Železniška varnost po vsej EU

KLJUČNE TOČKE

Direktiva določa številne ukrepe za razvoj in izboljšanje varnosti ter za olajšanje dostopa do trga storitev železniških prevozov, vključno z:

• ustanovitvijo agencije kot organa, ki izdaja varnostna spričevala prevoznikom v železniškem prometu, ki delujejo v več kot eni državi članici EU;
• določanjem odgovornosti med različnimi organi, ki so vključeni v železniški sistem EU;
• razvojem skupnih varnostnih ciljev in skupnih varnostnih metod, z namenom odstranitve nacionalnih predpisov ter s tem ovir za razvoj enotnega evropskega železniškega območja;
• določanjem načel za izdajanje, podaljšanje, spreminjanje in omejevanje ali razveljavitev varnostnih spričeval in pooblastil;
• zahtevo, da vsaka država članica ustanovi nacionalni varnostni organ in preiskovalni organ za železniške nesreče in incidente;
• določitvijo skupnih načel upravljanja in nadzorovanja varnosti na železnici.

Področje uporabe

Direktiva se uporablja za železniške sisteme v državah članicah, ne pa za:

• podzemne železnice;
• tramvaje in lahka tirna vozila ter infrastrukturo, ki jo uporabljajo izključno ta vozila;
• omrežja, ki niso del železniškega sistema EU in so predvidena samo za opravljanje lokalnega, mestnega ali primestnega potniškega prometa, kakor tudi prevoznike, ki izvajajo dejavnost samo na teh omrežjih.

Razvoj in upravljanje varnosti

• V okviru svojih pristojnosti v skladu z zakonodajo EU so agencija in države članice odgovorne za zagotavljanje vzdrževanja ter splošnega izboljšanja varnosti na železnici, pri čemer je prednostna naloga preprečevanje nesreč.
• Države članice so odgovorne tudi za zagotavljanje, da:
  • se pri ukrepih za razvoj in izboljševanje varnosti upošteva potreba po sistemskem pristopu;
  • so upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu odgovorni za varno obratovanje železniškega sistema EU ter nadzorovanje tveganja, povezanega s tem.

Skupne varnostne metode in cilji

• Ocena ravni varnosti, doseganje varnostnih ciljev in skladnost z drugimi varnostnimi zahtevami se ugotavlja z uporabo skupnih varnostnih metod, predvsem za:
  • ovrednotenje in oceno tveganja;
  • ocenjevanje skladnosti za izdajo varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil;
  • nadzor, ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi, in metode spremljanja, ki jih uporabljajo prevozniki v železniškem prometu, upravljavci infrastrukture ter subjekti, zadolženi za vzdrževanje;
  • ocenjevanje doseganja varnostnih ciljev na ravni EU in na nacionalni ravni.
• Minimalni varnostni cilji, ki jih mora doseči celotni železniški sistem EU, so določeni v skupnih varnostnih ciljih. Ti so lahko v obliki meril za sprejemljivost tveganja ali ciljnih ravni varnosti.

Enotno varnostno spričevalo

• Dostop do železniške infrastrukture EU bo omogočen le podjetjem, ki imajo enotno varnostno spričevalo, ki ga je izdala agencija ali ustrezni nacionalni varnostni organi.
• Namen enotnega varnostnega spričevala je dokazati, da je zadevni prevoznik v železniškem prometu vzpostavil sistem varnega upravljanja in lahko varno obratuje na načrtovanem območju obratovanja.

Sprememba glede uporabe pravil o varnosti na železnici in interoperabilnosti železniškega sistema na stalni povezavi pod Rokavskim prelivom

Uredba (EU) 2020/1530 razširja opredelitev nacionalnega varnostnega organa v zvezi s katerim koli organom, ki ga pooblasti država članica in država nečlanica EU, ter določa s tem povezane ureditve.