski Afriki, še vedno zelo razširjena.
Človekov razvoj
Prednostne naloge razvojne politike EU vključujejo izkoreninjenje revščine (prvi cilj trajnostnega razvoja), odpravo neenakosti in diskriminacije (deseti cilj trajnostnega razvoja) in zagotavljanje, da nihče ne zaostaja. Pristop v okviru človekovega razvoja je osredotočen na ljudi, njihove možnosti in izbire. EU podpira družbo in gospodarstvo partnerskih držav v prizadevanjih, da bi postala bolj vključujoča in trajnostna, da bi razvoj prinesel koristi vsem in da pri tem ne bi nihče zaostajal.
Enakost spolov in krepitev vloge žensk
Enakost spolov je temeljna vrednota EU (člen 2 PEU) ter cilj politike, vsebovan v Pogodbi o delovanju Evropske unije (člen 19 PDEU). EU s podpiranjem enakosti spolov in krepitve vloge žensk prispeva k uresničevanju petega cilja trajnostnega razvoja ter celotne agende za leto 2030, kar je poudarjeno tudi v Evropskem soglasju o razvoju iz leta 2017.
Enakost spolov je temeljni predpogoj za pravičen in vključujoč trajnostni razvoj, saj ženske in dekleta predstavljajo polovico svetovnega prebivalstva. Cilj EU je zagotoviti ženskam in dekletom polno in enakopravno udeležbo v družbenem, gospodarskem, političnem in civilnem življenju. Zlasti podpira odpravo ovir za enakost spolov, kot so diskriminatorni predpisi, neenakopraven dostop do storitev in pravosodja, izobraževanja in zdravstva, zaposlovanja in ekonomske neodvisnosti ter politične udeležbe, in odpravo spolnega nasilja ter nasilja na podlagi spola, med drugim z obravnavanjem družbenih norm in stereotipov o spolih ter podpiranjem ženskih gibanj in civilne družbe.
Akcijski načrt EU za enakost spolov (2016–2020) določa okvir za uresničevanje teh prednostnih ciljev po vsem svetu, in sicer s politikami EU na področju zunanjih odnosov. Evropska komisija je leta 2017 objavila prvo poročilo o izvajanju akcijskega načrta EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020.
Ena od vodilnih pobud je 500 milijonov EUR vredna pobuda Spotlight, edinstveno partnerstvo z OZN za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti. Pobuda povezuje partnerske vlade in civilne družbe iz Azije, podsaharske Afrike, Latinske Amerike, Karibov in Pacifika.
Migracije, prisilna razselitev in azil
Čeprav tema migracij in mobilnosti ni nič novega, se število mednarodnih migrantov v zadnjih letih povečuje, v letu 2017 pa je doseglo 258 milijonov (z 220 milijonov iz leta 2010 in 173 milijonov iz leta 2000). Večina svetovnih mednarodnih migrantov so državljani držav v razvoju, države v razvoju pa sprejemajo več kot 85 % prisilno razseljenih oseb iz vsega sveta.
Izzivi migracij so še vedno na vrhu evropske agende. Evropska komisija je leta 2017 nadaljevala s proaktivnim obravnavanjem povezave med razvojem in migracijami v skladu z agendo za leto 2030 in soglasjem o razvoju. Razvojno sodelovanje EU je imelo ključno vlogo pri prispevanju k celostnim prizadevanjem EU pri obravnavanju migracij v okviru evropske agende o migracijah, deklaracije iz Vallette, partnerskega okvirja za migracije in novega pristopa EU k prisilni razselitvi v celoti v skladu z razvojnimi cilji in načeli.
Evropska komisija je z nizom razvojnih instrumentov, na primer z nujnim skrbniškim skladom za Afriko in regionalnim skrbniškim skladom EU za Sirijo, pa tudi v okviru rednih geografskih instrumentov izvajala ukrepe v partnerskih državah, s katerimi se je spopadla s kratko- in dolgoročnimi izzivi in priložnostmi, ki izhajajo iz migracij.
V središču so bili zlasti trije vidiki:
S tem celostnim pristopom je podpora v letu 2017 prispevala h krepitvi dialoga in partnerstva s partnerskimi državami na območju migracij in doseganju otipljivih rezultatov pri izboljševanju upravljanja migracij, zagotavljanju zaščite ranljivim migrantom in beguncem ter povečevanju pozitivnega vpliva migracij na razvoj.
Med drugimi dosežki EU v letu 2017 so:
Kultura, izobraževanje in zdravstvo
EU priznava vlogo kulture v gospodarski rasti in da gre za pomemben sestavni element in dejavnik, ki olajšuje:
Leta 2017 je EU sprejela:
Namen četrtega cilja trajnostnega razvoja je zagotoviti vključujočo in pravično kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti za vseživljenjsko učenje vse do leta 2030. Izobraževanje je temeljna človekova pravica in javna dobrina. Ima tudi pomembno vlogo pri uresničevanju drugih ciljev trajnostnega razvoja z učenjem, veščinami in ozaveščanjem.
Leta 2017 je EU:
Da bi uresničila tretji cilj trajnostnega razvoja o zdravju in dobrem počutju, je bila EU še naprej dejavna na zdravstvenem področju in je zagotavljala podporo Globalnemu skladu in Svetovni zvezi za cepiva in imunizacijo ter izvajala raziskave o boju proti zapostavljenim nalezljivim boleznim, povezanim z revščino. Podprla je tudi regionalne pobude, kot so drugi program partnerstva evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnih študij in druge večnacionalne pobude.
EU v sodelovanju s Skladom Združenih narodov za prebivalstvo podpira prizadevanja za povečanje razpoložljivosti kakovostnih storitev na področju reproduktivnega zdravja in maternalnih zdravstvenih storitev.
Zanesljiva preskrba s hrano in hranilna varnost ter trajnostno kmetijstvo
Ker eden od devetih prebivalcev trpi zaradi nezanesljive preskrbe s hrano in problemov v zvezi s hranilno varnostjo, je namen drugega cilja trajnostnega razvoja odpraviti lahkoto, doseči zanesljivo preskrbo s hrano, izboljšati hranilnost in spodbuditi trajnostno kmetijstvo do leta 2030.
Trajnostno kmetijstvo je skupaj s trajnostnim ribištvom in ribogojstvom nujno za odpravo lakote in zagotavljanje zanesljive preskrbe s hrano, obenem pa ostaja še naprej ključno gonilo za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj. Kmetijstvo in zanesljiva preskrba s hrano sta glavna dejavnika pri doseganju dobrih rezultatov na področju hranilnosti.
EU je bila ena od glavnih pobudnic za objavo svetovnega poročila o prehranskih krizah v letu 2017, v katerem je bilo navedeno, da skoraj 108 milijonov ljudi trpi zaradi prehranske krize ali izrednih razmer, in v katerem so bile opredeljene potrebe po:
EU izvaja več pobud, ki pomagajo zmanjšati število v rasti zaostalih otrok, mlajših od pet let, na vsaj sedem milijonov do leta 2025, za kar je v obdobju 2014–2020 dodeljenih 3,5 milijarde EUR.
Trajnostno kmetijstvo je z gospodarskega, socialnega in okoljskega vidika osrednja tema agende EU za razvojno sodelovanje z njenimi partnerskimi državami. EU se pri svojem delu v tem sektorju osredotoča na:
Podnebne spremembe
EU je zavezana prispevanju k svetovnemu boju proti podnebnim spremembam v skladu s Pariškim sporazumom iz leta 2015 in trinajstim ciljem trajnostnega razvoja. Izvajanje prispevkov, določenih na nacionalni rasti, je osrednji del političnega dialoga z našimi partnerskimi državami glede vključevanja podnebnih sprememb v naše politike, strategije, naložbene načrte in projekte, da bi ti lahko v celoti prispevali k uresničitvi Pariškega sporazuma in trinajstega cilja trajnostnega razvoja. Pri tem morajo pomagati naša prizadevanja na področju podnebnih sprememb in agenda za leto 2030.
EU je okrepila prizadevanja za obvladovanje tveganj in krepitev odpornosti na spremembe ter prilagajanje spremembam, in sicer v skladu s Sendajskim okvirom za zmanjševanje tveganja nesreč. Podpira tudi prehod na zeleno gospodarstvo z nizkimi emisijami, ki je odporno na podnebne spremembe, kar je skladno z osmim ciljem trajnostnega razvoja, ki se nanaša na rast, in dvanajstim ciljem trajnostnega razvoja, ki se nanaša na trajnostno porabo in proizvodnjo. Podnebne spremembe so povezane skoraj z vsemi cilji trajnostnega razvoja.
EU je v obdobju 2014–2018 vložila 8,2 milijarde EUR v podporo boju proti podnebnim spremembam. Največji delež podnebnih sredstev EU je bil namenjen prilagoditvenim ukrepom (41 %), sledili so ukrepi za sinergijo, ki so se nanašali na prilagajanje in blažitev (31 %), ter blažitveni ukrepi (28 %). Naš cilj je podpreti te ukrepe s prispevanjem k prilagajanju in blažitvi.
Okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov
Okolje in naravni viri, kot so tla, vodni viri, gozdovi, ribji staleži in biotska raznovrstnost, so ključnega pomena za gospodarstvo držav v razvoju in preživetje njihovih državljanov. Njihova zaščita in trajnostno upravljanje so bistveni za uresničitev agende za trajnostni razvoj do leta 2030 (vključno s šestim, dvanajstim, štirinajstim in petnajstim ciljem trajnostnega razvoja), kar obsega izkoreninjenje revščine in lakote, zagotavljanje zdravja, dobrega počutja, dostopa do čiste vode in sanitarne ureditve ter trajnostno rast, skupaj z ohranjanjem ekosistemov in bojem proti podnebnim spremembam. EU podpira partnerske države pri izboljševanju upravljanja okoljskih in naravnih virov, trajnostnemu gospodarjenju z zemljišči, vodo, gozdovi in drugimi naravnimi viri, zaščiti biotske raznovrstnosti, spopadanju z onesnaženostjo in podpiranju vključujočih zelenih gospodarstev.
Trajnostna energija
Dostop do sodobnih in trajnostnih energetskih storitev je eno od ključnih ciljnih področij razvojne pomoči EU. Komisija je leta 2017 objavila dokument, ki kaže, da sodelovanje na področju trajnostne energije prispeva k izvajanju Evropskega soglasja o razvoju.
V okviru finančnega načrta za obdobje 2014–2020 je bilo 3,7 milijarde EUR dodeljenih razvojnemu sodelovanju na področju trajnostne energije, ki naj bi prispevali k trem ciljem EU do roka v letu 2020: to so zagotavljanje dostopa do energije približno 40 milijonom prebivalcev, povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov za približno 6,5 GW in prispevanje k boju proti podnebnim spremembam s prihrankom v višini približno 15 milijonov ton CO2/leto.
Na primer, cilj EU je prispevati k ciljem afriške pobude za obnovljivo energijo ter doseči zmogljivost proizvodnje energije iz obnovljivih virov v višini 5 GW do leta 2020, ob tem pa omogočiti dostop do trajnostne energije 30 milijonom prebivalcev Afrike in prihraniti 11 milijonov ton CO2 na leto.
Sodelovanje z zasebnim sektorjem
Zaradi znatnih potreb po naložbah v partnerskih državah, ki jih donatorski skladi iz vlad in mednarodnih organizacij ne morejo izpolniti, EU uporablja združevanje, s katerim se nepovratna sredstva EU kombinirajo s posojili ali lastniškimi instrumenti javnih ali zasebnih financerjev, s čimer prispeva k uresničevanju sedemnajstega cilja trajnostnega razvoja (krepitev sredstev za izvajanje ciljev in oživitev partnerstev). Okvir združevanja EU vsebuje naslednje regionalne instrumente združevanja:
Jamstvo EFSD kot večja inovacija uporablja omejena javna sredstva za spodbujanje zlasti zasebnih naložb v uspešne projekte, ki bi se sicer le stežka začeli ali razširili, pri tem pa se osredotoča na cilje trajnostnega razvoja v partnerskih državah. Načrt za zunanje naložbe se v celoti osredotoča na odpravo ovir za trajnostne zasebne naložbe in podpiranje prednostnih reform z okrepljenim dialogom z zasebnim sektorjem in zadevnimi deležniki. Spodbujanje trajnostnih naložb in ustvarjanja delovnih mest (osmi cilj trajnostnega razvoja) je tudi eden od glavnih ciljev zavezništva Afrike in Evropske unije za trajnostne naložbe in delovna mesta, sklenjenega septembra 2018.
Na področju trgovine je EU novembra 2017 sprejela novo strategijo za pomoč trgovini, ki prek trgovine in naložb ustvarja blaginjo skupaj z državami EU. Namen strategije je spodbuditi boljšo uporabo pomoči EU trgovini, da bi se državam v razvoju pomagalo, da bi na trajnosten in vključujoč način izkoristile polno prednost različnih instrumentov politike EU, zlasti trgovinske sporazume in sheme preferencialov EU, na področju razvoja (vključno s sporazumi o gospodarskem partnerstvu in shemo splošnih tarifnih preferencialov).
Rast kmetijstva
Dve tretjini svetovnega revnega prebivalstva za svoje preživetje potrebuje kmetijstvo, številne države v razvoju pa so še naprej močno odvisne od trgovine za le nekaj primarnih proizvodov.
EU je prepričana, da je treba pospešiti ravni odgovornih nacionalnih in mednarodnih ter javnih in zasebnih naložb v kmetijstvo in kmetijske dejavnosti, da bi se ustvarila potrebna dinamika za trajnostno rast in odpornost na podeželju v državah v razvoju. V skladu s tem pristopom je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker septembra 2018 napovedal novo zavezništvo Afrike in Evropske unije za trajnostne naložbe in delovna mesta.
Naložbe iz zasebnega sektorja je treba spodbuditi z oblikovanjem dobro urejenega in opremljenega poslovnega okolja, ključno vlogo pri tem pa ima javni sektor. Vendar pa so povečane ravni tveganj, povezane s proizvodnjo, financiranjem in tržnimi tveganji, še vedno ključne ovire za pospešitev javno-zasebnih naložb. EU pomaga zmanjševati ta tveganja z evropskim načrtom za zunanje naložbe. EU podpira ukrepe upravljanja z zemljišči v približno 40 državah s skupnim proračunom, ki znaša skoraj 240 milijonov EUR. Ukrepi, ki jih financira EU, v Peruju in Hondurasu pomagajo zaščititi pravice domorodnih prebivalcev do posesti in jim zagotoviti osnovna sredstva (s čimer se prispeva k drugemu cilju trajnostnega razvoja).
Infrastruktura, mesta in digitalizacija
Da bi agenda za leto 2030 dosegla napredek, je treba zagotoviti:
Digitalizacija, ki je v teku, zagotavlja priložnost za ustvarjanje večjega števila delovnih mest in večji dostop do kakovostnih osnovnih storitev, izboljšanje preglednosti in odgovornosti vlad ter krepitev demokracije. Predpogoj sta dobra povezljivost in prilagojena ureditev za podporo uresničitvi devetega cilja trajnostnega razvoja.
EU pomaga usklajevati skupno agendo Afrike in EU za infrastrukturo in sodeluje v odboru programa za prometno politiko Afrike, ki podpira politiko in strategijo za afriške vlade in regionalne gospodarske skupnosti.
Hitra urbanizacija, zlasti v Aziji in Afriki, se spopada z velikimi razvojnimi izzivi. Leta 2017 je bil razvit program mednarodnega sodelovanja mest, v okviru katerega mesta EU in mesta v strateških partnerskih državah, kot sta Indija in Kitajska, izmenjujejo mestne dobre prakse, v načrt za zunanje naložbe pa se je vključil poseben del naložb za „trajnostna mesta“ (enajsti cilj trajnostnega razvoja).
Demokracija, človekove pravice, dobro upravljanje
EU temelji na temeljnih vrednotah spoštovanja demokracije, pravne države in človekovih pravic (člen 2 PEU). Spodbujanje teh vrednot je ključna prednostna naloga zunanjih odnosov (člen 21 PEU), ki je bila prenesena v globalno strategijo EU za zunanjo in varnostno politiko. EU podpira partnerske države pri uresničevanju šestnajstega cilja trajnostnega razvoja o demokraciji, dostopu do pravosodja, boju proti korupciji, človekovih pravicah in dobrem upravljanju z načrtovanjem programov razvojne pomoči. Dejavnosti v partnerstvu z vladami tretjih držav vključujejo pomoč pri volitvah in podporo demokraciji, reforme na področju pravosodja in boja proti korupciji ter podpiranje neodvisnosti medijev in temeljnih svoboščin.
Poleg tega ima EU vodilno svetovno vlogo v okviru svojega namenskega evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice. Prednostne naloge instrumenta temeljijo na izhodiščih Akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo (2014–2019). Ta je osredotočen na mednarodne organe in sodišča za človekove pravice in predvsem namenjen civilni družbi in neodvisnim nadzornim organom, da bi se zagotovila podpora in varstvo človekovih pravic in demokracije.
Na primer, evropski instrument za demokracijo in človekove pravice omogoča nujne ukrepe in zaupne projekte, ki ščitijo organizacije in borce za človekove pravice, ki delujejo v najtežjih okoljih.
Zagotovljena je usmerjena podpora delegacijam EU za gradnjo zmogljivosti pri podpiranju človekovih pravic. Na primer, v zvezi s svobodo izražanja je to omogočeno v okviru dveh programov:
Nestabilnost in odpornost
EU je leta 2017 sprejela večsektorsko zavezo glede odpornosti. V šestih državah (Čadu, Iraku, Mjanmaru, Nigeriji, Sudanu in Ugandi) se je začel izvajati poskusni proces, da bi se preskusil pristop s širšo povezavo humanitarnega, razvojnega in mirovnega vidika v nestabilnih razmerah.
V letu 2017 se je delovanje na področju odpornosti in spopadanju z nestabilnostjo nadaljevalo tudi na naslednjih štirih področjih:
Varnost
Instrument za prispevanje k stabilnosti in miru je glavni finančni instrument Komisije, namenjen krepitvi stabilnosti, miru in odpornosti v partnerskih državah. Zaradi svoje globalne razsežnosti in osredotočenosti na varnost dopolnjuje druga finančna orodja, zlasti kadar ni mogoče uporabiti geografskih ali tematskih programov, povezanih z merili uradne razvojne pomoči, a tudi za obravnavanje čezregionalnih ali globalnih vprašanj. V okviru programsko usmerjenega dela instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, ki ga upravlja Generalni direktorat za mednarodno sodelovanje in razvoj (DEVCO), je v teku več kot 260 projektov, ki ustvarjajo koristi 70 državam. Te projekte skupaj izvajajo agencije iz partnerskih držav in držav EU.
Projekti zajemajo vrsto vprašanj, na primer boj proti nasilnemu ekstremizmu, tehnično pomoč državnim organom kazenskega pregona v boju proti terorizmu, grožnjam na kemičnem, biološkem, radiološkem in jedrskem področju, organiziranemu kriminalu, nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami ali pranju denarja, gradnjo zmogljivosti za izboljšanje pravosodnih sistemov ali zaščito pomembne infrastrukture. Podporna orodja lahko vključujejo programe usposabljanj za same izvajalce usposabljanj, pomoč na kraju samem, simulacijske in realne čezmejne terenske vaje ter razvoj nacionalnih akcijskih načrtov, ki temeljijo na ocenah potreb in tveganj. EU od januarja 2018 zagotavlja podporo krepitvi zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju. V izjemnih okoliščinah se lahko zagotovita usposabljanje in oprema vojaškim enotam partnerskih držav za dejavnosti v podporo razvojnim ciljem.
Instrument za prispevanje k stabilnosti in miru s svojim večdimenzionalnim pristopom pri obravnavanju namernih dejanj (terorizma, kaznivih dejanj), ki ogrožajo varnost, a tudi nenamernih dejanj (Seveso, Fukušima) in okoljskih groženj (ebola) prispeva k več ciljem trajnostnega razvoja OZN in ključnim področjem Evropskega soglasja o razvoju, vključno s ključnimi prednostnimi ukrepi v sosedstvu EU.
Jedrska varnost
Evropska komisija ne podpira jedrske energije, ki je izključno v odgovornosti vlade države, podpira pa jedrsko varnost. Vsaka jedrska nesreča ima globalen učinek na družbo, zato je sodelovanje na področju jedrske varnosti izjemnega pomena za varnost in zaščito evropskih državljanov in okolja.
Instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti s svojim večdimenzionalnim pristopom, usmerjenim v jedrsko varnost, zdravje, okolje in povezana vprašanja prispeva k številnim ključnim področjem Evropskega soglasja o razvoju, vključno s ključnimi prednostnimi ukrepi v sosedstvu EU, Srednji Aziji in Iranu.
Države v sosedstvu EU se spopadajo z izzivi. V tem primeru gre predvsem za države, ki so se odločile, da bodo uporabljale jedrsko energijo, kot sta Belorusija in Turčija, ki podaljšujejo življenjsko dobo reaktorjev, kot sta Armenija in Ukrajina, in ki so usmerjene v razgradnjo in ravnanje z radioaktivnimi odpadki.
Sedemnajsti cilj trajnostnega razvoja se nanaša na partnerstvo v razvoju in poudarja pomen vključujočih platform z več deležniki kot sredstva za učinkovito izvajanje agende za leto 2030. EU se zavzema za uresničitev sedemnajstega cilja trajnostnega razvoja z lastnimi zunanjimi ukrepi in sredstvi ter s spodbujanjem izvajanja drugih. Še naprej je vključena v razvojne procese OZN, zlasti svetovno partnerstvo za učinkovito razvojno sodelovanje (GPEDC), ki trenutno izvaja spremljanje učinkovitosti razvoja na državni ravni.
Sodelovanje s civilno družbo
Evropska komisija je s sprejetjem sporočila iz leta 2012 prepoznala organizacije civilne družbe kot akterje na področju upravljanja in ne zgolj izvajalce storitev. EU izvaja tudi vključujoč pristop k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, ki vključuje celotno družbo, in sicer z razširitvijo ukrepanja na nekonvencionalne organizacije civilne družbe, kot so fundacije, diaspora, sindikati, poslovna združenja itd. Vloga fundacij je še zlasti v porastu in ima vse večji vpliv.
Evropska komisija podpira dialog in posvetovanje z organizacijami civilne družbe, zlasti v okviru političnega foruma o razvoju, ki zagotavlja prostor za izmenjavo na področju razvojnih politik med več deležniki. Z mednarodnimi in regionalnimi mrežami civilne družbe je podpisala 25 okvirnih sporazumov o partnerstvu, da bi organizacije civilne družbe podprla pri prispevanju k oblikovanju politike na regionalni in globalni ravni, zlasti v zvezi z uspešnim izvajanjem ciljev trajnostnega razvoja.
Na državni ravni je EU izdelala 107 časovnih načrtov za sodelovanje s civilno družbo. Časovni načrti so strateški in celovit okvir države, ki zajema vso podporo EU, vključno z delegacijami in državami EU, namenjeno civilni družbi. Kot skupna pobuda Evropske unije in njenih držav so bili uvedeni, da bi okrepili sodelovanje Evrope s civilno družbo.
EU je za obdobje 2014–2020 namenila 1,4 milijarde EUR za podporo organizacijam civilne družbe na globalni in nacionalni ravni prek programa Organizacije civilne družbe in lokalni organi, ki je osredotočen na udeležbo, partnerstvo in dialoge med več deležniki ter pri tem vključuje osrednje vrednote agende za leto 2030.
Poročilo iz leta 2017 o sodelovanju EU s civilno družbo opisuje številne oblike in primere, pri katerih se ta podpora uporablja, in načine, s katerimi Evropa krepi svoje sodelovanje s civilno družbo.
Sodelovanje s skupnostjo donatorjev
Evropska unija in njene države so skupaj vodilni ponudnik uradne razvojne pomoči na svetu. Evropska razvojna pomoč predstavlja skoraj 57 % skupne svetovne razvojne pomoči, ki jo zagotavljajo donatorji iz Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Odbora za razvojno pomoč. EU si tudi kolektivno prizadeva za oblikovanje skupnih politik, na nacionalni ravni pa izvaja skupne pristope, vključno s skupnim načrtovanjem programov.
Evropska komisija poleg tega v skladu z logiko partnerstva za izvajanje agende za leto 2030 in akcijske agende iz Adis Abebe ter zaradi krepitve večstranskosti sodeluje v rednem razvojnem dialogu s partnerkami iz držav zunaj EU, kot so Avstralija, Japonska, Kanada, Koreja in ZDA. Njen krog partnerjev se nenehno širi z vključitvijo novih ali nastajajočih donatorjev, na primer tistih iz arabskega sveta.
Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami
EU na strateški ravni sodeluje tudi z OZN in drugimi mednarodnimi organizacijami ter mednarodnimi finančnimi institucijami. Poleg znatne pomoči, ki prihaja prek teh organizacij in institucij, potekajo tudi redni strateški dialogi na visoki ravni. EU zlasti aktivno sodeluje:
Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Prvi del – Načela – Naslov I – Vrste in področja pristojnosti Unije – Člen 4 (UL C 202, , str. 51–52).
Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Peti del – Zunanje delovanje Unije – Naslov III – Sodelovanje s tretjimi državami in humanitarna pomoč – Poglavje 1 – Razvojno sodelovanje – Člen 208 (prejšnji člen 177 PES) (UL C 202, , str. 141).
Prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji – Naslov V – Splošne določbe o zunanjem delovanju Unije in posebne določbe o skupni zunanji in varnostni politiki – Poglavje 1 – Splošne določbe o zunanjem delovanju Unije – Člen 21(2)(d) (UL C 202, , str. 28–29).
Zadnja posodobitev