EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 24.7.2024
COM(2024) 800 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Poročilo o stanju pravne države za leto 2024
Stanje pravne države v Evropski uniji
{SWD(2024) 801 final} - {SWD(2024) 802 final} - {SWD(2024) 803 final} - {SWD(2024) 804 final} - {SWD(2024) 805 final} - {SWD(2024) 806 final} - {SWD(2024) 807 final} - {SWD(2024) 808 final} - {SWD(2024) 809 final} - {SWD(2024) 810 final} - {SWD(2024) 811 final} - {SWD(2024) 812 final} - {SWD(2024) 813 final} - {SWD(2024) 814 final} - {SWD(2024) 815 final} - {SWD(2024) 816 final} - {SWD(2024) 817 final} - {SWD(2024) 818 final} - {SWD(2024) 819 final} - {SWD(2024) 820 final} - {SWD(2024) 821 final} - {SWD(2024) 822 final} - {SWD(2024) 823 final} - {SWD(2024) 824 final} - {SWD(2024) 825 final} - {SWD(2024) 826 final} - {SWD(2024) 827 final} - {SWD(2024) 828 final} - {SWD(2024) 829 final} - {SWD(2024) 830 final} - {SWD(2024) 831 final}
1.UVOD
Pravna država je ključni zaščitni ukrep za dobro delovanje naših demokracij in varstvo osebnih pravic, s tem pa tudi za vitalnost in blaginjo naših družb in gospodarstev. Pravna država, demokracija in temeljne pravice so temelj prizadevanj Evropske unije za spodbujanje miru, blaginje, konkurenčnosti, socialne kohezije in stabilnosti po vsej celini in po svetu. Te vrednote, ki so skupne vsem državam članicam, so pogosto pod pritiskom, odpornost demokratičnih družb in institucij pa je nenehno na preizkušnji. Zaradi velikih sprememb – naj gre za krizo zaradi COVID-19, rusko vojno agresijo proti Ukrajini ali dvojni zeleni in digitalni prehod – so vrednote EU še vedno ključne za zaupanje državljank in državljanov.
EU se vse bolj zaveda, da je za njen uspeh nadvse pomemben proaktivni pristop k spodbujanju in zaščiti pravne države. To je na splošno v skladu z mnenji in pričakovanji državljank in državljanov EU. V nedavni raziskavi Eurobarometer je 74 % vprašanih menilo, da ima EU pomembno vlogo pri ohranjanju pravne države, 89 % pa jih je menilo, da je pomembno, da vse države članice EU spoštujejo temeljne vrednote EU.
Poročilo o stanju pravne države od leta 2020 vsako leto s sistematičnim in objektivnim proučevanjem razvoja dogodkov na področju pravne države v vseh državah članicah dokazuje, da je pravna država pomembna za državljane in državljanke ter podjetja po vsej EU. Po petih letih se je pripravljenost držav članic in EU kot celote na odkrivanje, preprečevanje in obravnavanje novih izzivov močno izboljšala. To koristi odpornosti naših evropskih demokracij in medsebojnemu zaupanju v EU ter pravilnemu delovanju enotnega trga EU, saj spodbuja poslovno okolje, ki spodbuja konkurenčnost in trajnostno rast.
EU je zavezana spodbujanju pravne države kot temelja človekovih pravic in demokracije po vsem svetu in v svojem sosedstvu. Poleg očitnih gospodarskih in varnostnih koristi večje Unije je ključni cilj širitve EU utrditi demokracijo, pravno državo in spoštovanje temeljnih pravic na naši celini. Z vključitvijo nekaterih držav, ki se pripravljajo na pristop, v poročilo o stanju pravne države iz leta 2024 skupaj z državami članicami se bodo podprla reformna prizadevanja teh držav, da bi pred pristopom dosegle nepovraten napredek na področju demokracije in pravne države ter zagotovile, da se bodo visoki standardi dosegali tudi po pristopu.
2.OHRANJANJE PRAVNE DRŽAVE V KORIST DRŽAVLJANK IN DRŽAVLJANOV TER PODJETIJ
Komisija si je v zadnjih petih letih prizadevala za vzpostavitev strukture pravne države, da bi pomagala preprečiti tveganje, ki ga nespoštovanje načela pravne države pomeni za posamezne države članice in EU kot celoto.
Cilj tega dela je bil spodbujati kulturo pravne države, preprečiti nastanek ali poglabljanje težav na področju pravne države ter se na ravni EU učinkovito odzvati na resne in vztrajne izzive. V ta namen je bila potrebna diverzifikacija instrumentov pravne države, ki bi se lahko uporabljali na ravni EU, da bi bilo ukrepanje čim bolj učinkovito.
Struktura pravne države in izboljšano znanje, ki se je začelo oblikovati na podlagi poročila o stanju pravne države, sta skupaj z zagonom reform v državah članicah okrepila medsebojno zaupanje in oblikovala boljše skupno razumevanje, kako gojiti okolje, v katerem lahko uspeva pravna država.
Poleg tega so se od leta 2020 z več novimi pobudami EU zvišali skupni standardi na področjih, ki so neposredno pomembna za pravno državo, in sicer na podlagi rezultatov spremljanja v okviru tega poročila. Te pobude bodo spodbudile integriteto
in okrepile boj proti korupciji
, okrepile preglednost in odgovornost v postopkih odločanja, povečale zmogljivost in kakovost javnih uprav na vseh ravneh, zaščitile svobodo in pluralnost medijev
na spletu in zunaj njega, okrepile neodvisne organe, kot so nacionalni organi za enakost, ter spodbujale in varovale omogočitveni državljanski prostor
, v katerem imajo državljani in državljanke ter dejavna in neodvisna civilna družba koristi od pravih razmer in orodij za smiselno udeležbo in udejstvovanje.
Poročilo o stanju pravne države v središču strukture pravne države EU
Predsednica von der Leyen je leta 2019 ob ustanovitvi novega kolegija komisarjev pravno državo uvrstila na vrh politične agende in določila poročilo o stanju pravne države kot eno od glavnih političnih smernic v aktualnem mandatu, obljubila je, da bo to zavezo v naslednjih petih letih še okrepila.
Poročilo, ki se pripravlja letno, se osredotoča na preprečevanje z izboljšanjem ozaveščenosti o ključnih dogodkih na področju pravne države. Pri opredeljevanju izzivov si prizadeva pomagati državam članicam pri iskanju rešitev, ki ščitijo pravno državo, in sicer v sodelovanju s Komisijo, drugimi državami članicami in ključnimi deležniki, kot je Beneška komisija. Poročilo je postalo osrednji instrument v naboru orodij EU za krepitev pravne države ter ključna referenčna točka na ravni EU in nacionalni ravni. Njegovo namensko spremljanje je omogočilo boljše skupno razumevanje razvoja dogodkov v posameznih državah članicah, kar je pripomoglo k opredelitvi tveganj, razvoju možnih rešitev in zgodnjemu usmerjanju podpore.
V poročilu je vsako leto naveden pregled stanja pravne države v vseh državah članicah in EU kot celoti, pri čemer se strukturirano in dosledno prouči pomemben nacionalni razvoj, tako pozitiven kot negativen, na štirih ključnih področjih: pravosodje, boj proti korupciji, pluralnost in svoboda medijev ter institucionalni sistem zavor in ravnovesij. Poročilo s pregledno in objektivno metodologijo, ki temelji na priznanih standardih pravne države, zagotavlja pošteno in enako obravnavo vseh držav članic ter hkrati upošteva posebne nacionalne okvire in pravne tradicije.
Poročilo od leta 2022 vključuje specifična priporočila državam članicam, da se bolje podprejo njihova prizadevanja za nadaljevanje reform in se opredeli, na katerih področjih so morda potrebne izboljšave ali nadaljnji ukrepi. Leta 2023 so bili za skoraj 65 % specifičnih priporočil, izdanih leta 2022, že sprejeti nadaljnji ukrepi, kar kaže pozitivno dinamiko reform po vsej EU. V letu 2024 se je ta trend nadaljeval z nadaljnjimi ukrepi, sprejetimi za 68 % priporočil, izdanih leta 2023.
To kaže, da si države članice močno prizadevajo za izvedbo priporočil iz poročila. Hkrati lahko obravnava nekaterih priporočil, odvisno od njihove narave in vsebine, traja dlje od letnega cikla teh poročil. To je lahko na primer posledica potrebe po obsežnih političnih posvetovanjih in posvetovanjih z deležniki ali tega, da lahko volilni cikli prekinejo napredek zakonodaje. Poročilo in njegova priporočila so podlaga tudi za spremljanje stanja na terenu in rezultatov reform.
Dialog in nadaljnji ukrepi v zvezi s poročilom o stanju pravne države na nacionalni ravni in ravni EU
Poročilo in njegova priporočila so temelj stalnega dialoga z državami članicami in med njimi. To je vključevalo okrepljene stike med Komisijo in državami članicami, vključno z nacionalnimi parlamenti, katerih vloga, ki jo imajo kot zakonodajalci in pri zagotavljanju odgovornosti izvršilne oblasti, je ključna za ohranjanje pravne države. Redna srečanja mreže kontaktnih točk EU za pravno državo delujejo kot forum za izmenjavo izkušenj o vprašanjih skupnega interesa, izpostavljenih v poročilih o stanju pravne države.
Poročilo se je razvilo v osrednjo točko dela institucij EU na področju pravne države. Letni dialog o pravni državi v Svetu temelji na poročilu Komisije o stanju pravne države, za katerega je dobro znano, da ustvarja prostor za konstruktivne politične izmenjave med državami članicami ter izmenjavo dobrih praks in pridobljenih izkušenj. Svet je leta 2023 pozitivno ocenil svoj dialog in si prizadeval za njegovo pogostejše izvajanje. Poleg tega je Svet za pravosodje med vsakim šestmesečnim predsedovanjem Svetu še naprej razpravljal o aktualnih vprašanjih pravne države. Vprašanja pravne države so pomembna tudi za delo drugih sestav Sveta, kot je razvidno iz razprave o spodbujanju kulture, ki temelji na pravni državi, z izobraževanjem, ta razprava je v Svetu za izobraževanje potekala maja 2024.
Poglobljeno zanimanje Evropskega parlamenta se ni pokazalo le v letnih razpravah o poročilih o stanju pravne države, temveč tudi v razpravah o posameznih državah in namenskih javnih obravnavah o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah. Z novo skupino za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic se je zagotovila dodatna pozornost.
Poročilo je pripomoglo tudi k spodbujanju širše razprave na področju pravne države. Tak primer je med drugim druga konferenca na visoki ravni predsednikov najvišjega ustavnega sodstva v EU novembra 2023. Januarja 2024 je bil 13. neposredni dialog med prestolnicami EU in Komisijo posvečen pravni državi, na njem pa so sodelujoči župani razpravljali o lokalni razsežnosti štirih stebrov poročila. Evropsko računsko sodišče je prispevalo k nadaljnjemu razmisleku o poročilu in februarja 2024 objavilo pregled o poročanju Komisije o stanju pravne države
.
Poročilo je delovalo tudi kot katalizator za večjo vključenost civilne družbe in deležnikov v obravnavo vprašanj na področju pravne države. Organizacije civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic imajo pomembno vlogo pri spodbujanju in varovanju vrednot in pravic, zapisanih v Pogodbah EU in Listini o temeljnih pravicah, ter pomagajo spodbujati pravno državo na terenu. Organizacije civilne družbe in poklicna združenja, ki zastopajo skupine, kot so sodniki, tožilci ali novinarji, vsako leto predložijo pomembne prispevke k poročilu. Organizacije civilne družbe so pripravile tudi dragocena priporočila o tem, kako izboljšati postopek priprave poročil, zaradi česar se je podaljšalo obdobje posvetovanja z deležniki in je preglednost boljša
.
Komisija je skupaj z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice še naprej organizirala nacionalne dialoge o pravni državi, v katerih sodelujejo različni nacionalni deležniki na nacionalni ravni in katerih cilj je tesnejše vključevanje teh deležnikov v nadaljnje ukrepe v zvezi s poročili o stanju pravne države. Navedeni dialogi Komisiji in nacionalnim organom zagotavljajo dragoceno priložnost za to, da zberejo stališča civilne družbe, združijo različne deležnike in proučijo skupne pristope za izvajanje priporočil.
Podpora reformam na področju pravne države
Učinkoviti pravosodni sistemi, boj proti korupciji in dobra priprava zakonodaje so neposredno pomembni za gospodarstvo, saj vplivajo na naložbe, rast in delovna mesta ter s tem na dobro delovanje enotnega trga. Pravna država in dobro upravljanje sta temelja za pravilno delovanje notranjega trga, zdravo poslovno okolje, vzdržnost javnih financ in učinkovite strukturne reforme. Kot taka sta del evropskega semestra in specifičnih priporočil za države, izdanih v njegovem okviru.
Več držav članic je v svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost vključilo specifične ukrepe na področju pravne države ter z njimi povezane mejnike in cilje, katerih cilj je obravnavati ustrezna specifična priporočila za države. To je pripomoglo k spodbujanju pomembnih reform pravosodnih sistemov, boja proti korupciji ter splošne preglednosti in vključujočnosti zakonodajnega postopka
. Države članice so zlasti sprejele ukrepe za okrepitev neodvisnosti sodstva, na primer z reformo disciplinske ureditve za sodnike in izboljšanjem učinkovitosti pravosodnih sistemov, na primer z reformo strukture sodišč. Nekatere države članice so v skladu z zavezami iz svojih načrtov okrepile tudi boj proti korupciji, na primer s krepitvijo institucij, ki se ukvarjajo z bojem proti korupciji. Države članice izvajajo tudi ukrepe za izboljšanje kakovosti zakonodajnega postopka, na primer z uvedbo obvezne uporabe javnih posvetovanj in ocen učinka. V nekaterih primerih se je štelo, da so te zaveze iz načrta za okrevanje in odpornost nujne za zaščito finančnih interesov EU, saj je njihova zadovoljiva izpolnitev pogoj za dostop do vseh izplačil v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.
H krepitvi zmogljivosti sodstva, medijev in civilne družbe pri ohranjanju pravne države so prispevala tudi druga finančna sredstva EU, poleg tehnične podpore in strokovnega znanja za ciljno usmerjene reforme, zlasti prek instrumenta za tehnično podporo, ki se osredotoča na izboljšanje učinkovitosti in kakovosti javne uprave in pravosodja ter reševanje izzivov na področju boja proti korupciji in pluralnosti medijev. To so podprle tudi države članice s sodelovanjem z mednarodnimi strokovnjaki prek Sveta Evrope in njegovih različnih organov ter z izmenjavami s strokovnjaki iz drugih držav članic.
Večja zmogljivost za odzivanje na težave na področju pravne države
EU je poleg razvoja nabora orodij za krepitev pravne države na področju preprečevanja in oblikovanja spodbud za reforme na področju pravne države povečala tudi svojo zmogljivost za odzivanje na težave na področju pravne države.
Komisija je še naprej izpolnjevala svojo vlogo varuhinje Pogodb EU
. Po potrebi je začela postopke za ugotavljanje kršitev za obravnavo specifičnih kršitev načela pravne države. Neodvisnost sodstva je v središču pomembne sodne prakse, ki jo je Sodišče Evropske unije razvilo v zadevah, ki jih je Komisija začela s postopki za ugotavljanje kršitev, in s predlogi za sprejetje predhodne odločbe, ki so jih predložila nacionalna sodišča.
Leta 2021 je začel veljati splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije, da bi se dobro finančno poslovodenje proračuna Unije in finančni interesi EU zaščitili pred kršitvami načela pravne države. Komisija pozorno spremlja razmere v vseh državah članicah in po potrebi ukrepa. Komisija je leta 2022 začela postopek za zaščito proračuna EU pred kršitvami načel pravne države na Madžarskem
. Svet je decembra 2022 na predlog Komisije sprejel odločitev o proračunskih zaščitnih ukrepih
. Nekateri popravni ukrepi, predlagani v odziv na postopek v zvezi s pogojenostjo, se izvajajo, vendar še vedno ostajajo pomembne pomanjkljivosti, Madžarska pa ni sprejela nobenih novih ukrepov za odpravo odprtih vprašanj. Komisija je zato 13. decembra 2023 sklenila, da bi morali ukrepi, ki jih je Svet sprejel leto prej, ostati v veljavi. Komisija je pripravljena še naprej sodelovati z Madžarsko pri reševanju preostalih vprašanj
.
Še en instrument, ki je spodbudil reforme v podporo državam članicam pri uporabi Listine o temeljnih pravicah, je horizontalni omogočitveni pogoj v skladu z uredbo o skupnih določbah (v nadaljnjem besedilu: horizontalni omogočitveni pogoj v zvezi z Listino). Države članice morajo vzpostaviti učinkovite mehanizme za zagotavljanje skladnosti z Listino v vseh fazah izvajanja programov EU. To vključuje spoštovanje pravice iz Listine do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem. To orodje se je v praksi izkazalo za učinkovito, saj je Komisija doslej v dveh primerih sredstva EU sprostila šele po tem, ko so zadevne države članice izvedle reforme, potrebne za izpolnitev horizontalnega omogočitvenega pogoja v zvezi z neodvisnostjo sodstva.
Nazadnje, v Svetu se je nadaljeval postopek iz člena 7(1) PEU, na podlagi katerega lahko Svet ugotovi obstoj jasnega tveganja resne kršitve vrednot Unije in sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s takimi tveganji. Člen 7 PEU je izjemno orodje, ki ga lahko EU uporabi za obravnavo najhujših kršitev pravne države v državi članici. Doslej se je postopek začel dvakrat: prvič ga je decembra 2017 Komisija začela v zvezi s Poljsko
, septembra 2018 pa ga je Evropski parlament začel v zvezi z Madžarsko
. Svet je v okviru obeh postopkov opravil več uradnih zaslišanj in zasedanj o trenutnem stanju, vendar se ni odločil, da bo postopek prešel v naslednjo fazo. Po vrsti pozitivnih dogodkov na Poljskem je Komisija maja 2024 sklenila, da ni več pogojev za ohranitev postopka. Poljski organi so sprejeli akcijski načrt za obravnavo vprašanj neodvisnosti sodstva, zajetih v obrazloženem predlogu Komisije iz decembra 2017, ta načrt pa bo Komisija uporabila pri spremljanju
. Ker ni več jasnega tveganja, da bi Poljska resno kršila načela pravne države, je Komisija umaknila svoj obrazloženi predlog, tako da je postopek proti Poljski zdaj zaključen. Spremljanje razvoja na področju pravne države se bo nadaljevalo v okviru poročila o stanju pravne države.
Dodatni zaščitni ukrepi so tudi v drugih instrumentih. Komisija v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost pozorno spremlja skladnost z mejniki in lahko začasno ustavi del prihodnjih plačil, če bi bil mejnik ali cilj, ki je bil predhodno pozitivno ocenjen, razveljavljen
. Če je razveljavljeni ukrep pomemben za zaščito finančnih interesov EU, bi bila vsa prihodnja plačila blokirana in bi se lahko sprostila šele po ponovni izpolnitvi pogojev. V skladu z uredbo o skupnih določbah morajo biti horizontalni in tematski omogočitveni pogoji izpolnjeni v celotnem programskem obdobju. Če država članica kadar koli ne izpolnjuje več omogočitvenega pogoja, ki je bil predhodno pozitivno ocenjen, bi se lahko na podlagi nove ocene plačila EU blokirala.
Pravna država v središču procesa širitve in sodelovanja z zunanjimi partnerji
Neizzvana in neupravičena vojaška agresija Rusije proti Ukrajini in njenim prebivalcem, ki poteka že tretje leto, je tudi neposreden napad na vrednote EU. Odločenost EU, da bo ohranila pravno državo in mednarodni red, ki temelji na pravilih, se je zaradi ruske agresije le še povečala. Varovanje in ohranjanje naših demokratičnih institucij in vrednot je skupna odgovornost držav članic in institucij EU. To je še toliko bolj pomembno zdaj, ko EU in njenim državam članicam grozijo sovražni tuji akterji, ki z dezinformacijami in kibernetskimi napadi poskušajo spodkopati naše demokracije, in ko je vse več dokazov o neposrednem vmešavanju tujcev v naše demokratične strukture. Tudi države v sosedstvu in na Zahodnem Balkanu so tarče poskusov vmešavanja Rusije, pri čemer še posebej skrb vzbujajo dezinformacije ter protidemokratična retorika in retorika proti EU.
Utrjevanje demokratičnih struktur, ohranjanje pravne države in varstvo temeljnih pravic so v središču sodelovanja EU z državami, ki se pripravljajo na pristop. Verodostojne in trajnostne reforme na teh področjih so ključne za napredek v smeri pristopa. Opredeljene so kot temeljne prvine širitvene politike EU. Revidirana metodologija širitve, ki jo je Svet odobril leta 2020, je okrepila osrednjo vlogo temeljnih prvin kot prvih zadev, ki jih je treba obravnavati v pristopnih pogajanjih, in zadnjih, ki jih je treba zaključiti, pri čemer je napredek pri temeljnih prvinah ključnega pomena za splošni napredek v pogajanjih. To pomeni, da se spremljajo v celotnem pristopnem procesu in določajo zagon držav na njihovi poti k pristopu.
V letnem širitvenem svežnju Komisije je naveden pregled splošnega napredka vsake države na njeni poti k pristopu. Komisija lahko na podlagi načela lastnih zaslug nadaljevanje pogajanj z vsako državo priporoči le ob oprijemljivem in stalnem napredku na področju pravne države. Pravna država je poglavitni element tudi novega instrumenta za reforme in rast za Zahodni Balkan in instrumenta za Ukrajino. Da bi lahko države v celoti izkoristile ta dva podporna mehanizma brez primere, morajo pripraviti in izvajati dogovorjeni program reform, vključno s konkretnimi ukrepi na področju temeljnih prvin.
Kot je predsednica von der Leyen napovedala v govoru o stanju v Uniji leta 2023, se je Komisija odločila, da bo z letom 2024 razširila sodelovanje pri poročilu o stanju pravne države, da bi dopolnila delo v okviru pristopnega procesa, ki ostaja izključno okolje za širitvena pogajanja. Albanija, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija zdaj sodelujejo pri poročilu o stanju pravne države in v mreži kontaktnih točk EU za pravno državo, kar odraža napredek, dosežen v njihovem pristopnem procesu, ali napredek glede stopnje pripravljenosti na področju pravne države. Ta pristop bo v prihodnosti omogočil razširitev na druge države, ki se pripravljajo na pristop. Z vključitvijo teh držav med države članice se bo okrepila podpora EU reformam na področju pravne države in se bo podprl njihov pristopni proces, poleg tega bo to pripomoglo k ohranjanju trajnostnega vzorca visokih standardov po pristopu.
Za zagotovitev, da se reforme izvajajo v praksi, je ključna krepitev zmogljivosti. EU zagotavlja finančno podporo in tehnično pomoč za zagotovitev, da so reforme usklajene z evropskimi standardi. Spodbuja dobre prakse, vključno s posvetovanjem o pomembni zakonodaji z Beneško komisijo. Medsebojni strokovni pregledi, usposabljanje delavcev v pravosodju in spodbujanje institucionalnega sodelovanja z javnimi upravami v državah članicah (tesno medinstitucionalno sodelovanje) so bile ključne oblike podpore EU v državah, ki se pripravljajo na pristop.
EU uporablja močan in dosleden pristop pri vseh svojih zunanjih ukrepih na dvostranski, regionalni in mednarodni ravni, da bi spodbujala pravno državo po vsem svetu. Ohranjanje pravne države je jedro zunanjega delovanja EU in eden od temeljev vseh sporazumov, ki jih EU sklene z mednarodnimi partnerji. V neodvisni oceni podpore EU pravni državi in boju proti korupciji v partnerskih državah (2010–2021)
je bilo ugotovljeno, da je EU uspešno napredovala pri krepitvi pravne države, tudi v omejevalnih razmerah ter nestabilnih državah in državah, ki so jih prizadeli konflikti. Na podlagi te ocene se je začela izvajati globalna pobuda Ekipe Evropa za demokracijo za učinkovitejše in bolj strateško delo na področju podpore pravni državi in boja proti korupciji
. EU je tudi jasno zavezana boju proti korupciji na svetovni ravni, saj podpira pravne in politične reforme za vzpostavitev protikorupcijskih institucij in nadzornih organov ter za okrepitev nadzorne vloge civilne družbe, prijaviteljev, zagovornikov človekovih pravic in neodvisnih medijev v boju proti korupciji. V dialogih s partnerskimi državami o človekovih pravicah se redno obravnavajo vprašanja, povezana s pravno državo, vključno s pravico do poštenega sojenja in dolžnega pravnega postopanja, bojem proti korupciji ter neodvisnostjo sodstva, EU pa podporo namenja ključnim akterjem, ki spodbujajo pravno državo.
3.KLJUČNI VIDIKI RAZMER NA PODROČJU PRAVNE DRŽAVE NA NACIONALNI RAVNI
V tem poročilu o stanju pravne države iz leta 2024 so tako kot v prejšnjih letih predstavljeni pomembne skupne teme in trendi, posebni izzivi in pozitiven razvoj dogodkov v okviru štirih stebrov: pravosodni sistemi, protikorupcijski okviri, svoboda in pluralnost medijev ter druga institucionalna vprašanja, povezana s sistemom zavor in ravnovesij. Navedeni primeri so povzeti iz ocen, ki jih je mogoče najti v 31 poglavjih o državah, ki so sestavni del tega poročila in zagotavljajo podroben okvir za vsako državo članico in sodelujočo državo, ki se pripravlja na pristop
. Poročilo vključuje tudi specifična priporočila za države članice
in poročilo o napredku pri izvajanju lani izdanih specifičnih priporočil
.
|
Metodologija poročila o stanju pravne države in priporočila, ki jih vsebuje
Ocena v poglavjih o državah za vsako zajeto državo članico in državo, ki se pripravlja na pristop, je bila pripravljena v skladu z uveljavljeno metodologijo, uporabljeno pri prejšnjih izdajah poročila
. Poglavja o državah temeljijo na kvalitativni oceni, ki jo je Komisija izvedla samostojno in se osredotoča na sintezo pomembnih dogodkov od julija 2023. V vsakem poglavju o državi se analiza osredotoča zlasti na teme, pri katerih je prišlo do pomembnih premikov ali za katere so bili v prejšnjem poročilu opredeljeni pomembni izzivi, ki so se nadaljevali tudi v tem obdobju poročanja. Analiza vsebuje kvalitativno oceno napredka, ki so ga države članice dosegle pri izvajanju priporočil iz leta 2023
. Cilj priporočil za leto 2024 je še naprej podpirati države članice pri njihovih prizadevanjih za nadaljevanje reform
. To poročilo ne zajema priporočil za države, ki se pripravljajo na pristop, taka priporočila se izdajo v okviru letnega širitvenega svežnja.
Poročilo je rezultat tesnega sodelovanja z nacionalnimi organi ter temelji na raznih nacionalnih, mednarodnih in drugih virih
ter na podatkih, ki jih zbere Komisija
. Države članice in države, ki se pripravljajo na pristop, so bile pozvane, da prispevajo k procesu, predložijo pisne prispevke
in sodelujejo pri posebnih obiskih držav
. Tudi ciljno usmerjeno posvetovanje z deležniki je zagotovilo dragocene medsektorske prispevke in prispevke za posamezne države
. Ob tem je tudi Svet Evrope predložil pregled svojih nedavnih mnenj in poročil
. Pred sprejetjem tega poročila so imeli nacionalni organi možnost, da predložijo posodobljene podatke za svoje poglavje. Poleg tega Komisija po objavi poročila na politični in tehnični ravni o njem razpravlja z nacionalnimi organi in vladami ter nacionalnimi parlamenti.
|
3.1
Pravosodni sistemi
Dobro delujoči, učinkoviti in popolnoma neodvisni pravosodni sistemi so ključnega pomena za uporabo in izvrševanje prava EU ter ohranjanje pravne države. Neodvisnost sodstva je sestavni del naloge sodnega odločanja in izhaja iz načela učinkovitega sodnega varstva. Neodvisni sodniki in sodišča zagotavljajo pravičnost sodnih postopkov in varstvo pravic posameznika ter so ključni za zagotavljanje, da pravosodje deluje v korist državljank in državljanov ter podjetij. So tudi bistvenega pomena za pravosodno sodelovanje po vsej EU, ki je ključni cilj na območju svobode, varnosti in pravice. Dostop do neodvisnih sodišč in sodni nadzor sta temeljnega pomena za pravno državo.
Države članice morajo v celoti spoštovati zahteve, določene s pravom EU in sodno prakso Sodišča Evropske unije, pri oblikovanju svojih pravosodnih sistemov pa bi morale upoštevati tudi evropske standarde. Poleg tega evropske pravosodne mreže in združenja
prispevajo k spodbujanju in ohranjanju pravne države, saj si prizadevajo za nadaljnji razvoj evropskih standardov in pomembno prispevajo k pripravi poročila o stanju pravne države.
Zaznavanje neodvisnosti sodstva
Kot je navedeno v pregledu stanja na področju pravosodja v EU za leto 2024, raziskave Eurobarometer iz leta 2024 kažejo, da se je mnenje širše javnosti in podjetij glede neodvisnosti v primerjavi z letom 2023 izboljšalo ali ostalo stabilno v večini držav članic, tudi v državah, ki so se spoprijemale s sistemskimi izzivi. Dobro delujoči in popolnoma neodvisni pravosodni sistemi lahko pozitivno vplivajo na naložbe in so ključni za zaščito naložb, s čimer prispevajo k rasti in konkurenčnosti. Na
Danskem
,
Finskem
, v
Avstriji
, na
Švedskem
, v
Luksemburgu
in na
Irskem
je stopnja zaznane neodvisnosti med širšo javnostjo ali podjetji še vedno posebej visoka (več kot 75-odstotna), na
Hrvaškem
,
Poljskem
in v
Bolgariji
pa ostaja zelo nizka (manj kot 30-odstotna). Kar zadeva države, ki se pripravljajo na pristop, rezultati Eurobarometra kažejo razmeroma nizko stopnjo zaznane neodvisnosti.
Sodni sveti ter postopki imenovanja in razrešitve sodnikov kot ključna jamstva za neodvisnost sodstva
Postopki imenovanja in razrešitve sodnikov ter pooblastila in sestava sodnih svetov so pomembni za zaščito neodvisnost sodstva na podlagi načel, ki jih je določilo Sodišče Evropske unije.
Sodni sveti, kadar so vzpostavljeni, pomembno prispevajo k neodvisnosti sodstva
in lahko delujejo kot varovalni mehanizem med sodstvom in drugimi vejami oblasti v zadevah, kot so imenovanje in poklicna pot sodnikov ter upravljanje pravosodnega sistema
. Svet Evrope je oblikoval evropske standarde o tem, kako bi bilo treba oblikovati sodne svete, da bi se čim bolje zaščitila njihova neodvisnost, tudi glede njihove sestave
. Sodni sveti za učinkovito delovanje potrebujejo ustrezne vire in upravno neodvisnost.
Več držav članic je pospešilo zakonodajna prizadevanja za okrepitev neodvisnosti in učinkovitosti sodnih svetov, v nekaterih primerih na podlagi priporočil iz leta 2023. V
Luksemburgu
je bil imenovan nacionalni sodni svet, ki je začel v celoti delovati. V
Bolgariji
je bila z ustavno reformo spremenjena sestava vrhovnega sodnega sveta, da bi ga uskladila z evropskimi standardi. Na
Madžarskem
nove pristojnosti državnega sodnega sveta po zakonodajni reformi leta 2023 omogočajo učinkovito protiutež pooblastilom predsednika državnega urada za sodstvo, ki je zadolžen za centralno upravljanje sodišč. V drugih državah članicah se pobude še izvajajo. Na
Poljskem
je sejm sprejel zakon, ki obravnava pomisleke v zvezi z neodvisnostjo nacionalnega sodnega sveta. Na
Nizozemskem
se trenutno pregleduje postopek za imenovanje članov sodnega sveta in odborov za upravo sodišč. V
Estoniji
potekajo razprave o reformi sveta za upravljanje sodišč in prenosu več pristojnosti z izvršilne na sodno vejo oblasti. V
Španiji
je bil po strukturiranem dialogu z Evropsko komisijo kot posrednikom dosežen dogovor o prenovi sodnega sveta in začetku postopka za prilagoditev imenovanja njegovih sodnikov članov takoj po prenovi, ob upoštevanju evropskih standardov. Po drugi strani imajo pomisleke glede sodnih svetov še vedno na
Slovaškem
, kjer ni bilo napredka pri uvedbi zaščitnih ukrepov za razrešitev članov sodnega sveta in so bili trije kandidati razrešeni pred koncem svojega mandata.
Kar zadeva države, ki se pripravljajo na pristop, sta bila po ustavnih spremembah leta 2022 za okrepitev neodvisnosti sodstva v
Srbiji
ustanovljena visoki sodni svet in visoki tožilski svet v novi sestavi. V
Črni gori
je bil revidiran pravni okvir, ki zagotavlja neodvisnost in nepristranskost pravosodnega sistema. V
Albaniji
je bila odgovornost okrepljena s preverjanjem vseh sodnikov in tožilcev, vendar so še vedno prisotne pomanjkljivosti pri imenovanju članov visokega sodnega sveta in visokega tožilskega sveta, ki niso sodniki. V
Severni Makedoniji
imajo še vedno pomisleke glede delovanja in neodvisnosti sodnega sveta.
Metoda, ki se uporablja za imenovanje in razrešitev sodnikov, je pomembna za neodvisnost sodstva in javno zaznavanje te neodvisnosti. Za zagotovitev neodvisnosti sodstva morajo pravila, ki urejajo imenovanje sodnikov, odpraviti dvome v zvezi z zavarovanostjo teh sodnikov pred zunanjimi dejavniki in njihovo nevtralnostjo kot sodnikov
.
V več državah članicah potekajo prizadevanja za izboljšanje postopkov imenovanja sodnikov, tudi v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi priporočil iz leta 2023. V
Grčiji
so bili sprejeti zakonodajni ukrepi za vključitev sodstva v imenovanje na najvišje položaje v sodstvu. Na
Irskem
so bile z novim zakonom o komisiji za imenovanja sodnikov uvedene številne izboljšave za zmanjšanje političnega vpliva pri imenovanju in napredovanju sodnikov. Na
Finskem
delovna skupina spremlja poročilo o oceni in prihodnjih razvojnih trendih sodnega sistema, vključno s postopkom imenovanja sodnikov. V
Avstriji
se izvajajo nedavne reforme sistemov imenovanja predsednika vrhovnega sodišča in kandidatov za sodnike. Na
Poljskem
se odpravljajo nekateri negativni učinki spornih pravosodnih reform iz leta 2017 v zvezi z delovanjem rednega sodstva. Vlada je izrazila namero, da bo sodstvo vključila v vse odločitve v zvezi z imenovanji na ključne položaje v rednem sodstvu in organizirala pregledne postopke imenovanja na podlagi javnih natečajev: pristop, ki se že izvaja za predsednike in podpredsednike sodišč. V
Nemčiji
potekajo razprave o morebitni reformi za povečanje odpornosti ustavnega sodišča. Na
Malti
so bili napovedani ukrepi za vključitev sodstva v postopek imenovanja vrhovnega sodnika, saj je vlada podprla ustavno reformo, v kateri je predvideno, da se pred imenovanjem novega vrhovnega sodnika opravi posvetovanje s sedanjim vrhovnim sodnikom. Sprejeti so bili nekateri ukrepi za zagotovitev, da reforma imenovanja sodnikov v
Sloveniji
vsebuje ustrezna jamstva za neodvisnost sodstva, saj je bila opuščena predhodno predvidena poskusna doba brez predpisanih jamstev. Ustavna reforma iz leta 2022 za okrepitev neodvisnosti sodstva v
Srbiji
se izvaja, tudi z uporabo novega pritožbenega postopka pri ustavnem sodišču v zvezi z imenovanjem sodnikov.
V nekaterih državah članicah so še vedno izzivi v zvezi z imenovanjem na visoke položaje v sodstvu in položaje predsednika sodišča. V
Latviji
je bilo prosto delovno mesto na vrhovnem sodišču zapolnjeno, vendar niso bili sprejeti nobeni ukrepi za uvedbo ustreznih ukrepov za zaščito pred neprimernim političnim vplivom, ki bi se uporabljali za prihodnja imenovanja. Podobno v
Avstriji
niso bili sprejeti ukrepi za zagotovitev sodelovanja sodstva pri imenovanju (pod)predsednikov upravnih sodišč. V
Litvi
se poziva k okrepitvi nekaterih dodatnih zaščitnih ukrepov v zvezi s preglednostjo imenovanja sodnikov. Na
Švedskem
so bili sprejeti prvi ukrepi v zvezi z neodvisnostjo laičnih sodnikov, vendar ni bilo napredka pri zagotavljanju, da njihov sistem imenovanja zagotavlja njihovo neodvisnost.
V
Črni gori
so precejšnje zamude pri imenovanju sodnikov resno vplivale na pravosodni sistem, čeprav je treba imenovati le še predsednika vrhovnega sodišča. V
Srbiji
je še vedno na voljo precej prostih mest za sodnike in tožilce. V
Severni Makedoniji
je bila civilna družba kritična do odločitev o imenovanju državnih tožilcev in sodnikov, ker naj ne bi vsebovale pojasnil in jasnih meril.
V številnih državah članicah se obravnavajo različni vidiki neodvisnosti sodnikov in sodišč. V
Italiji
je bil ustanovljen oddelek za davčno pravičnost, da bi se povečala neodvisnost novoustanovljenih davčnih sodišč od ministrstva za gospodarstvo in finance. Na
Nizozemskem
se proučujejo okrepljeni varnostni ukrepi za povečanje odpornosti pravosodnega sistema proti organiziranemu kriminalu. Na
Malti
so se začela prizadevanja za odpravo vztrajnih pomislekov glede neodvisnosti specializiranih sodišč. Pri dodeljevanju zadev na sodiščih so potrebni tudi zaščitni ukrepi za neodvisnost in nepristranskost sodstva, da se prepreči vsakršno neupravičeno vmešavanje, kar je mogoče zagotoviti na različne načine, kot je naključno dodeljevanje zadev z računalniškim algoritmom ali vnaprej določenim vrstnim redom.
Portugalska
je izboljšala preglednost pri dodeljevanju zadev, saj se novi elektronski sistem učinkovito izvaja. Na
Madžarskem
se je preglednost dodeljevanja zadev na vrhovnem sodišču izboljšala, ostajajo pa pomisleki glede pomanjkanja preglednosti pri dodeljevanju zadev na nižjih sodiščih.
V nekaj državah članicah imajo pomisleke glede neupravičenega pritiska politikov ali izvršne ravni na sodstvo, poleg tega so dokazi o pritisku iz tretjih držav. Tveganje, da bi javne izjave vlad in politikov lahko vplivale na zaupanje javnosti v neodvisnost sodstva, je vzbudilo pomisleke na
Slovaškem
, v
Italiji
in
Španiji
. Posebej skrb vzbuja ustrahovanje sodnikov v
Litvi
, ki izhaja z ruskih sodišč. Kar zadeva države, ki se pripravljajo na pristop, je zaskrbljenost zaradi poskusov vmešavanja in pritiska javnih uslužbencev ali politikov na pravosodni sistem še vedno velika v
Albaniji
,
Srbiji
in
Severni Makedoniji
.
Avtonomija in neodvisnost tožilstva kot pomembni temi reforme
Organizacija državnih tožilstev se po EU razlikuje, enotnega modela za vse države članice ni. Vendar bi bilo treba z institucionalnimi zaščitnimi ukrepi zagotoviti avtonomijo tožilstva, tako da bi lahko državni tožilci svoje poklicne naloge opravljali brez vmešavanja. To je ključno za nacionalno kazensko pravo in kazensko pravo EU ter za zaščito finančnih interesov EU.
Še naprej so se izvajale reforme za okrepitev institucionalnih zaščitnih ukrepov za tožilstvo, nekatere med njimi v odziv na priporočila iz leta 2023. Na
Poljskem
so bili sprejeti dodatni ukrepi za zagotovitev neodvisnosti tožilstva od vlade in za ločitev urada ministra za pravosodje od urada generalnega državnega tožilca. Na
Češkem
je reforma državnega tožilstva vključevala zaščitne ukrepe za razrešitev generalnega državnega tožilca in drugih glavnih tožilcev. Na
Danskem
je vlada parlamentu predložila predlog za okrepitev javnega mnenja o neodvisnosti generalnega državnega tožilca z omejitvijo najdaljšega obdobja trajanja mandata za ta položaj.
Na
Malti
napreduje prenos pregona s policije na urad generalnega državnega tožilca. Na
Cipru
je vlada v postopku priprave zakonodaje, katere cilj je ločitev svetovalne in tožilske vloge pravne pisarne, kar je pozitiven korak h krepitvi neodvisnosti tožilstva, napovedani so bili tudi načrti za uvedbo možnosti pregleda odločitve generalnega državnega tožilca, da ne uvede pregona ali da ustavi postopek. V
Španiji
je predvidena reforma statuta generalnega državnega tožilstva, s katero se bodo iz funkcije generalnega državnega tožilca izključile osebe, ki so v zadnjih letih opravljale politične funkcije, in se bo preprečilo, da bi generalni državni tožilec ukrepal v zadevah, ki ga osebno zadevajo. V
Srbiji
zakoni o državnem tožilstvu in visokem tožilskem svetu tožilcem omogočajo, da vložijo pritožbe zoper obvezna navodila, s čimer naj bi se okrepila avtonomija tožilstva.
Pooblastilo izvršilne veje oblasti, da daje navodila tožilcem v posameznih zadevah, je še naprej deležno posebne pozornosti. Na
Nizozemskem
se nadaljuje razprava o odpravi pooblastila izvršilne veje oblasti, da daje navodila tožilcem v posameznih zadevah. V
Nemčiji
je bil podan predlog za uvedbo dodatnih zaščitnih ukrepov za uporabo pooblastil pravosodnih ministrov na zvezni in deželni ravni, da dajejo navodila tožilcem v posameznih zadevah.
Vendar je treba obravnavati še številne izzive, vključno s tistimi, ki so zajeti v priporočilih iz leta 2023. Načrtovana reforma državnega tožilstva v
Avstriji
ni napredovala, saj ni bilo političnega dogovora o nadaljnjem ukrepanju v zvezi s predlogom strokovne skupine iz leta 2022. Na
Slovaškem
še vedno vzbuja zaskrbljenost pooblastilo generalnega državnega tožilca, da razveljavi odločitve nižjih tožilcev. Slovaška vlada je leta 2024 kljub veliki zaskrbljenosti, ki jo je izrazila tudi Evropska komisija, razpustila specializirano tožilstvo, kar je vzbudilo pomisleke glede takojšnjega učinka na zadeve in dolgoročnega strukturnega učinka ter ogrozilo učinkovitost in avtonomijo tožilstva.
Zagotavljanje odgovornosti in zaščita neodvisnosti v disciplinskih postopkih za sodnike in tožilce
Sodišče Evropske unije je pojasnilo, da se disciplinski postopki ne smejo uporabljati kot sredstvo političnega nadzora nad sodstvom
. Zaščitni ukrepi vključujejo jasna pravila, ki opredeljujejo ravnanje, ki se šteje za disciplinsko kršitev, in kazni, ki jih je treba uporabiti. Disciplinske postopke mora voditi neodvisen organ v skladu s postopki, ki v celoti varujejo pravice iz Listine o temeljnih pravicah, zlasti pravico do obrambe. Pravila morajo zagotoviti tudi, da se lahko odločitve disciplinskih organov izpodbijajo na sodišču
.
Trend, ugotovljen v prejšnjih poročilih o stanju pravne države, se je nadaljeval, pri čemer so bili v več državah članicah sprejeti ukrepi za povečanje jamstev za neodvisnost sodstva in avtonomijo tožilcev v disciplinskih postopkih. V
Sloveniji
je bil predstavljen predlog sprememb zakona o sodnem svetu, v katerem je predvidena prenova disciplinskega okvira za sodnike. Na
Češkem
v parlamentu razpravljajo o reformi disciplinskih postopkov.
Francija
je sprejela nov zakon o reformi statusa sodnikov, vključno z disciplinsko ureditvijo. Na
Malti
se v drugi polovici leta 2024 pričakuje razprava o prenovi disciplinske ureditve za tožilce. Na
Poljskem
je bila disciplinska ureditev, ki se uporablja za sodnike, reformirana v skladu z zavezami iz poljskega načrta za okrevanje in odpornost.
Za učinkovito zaščito neodvisnosti sodstva je potrebna tudi kultura integritete in nepristranskosti. Več držav članic izvaja politike in prakse za spodbujanje integritete v sodstvu. Primeri vključujejo ukrepe na
Hrvaškem
in
Švedskem
. V
Belgiji
se je vlada odločila, da ne bo vložila predloga za uvedbo rednih varnostnih pregledov vseh sodnikov, ki bi jih izvajala agencija za nacionalno varnost. V
Severni Makedoniji
so uvedeni etični kodeksi za tožilce in sodnike.
Prizadevanja za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti pravosodja
Učinkovitost pravosodnih sistemov je nujen pogoj za varstvo pravic, pravno varnost in zaupanje javnosti v pravno državo. V učinkovitem pravosodnem sistemu se obvladuje število prejetih zadev, odločbe pa se izdajajo brez neupravičenih zamud. Predolgi postopki in veliki zaostanki zmanjšujejo zaupanje državljank in državljanov ter podjetij v nacionalne pravosodne sisteme.
V več državah članicah so vzpostavljeni novi ukrepi za izboljšanje učinkovitosti.
Španija
je sprejela nove ukrepe za povečanje učinkovitosti pravosodnega sistema. Trend skrajševanja sodnih postopkov v
Franciji
bo dodatno podprt z novo zakonodajo, ki spodbuja sporazumno reševanje sporov. Na
Češkem
se učinkovitost še naprej izboljšuje, zlasti glede trajanja upravnih zadev, v
Srbiji
pa je opazen pozitiven trend glede skrajševanja trajanja civilnih, gospodarskih in kazenskih zadev.
Nekatere države članice se kljub nekaterim ukrepom še vedno spoprijemajo z dolgotrajnimi izzivi v zvezi z učinkovitostjo pravosodnih sistemov. Še vedno imajo pomisleke na
Malti
,
Hrvaškem
in v
Grčiji
, čeprav so vse sprejele nove ukrepe, da bi skrajšale trajanje postopkov. Podoben vzorec na
Portugalskem
še toliko bolj vzbuja skrb, saj splošna zakonodaja o kazenskem postopku ni prilagojena učinkovitemu obravnavanju zapletenih kazenskih postopkov. V
Italiji
se trajanje sodnih postopkov še naprej skrajšuje, vendar ostaja resen izziv. Kar zadeva države, ki se pripravljajo na pristop, je trajanje postopkov za različne vrste zadev še vedno izziv v
Albaniji
in Severni Makedoniji.
Za učinkovit pravosodni sistem so potrebni ustrezni viri, vključno s potrebnimi naložbami v infrastrukturo, ter ustrezno izobraženo, usposobljeno in primerno plačano osebje. Številne države članice so to potrdile z dodatnimi viri za krepitev odpornosti pravosodnih sistemov, tudi v okviru svojih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Na
Danskem
, v
Franciji
, na
Švedskem
in
Finskem
so se povečali viri za pravosodni sistem. Na
Hrvaškem
je bil dosežen znaten napredek pri povečanju prejemkov in pričakuje se zakonodaja za določitev objektivnih meril za prejemke. V
Romuniji
je vrhovno kasacijsko sodišče sprejelo ukrepe za odpravo neenakosti pri plačah v sodstvu. V
Latviji
so se plače sodnikov in sodnih uslužbencev močno zvišale, čeprav imajo sodni pomočniki še vedno težave s fluktuacijo.
V drugih državah članicah je višina prejemkov še vedno izziv, kar pogosto vodi do pomanjkanja osebja in prostih delovnih mest, ki jih je težko zapolniti. V
Sloveniji
so bili sprejeti nekateri ukrepi za zvišanje plač sodnikov in državnih tožilcev, ki se od leta 2012 v glavnem niso spremenile: vlada je predlagala delno zvišanje, ustavno sodišče pa je določilo, kako naj se njegova odločba izvrši. V
Nemčiji
so bili sprejeti nekateri ukrepi za dopolnitev skupnih virov za sodstvo, vendar je višina prejemkov sodnikov še vedno izziv. Na
Češkem
je bila metoda za določanje plač sodnikov spremenjena, da bi se zmanjšala zvišanja plač, plače sodnega osebja in tožilskih pomočnikov pa ostajajo težava. Na
Nizozemskem
se razpravlja o posebnih priporočilih za odpravo pomanjkanja osebja in pomislekov v zvezi z delovno obremenitvijo v sodstvu. V
Litvi
sodniki pozitivno ocenjujejo reformo plač sodnikov, še vedno pa imajo pomisleke glede plač sodnega osebja in tožilcev.
Ciper
,
Portugalska
in
Romunija
imajo težave pri zaposlovanju na različnih področjih v pravosodnem sistemu. Na
Madžarskem
se je višina prejemkov sodnikov in sodnega osebja zaradi visoke inflacije še dodatno znižala. Države, ki se pripravljajo na pristop, se srečujejo s podobnimi omejitvami virov.
Srbija
izvaja strategijo o človeških virih v pravosodju za obdobje 2022–2026, vendar pomanjkanje privlačnosti poklicnih poti v pravosodju pomeni izziv. Ta isti izziv ni bil rešen v spremembah zakonov o plačah sodnikov in tožilcev v
Severni Makedoniji
.
Kar zadeva število zaposlenih v
Španiji
, so bila uvedena nova delovna mesta za sodnike, v
Italiji
pa je bil dosežen precejšen napredek pri zaposlovanju sodnikov in upravnega osebja. V
Belgiji
je zagotavljanje ustreznih virov za pravosodni sistem še napredovalo, saj orodje za merjenje delovne obremenitve potrjuje strukturne pomanjkljivosti glede virov. V
Albaniji
lahko splošno pomanjkanje virov v pravosodnem sistemu negativno vpliva na kakovost pravosodja.
Naložbe v digitalizacijo lahko okrepijo pravosodne sisteme ter povečajo njihovo dostopnost, odpornost in pripravljenost na sedanje in prihodnje izzive. Nove pobude za digitalizacijo so bile vzpostavljene v
Španiji
, na
Hrvaškem
, v
Italiji
, na
Irskem
, v
Franciji
, na
Nizozemskem
,
Malti
in v
Romuniji
. V
Bolgariji
so v novem osnutku zakona predvidene spremembe zakona o pravosodnem sistemu v zvezi z digitalizacijo pravosodja.
Severna Makedonija
,
Srbija
in
Albanija
sprejemajo ukrepe za digitalizacijo vodenja zadev, kljub temu so še vedno pomanjkljivosti.
Dostop do pravnega varstva in vloga odvetnikov v pravosodnem sistemu
Odvetniki in odvetniške zbornice imajo ključno vlogo pri zagotavljanju dostopa do pravnega varstva in zagotavljanja varstva temeljnih pravic, vključno s pravico do poštenega sojenja. V več državah članicah se sprejemajo ukrepi za zagotovitev zanesljivih shem pravne pomoči in dostopa do odvetnika. V
Luksemburgu
je bila sprejeta reforma za večjo dostopnost pravne pomoči. Na
Češkem
in v
Španiji
so bile spremenjene določbe o pravni pomoči, da bi se razširil dostop. Na
Irskem
je bil dosežen določen napredek pri znižanju stroškov pravdnih postopkov, izvaja pa se tudi splošni pregled sheme pravne pomoči v civilnih zadevah. V
Litvi
reforma sistema pravne pomoči napreduje, poleg tega so se izboljšali pogoji za sodelovanje ponudnikov pravne pomoči. Na
Slovaškem
so v pripravi spremembe za izboljšanje dostopa do brezplačne pravne pomoči. Na
Danskem
se izvaja pregled sistema pravne pomoči. Na
Finskem
bo leta 2025 začel delovati nacionalni organ za pravne storitve, ki je bil ustanovljen za zagotavljanje doslednejše in visokokakovostne pravne pomoči. Zunaj EU ima
Albanija
vzpostavljen celovit pravni okvir za pravno pomoč, ob tem se je število upravičencev zanjo povečalo.
Nekatere države članice se še vedno srečujejo z izzivi. V
Bolgariji
je ustavno sodišče zakon o obvezni sodni mediaciji, ki naj bi začel v celoti veljati julija 2024, razglasilo za neustavnega. Na
Madžarskem
imajo še vedno pomisleke glede učinkovitosti sistema pravne pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. Tudi v
Avstriji
so bili opredeljeni nekateri izzivi, povezani z visokimi sodnimi taksami in dostopom do pravnega svetovanja v upravnih zadevah, pri čemer so bili za njihovo obravnavo sprejeti nekateri ukrepi.
Pogoj za uspešen pravosodni sistem je, da lahko odvetniki svobodno opravljajo svoje dejavnosti svetovanja strankam in zastopanja strank. Na
Češkem
je v parlamentu predlog spremembe, ki krepi varstvo zaupnosti odvetnikov. V
Belgiji
so pravni strokovnjaki opozorili na izzive za varovanje zaupnosti (pisnega) sporazumevanja med odvetnikom in stranko, v
Romuniji
pa na izzive glede spoštovanja njihovih pravno priznanih pravic in privilegijev. V
Litvi
odvetniki še naprej izražajo pomisleke glede spoštovanja poklicne skrivnosti.
3.2
Protikorupcijski okvir
Korupcija škoduje zagotavljanju javnih storitev ter krha zaupanje državljank in državljanov ter podjetij v javne institucije, kar ustvarja občutek nepravičnosti in krivice ter posledično škoduje pravni državi. Celovit pristop k boju proti korupciji temelji na kombinaciji preventivnih in kazenskih ukrepov. Za to so potrebni trden pravni in institucionalni okvir, učinkovito preiskovanje in pregon ter jasna politična volja za izvrševanje protikorupcijskega okvira. Potrebni so tudi celoviti in učinkoviti ukrepi, da se zmanjšajo možnosti za korupcijo in se spodbuja integriteta.
Zaznava korupcije po EU
Rezultati indeksa zaznave korupcije (CPI)
kažejo, da je več kot polovica od 20 držav, ki se uvrščajo med najboljše na mednarodni ravni, držav članic EU
. Vendar so med državami članicami še vedno razlike, tudi kar zadeva trende v zadnjih letih
. Ocena držav, ki se pripravljajo na pristop, je pod povprečjem
.
Raziskava Eurobarometer iz leta 2024 o korupciji
kaže, da korupcija še naprej vzbuja resne pomisleke pri državljanih in državljankah ter podjetjih v EU. Približno sedem od desetih Evropejcev in Evropejk (68 %) meni, da je korupcija v njihovi državi zelo razširjena, več kot štirje od desetih (41 %) pa jih meni, da se je korupcija v njihovi državi še okrepila. 57 % državljank in državljanov meni, da prizadevanja njihove vlade v boju proti korupciji niso uspešna. Poleg tega večina evropskih podjetij (65 %) meni, da je problem korupcije v njihovi državi zelo razširjen, polovica (51 %) pa jih meni, da skorumpirani posamezniki ali podjetja v njihovi državi verjetno ne bodo ujeti ali prijavljeni policiji ali tožilcem.
Nacionalne protikorupcijske strategije in njihovo izvajanje
Pomen ohranjanja učinkovitih protikorupcijskih politik je priznan v mednarodnem pravu
. Nacionalne protikorupcijske strategije lahko zagotovijo, da države uporabljajo celovit, skladen in celosten pristop, ki omogoča vključevanje ukrepov za boj proti korupciji v vse ustrezne sektorje politike. Skoraj vse države članice imajo trenutno vzpostavljene nacionalne protikorupcijske strategije, čeprav so različno obsežne.
Madžarska
,
Grčija
,
Italija
,
Švedska
in Avstrija so od julija 2023 posodobile svoje nacionalne strategije in/ali akcijske načrte
,
Portugalska
pa je sprejela protikorupcijski program.
Francija
,
Finska
in
Bolgarija
so začele postopek revizije svoje veljavne strategije, pripravljalna postopka revizije pa napredujeta v
Sloveniji
, v
Nemčiji
pa je še vedno v obravnavi. V
Estoniji
se učinkovito in pravočasno nadaljuje izvajanje protikorupcijskega akcijskega načrta. Na
Malti
je pri spremljanju izvajanja nacionalne strategije za boj proti goljufijam in korupciji nastalo nekaj zamud.
Med državami, ki se pripravljajo na pristop, je
Črna gora
sprejela protikorupcijsko strategijo,
Srbija
pa trenutno dokončuje svoje protikorupcijske strategije. V
Severni Makedoniji
počasno izvajanje ukrepov, h katerim se je zavezala v svoji protikorupcijski strategiji, kaže na pomanjkanje politične zavezanosti, v
Albaniji
pa izvajanje sedanje strategije poteka po načrtih, vendar z omejenim poudarkom na sektorjih z visokim tveganjem.
Krepitev zmogljivosti institucij in pravnega okvira za boj proti korupciji
Za učinkovit boj proti korupciji so potrebni trden pravni in upravni protikorupcijski okvir
ter močne in neodvisne institucije za izvrševanje pravil. Na splošno imajo vse države članice in države, ki se pripravljajo na pristop in so vključene v to poročilo, vzpostavljene trdne pravne okvire, ob tem pa še vedno obstajajo nekatere specifične vrzeli. V skladu s priporočili iz leta 2023 je več držav članic izvedlo reforme na področju kazenskega prava, da bi okrepile boj proti korupciji.
Avstrija
je razširila kazniva dejanja podkupovanja na kandidate za javne funkcije in vključila dodatne kazni za kazniva dejanja korupcije, vključno s prepovedjo opravljanja javne funkcije.
Grčija
je okrepila določbe o kazenski odgovornosti za podkupovanje,
Hrvaška
pa je okrepila zakonodajo o podkupovanju javnih uslužbencev, razširila področje odgovornosti pravnih oseb in zvišala višino kazni za pravne osebe.
Nemčija
je sprejela zakon, ki krepi določbe o trgovanju z vplivom, v katerega so vključeni poslanci parlamenta. V drugih državah članicah pa še vedno nekatere vrzeli, zlasti glede čezmejnega podkupovanja. Na
Švedskem
preiskovalni odbor analizira pravne opredelitve čezmejnega podkupovanja, ki so še vedno omejene, na
Finskem
pa še poteka revizija kaznivega dejanja čezmejnega podkupovanja.
Vendar bi lahko nekatere reforme kazenskega prava v nekaterih državah članicah ogrozile boj proti korupciji. Na
Slovaškem
nedavna reforma kazenskega prava vzbuja številne resne pomisleke in je bila nedavno dodatno spremenjena. Znižanje sankcij za korupcijo in kazniva dejanja, povezana s korupcijo, skrajšanje zastaralnih rokov za kazniva dejanja korupcije in ukinitev posebnega tožilstva lahko oslabijo boj proti korupciji. V
Italiji
bi lahko novi zakon, s katerim se razveljavlja kaznivo dejanje zlorabe položaja in se omejuje področje uporabe kaznivega dejanja trgovanja z vplivom, vplival na odkrivanje in preiskovanje goljufij in korupcije. Med državami, ki se pripravljajo na pristop, so v
Severni Makedoniji
nedavne spremembe kazenskega zakonika oslabile pravni okvir, kar je negativno vplivalo na pregon korupcije, zlasti v primerih korupcije na visoki ravni.
V nekaterih državah članicah je bil dosežen pomemben napredek za izboljšanje protikorupcijskega institucionalnega okolja. V
Bolgariji
je bila komisija za boj proti korupciji in zaplembo nezakonitega premoženja razdeljena na dva ločena organa (protikorupcijsko komisijo in komisijo za zaplembo nezakonitega premoženja), in to zaradi napredka v protikorupcijskem institucionalnem okviru, kot je predvideno v bolgarskem načrtu za oživitev in odpornost.
Poljska
namerava razpustiti osrednji protikorupcijski urad ter prenesti svoja sredstva in pristojnosti na osrednji preiskovalni urad policije, da bi odpravila prejšnje pomisleke glede vmešavanja.
Za učinkovit boj proti korupciji je bistvena zmogljivost služb kazenskega pregona, tožilstva in sodstva na splošno za izvajanje protikorupcijskih kazenskopravnih določb. Specializiranost, strokovno znanje in ustrezno osebje morajo slediti vse večji zapletenosti kaznivih dejanj korupcije. Na
Cipru
,
Malti
in
Portugalskem
so bili sprejeti ukrepi za povečanje virov preiskovalnih organov,
pa to še načrtuje. Poleg tega so bili izraženi pomisleki glede splošne ravni virov in stopnje specializacije v zvezi s
Slovaško
in
Irsko
. Podobne pomanjkljivosti v zvezi s specializiranimi protikorupcijskimi tožilstvi so bile izpostavljene v
Črni gori
in
Srbiji
.
Sodelovanje med organi kazenskega pregona in drugimi agencijami, kot so finančnoobveščevalne enote, davčni in revizijski organi, organi, pristojni za konkurenco in drugi upravni organi, ter dostop do informacij in medsebojno povezovanje podatkovnih zbirk in registrov so ključnega pomena za boj proti korupciji. Sodelovanje se krepi v
Španiji
, s posebnim sporazumom med tožilskimi agencijami za boj proti goljufijam. V
Italiji
je sodelovanje med nacionalnimi policijskimi in tožilskimi službami, davčnimi organi in nacionalnim protikorupcijskim organom učinkovito, pomembne naložbe v informacijska orodja in interoperabilnost pa koristijo organom kazenskega pregona. Na
Irskem
se redno sestaja forum visokih predstavnikov, ki olajšuje usklajevanje med agencijami in izmenjavo informacij med policijo in tožilstvom ter drugimi nacionalnimi službami, ki so dejavne na področju preprečevanja korupcije in boja proti njej. V drugih državah članicah so bili zaznani razni izzivi. Revizijski urad na
Cipru
poroča, da nekateri revidirani javni organi (v nekaterih primerih tudi policija) ne zagotavljajo ustreznih informacij. Na
Madžarskem
se novi organ za integriteto v praksi srečuje z nekaterimi ovirami, zlasti kadar se mora zanašati na sodelovanje z drugimi javnimi organi.
Sodelovanje med nacionalnimi organi in Evropskim javnim tožilstvom (EJT) naj bi bilo v sodelujočih državah članicah na splošno dobro. Poljska in
Švedska
sta se EJT pridružili leta 2024. Priprave na začetek delovanja EJT v obeh državah bodo končane pred koncem leta 2024. Zunaj EU so
Albanija
,
Črna gora
in
Severna Makedonija
sklenile delovne dogovore z EJT, s
Srbijo
pa delovni dogovori z EJT še niso bili sklenjeni.
Odprava ovir za kazenske preiskave in pregon ter izboljšanje rezultatov pri korupciji na visoki ravni
Po podatkih raziskave Special Eurobarometer o odnosu državljank in državljanov do korupcije približno dve tretjini Evropejcev in Evropejk (65 %) meni, da se primeri korupcije na visoki ravni ne obravnavajo v zadostni meri
. Učinkovito preiskovanje in pregon primerov korupcije lahko ovirajo pomanjkljivosti v zakonodaji, kot so pretirano okorni ali nejasni postopki za odvzem imunitete ali kratki zastaralni roki. Te ovire so lahko še posebno škodljive za zapletene primere korupcije, pri katerih je za pripravo primera pogosto potreben čas. V
Romuniji
so se zaradi zapoznelega zakonodajnega odziva na vprašanja v zvezi z zastaranjem še naprej zaključevali številni primeri korupcije in razveljavljale obsodbe. V
Italiji
bi lahko predlagane spremembe zastaralnega roka skrajšale čas, ki je na voljo za vodenje sodnih postopkov v zvezi s kaznivimi dejanji, tudi v primerih korupcije. V
Sloveniji
nedavne spremembe Zakona o kazenskem postopku omejujejo možnosti uporabe nekaterih preiskovalnih ukrepov ter bi lahko otežile učinkovito preiskovanje in pregon korupcije.
V poročilu o stanju pravne države iz leta 2023 je bilo ugotovljeno, da nekatere države članice potrebujejo reforme za skrajšanje trajanja kazenskih postopkov, da bi izboljšali rezultate glede pravnomočnih sodb, zlasti v zvezi s primeri korupcije na visoki ravni. Na
Hrvaškem
so bili sprejeti ukrepi za učinkovitejše preiskovanje in pregon kaznivih dejanj korupcije, revizija zakona o kazenskem postopku in zakona o specializiranem protikorupcijskem tožilstvu pa še ni bila opravljena. Na
Češkem
so primeri korupcije na visoki ravni zaradi zamud v postopkih še vedno v središču pozornosti. V
Španiji
reforma zakonika o kazenskem postopku, ki bi prav tako lahko povečala učinkovitost obravnavanja primerov korupcije na visoki ravni, še ni končana.
Nekatere države članice še naprej utrjujejo rezultate pri preiskovanju, pregonu in sankcioniranju korupcije, tudi v primerih na visoki ravni
.
Avstrija
,
Latvija
in
Romunija
so nadaljevale učinkovito preiskovanje korupcije na visoki ravni. Na
Poljskem
je preiskovanje primerov korupcije na visoki ravni je dobilo nov zagon, saj je zdaj odprtih več obsežnih primerov korupcije. Še naprej se dosegajo pomembni rezultati pri pregonu kaznivih dejanj korupcije na visoki ravni in razsojanju o njih v
Franciji
.
Grčija
si je prizadevala za izboljšanje svojih rezultatov, tudi z obravnavanjem izzivov, opredeljene pri zbiranju statističnih podatkov o korupciji, vključno s korupcijo na visoki ravni. V
Sloveniji
se je število sodb prvostopenjskih sodišč v primerih korupcije znatno povečalo, število obsodb se je skoraj podvojilo, preiskave o morebitnem političnem vplivanju na visoki ravni na policijsko odločanje pa še potekajo.
V drugih državah članicah je treba še vedno doseči zanesljive rezultate pri preiskovanju in pregonu primerov korupcije na visoki ravni z odvračilnimi sankcijami in pravnomočnimi sodbami. Tako je na primer v
Bolgariji
in na
Malti
. Na
Slovaškem
dobre rezultate v boju proti korupciji na visoki ravni ovirata stalno pomanjkanje usklajevanja med preiskovalci korupcije in tožilci ter to, da generalni državni tožilec uporablja pooblastila za razveljavitev preiskav in pregona korupcije. Na
Madžarskem
so nekateri primeri korupcije na visoki ravni dosegli stopnjo obtožnice, vendar so obsodbe v takih primerih še vedno redke, pomanjkanje dobrih rezultatov pri preiskavah in pregonu domnevnih primerov korupcije v zvezi z visokimi uradniki in njihovim neposrednim krogom pa še vedno močno vzbuja skrb.
V
Črni gori
so rezultati preiskav in pregona v primerih korupcije na visoki ravni stabilni, vendar pomanjkanje sojenj in pravnomočnih odločb prispeva k zaznavanju nekaznovanosti. V
Severni Makedoniji
omejena sredstva in pomanjkanje sodelovanja med nacionalnimi organi ovirajo učinkovit pregon korupcije in doseganje dobrih rezultatov v primerih korupcije na visoki ravni. V
Albaniji
se število oseb, ki so bile preiskane, preganjane in obsojene zaradi korupcije, povečuje, vendar nedavni zakon o amnestiji vzbuja zaskrbljenost. V
Srbiji
se je število pravnomočnih obsodb v primerih korupcije na visoki ravni v zadnjem letu povečalo, vendar so potrebne nadaljnje izboljšave, da bi se dosegli dobri rezultati pri preiskavah, obtožnicah in pravnomočnih obsodbah.
Boj proti korupciji kot dejavnik, ki omogoča organizirani kriminal
Korupcija olajšuje kriminalno dejavnost ter je usmerjena v zasebni in javni sektor. Obravnavanje tveganj za korupcijo, povezanih z infiltracijo in neprimernim vplivanjem organiziranega kriminala na javne službe, organe kazenskega pregona in sodstvo, je čedalje pomembnejša prednostna naloga organov v več državah članicah. Na
Nizozemskem
je preprečevanje infiltracije organiziranih kriminalnih združb v javno upravo in policijo s korupcijo strateška prednostna naloga. Od leta 2020 poteka program za boj proti subverzivnemu organiziranemu kriminalu, pri čemer so se ocene tveganja začele izvajati v več sektorjih (vključno s pristanišči in lokalnimi organi), sprejeti pa so bili tudi ukrepi za odpravo ranljivosti. Delo na
Švedskem
je osredotočeno na področja tveganja in dejavnike, ki omogočajo infiltracijo organiziranega kriminala.
sprejema raznovrstne ukrepe za boj proti korupciji, povezani z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami in organiziranimi kriminalnimi združbami, kar velja za pomemben pojav.
Spodbujanje integritete v javnem sektorju in preprečevanje nasprotja interesov
Najboljša zaščita pred korupcijo so okviri za pregledno in odgovorno upravljanje ter integriteto. Zato učinkoviti protikorupcijski pristopi pogosto temeljijo na ukrepih za povečanje preglednosti ter krepitev etike in integritete ter na urejanju področij, kot so nasprotje interesov, lobiranje in pojav vrtljivih vrat
.
Nasprotje interesov nastane, kadar ima javni uslužbenec zasebni ali poklicni interes, ki bi lahko oviral nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog
. Nekatere države članice so sprejele nadaljnje ukrepe za ureditev nasprotij interesov, tudi na podlagi priporočil iz leta 2023. Na
Češkem
je bila sprejeta zakonodaja za razširitev sistema za preprečevanje nasprotja interesov, vključno s popolno prepovedjo lastništva medijev za izvoljene uradnike, čeprav spletni mediji še vedno ne spadajo na področje uporabe te zakonodaje. V
Sloveniji
se pregleduje zakonodaja o nadzoru nasprotij interesov in nezdružljivosti funkcij. V drugih državah članicah izzivi niso odpravljeni. V
Italiji
še vedno ni bila sprejeta celovita zakonodaja o nasprotju interesov nosilcev političnih funkcij. V
Španiji
kljub delu, ki poteka od leta 2021, niso bili sprejeti nobeni nadaljnji ukrepi za izboljšanje pravil o nasprotju interesov za javne uslužbence. Med državami, ki se pripravljajo na pristop, so v
Albaniji
pravila o nasprotju interesov za javne uradnike nepopolna in niso usklajena z evropskimi standardi,
Severna Makedonija
pa bi morala okrepiti sistem za kršitve pravil o nasprotju interesov.
Za visoke vladne uradnike in poslance parlamenta pogosto veljajo posebna pravila o integriteti, številne države članice pa imajo vzpostavljene kodekse ravnanja. Pomembno je, da se praktično izvajanje teh pravil redno preverja in ocenjuje. V
Belgiji
je bil ministrski kodeks ravnanja za nosilce zveznih javnih funkcij razširjen na vse člane kabinetov ministrov. V
Estoniji
se razvijajo in uvajajo digitalna orodja za zagotovitev boljšega izvajanja veljavnih pravil o integriteti. V
Grčiji
se je nadaljevalo delo v zvezi s pripravo kodeksov ravnanja za poslance parlamenta in člane vlade.
Na
Portugalskem
je bil sprejet nov kodeks ravnanja, ki se uporablja za vlado in visoke uradnike ter v katerem je izrecno navedena možnost razrešitve v primeru kršitve kodeksa in je predvideno oblikovanje načrta za preprečevanje tveganj za korupcijo. V drugih državah članicah še vedno ostajajo vrzeli. V
Bolgariji
je bila zaradi ugotovljenih resnih vrzeli ustanovljena delovna skupina za pripravo kodeksa ravnanja za najvišje izvršne funkcije. Na
Finskem
še vedno ni posebnega kodeksa ravnanja za ministre. V
Črni gori
imajo številne institucije posebne kodekse ravnanja, vladni kodeks pa je neučinkovit, saj še vedno ni sprejet zakon z disciplinskimi kaznimi.
Zagotavljanje preglednega lobiranja in regulacija pojava vrtljivih vrat
Da bi bilo lobiranje zakonito dejanje politične udeležbe, ga morajo spremljati stroge zahteve po preglednosti in integriteti, da se podpreta odgovornost in vključenost v odločanje ter omeji neprimeren in prikrit vpliv
. Slabo regulirano lobiranje lahko odpre vrata tudi tujemu vmešavanju.
Nekatere države članice so spremenile svoja pravila o preglednosti lobiranja, tudi v skladu s priporočili iz leta 2023. V
Nemčiji
so začela veljati strožja pravila za register o lobiranju z razširjenimi zahtevami glede preglednosti, sprejeti pa so bili tudi nekateri ukrepi za uvedbo zakonodajne sledi. Na
Hrvaškem
so bili z novim zakonom uvedeni elektronski register o lobiranju, omejitve dejavnosti lobiranja ter sklop pravil o preverjanju, izvrševanju in kaznih. Na
Finskem
je treba v skladu z novimi pravnimi določbami dejavnosti lobiranja registrirati v novem registru za preglednost. Na
Cipru
,
Irskem
, v
Litvi
in
Latviji
so začele veljati ali se izvajajo nove določbe o lobiranju, razprave o novi zakonodaji pa so se nadaljevale v
Belgiji
, na
Češkem
in
Portugalskem
.
V drugih državah članicah so potrebne nadaljnje izboljšave. V
Franciji
so začele veljati smernice o registru o lobiranju, nadaljnji osnutki pa so v obravnavi v parlamentu, vendar še vedno obstajajo pomisleki glede razkritja sestankov najvišjih uradnikov z lobisti.
Luksemburg
je revidiral kodeks ravnanja za poslance parlamenta, da bi povečal preglednost, vendar register še vedno vsebuje malo podrobnosti.
Slovaška
in
Italija
še vedno nista sprejeli namenske uredbe o lobiranju, v
Avstriji
, na
Poljskem
,
Madžarskem
in
Nizozemskem
pa bi bilo treba zdajšnjo zakonodajo izboljšati. V
Romuniji
še vedno ni pravil o lobiranju za poslance parlamenta, nekaj napredka pa je bilo doseženega pri izvrševanju pravil o lobiranju za člane vlade.
Regulaciji in izvrševanju pravil o pojavu vrtljivih vrat med javnimi in zasebnimi funkcijami za obravnavanje morebitnih nasprotij interesov se še naprej namenja veliko pozornosti. Zdaj v
Nemčiji
veljajo strožja pravila za visoke uradnike za čas po koncu zaposlitve in višji standardi preglednosti. Na
Portugalskem
so bile z novo zakonodajo o pojavu vrtljivih vrat uvedene strožje sankcije. Na
Švedskem
so bila ocenjena pravila za čas po koncu zaposlitve za najvišje izvršne funkcije v vladi in predlagane izboljšave. Razprave o uvedbi ali reviziji zdajšnjih pravil o pojavu vrtljivih vrat napredujejo na
Finskem
in
Nizozemskem
, v
Italiji
pa so smernice še v pripravi. V drugih državah članicah je napredek počasnejši. Na
Madžarskem
so omejitve za čas po koncu zaposlitve in obdobja mirovanja razdrobljeni in imajo omejeno področje uporabe, ob tem se načrtuje, da bo zakonodaja na tem področju sprejeta leta 2025. Na
Danskem
niso bili sprejeti ukrepi za uvedbo pravil o pojavu vrtljivih vrat za ministre. V
Estoniji
se posebne smernice o pojavu vrtljivih vrat skupaj z morebitnimi navodili o tem, kako zmanjšati tveganja, ki jih trenutno pripravlja javni svet za etiko, pričakujejo leta 2024.
V
Severni Makedoniji
so pravni okvir in registri o lobiranju vzpostavljeni, vendar lobisti še niso registrirani. V
Črni gori
je bila pred kratkim sprejeta nova zakonodaja o lobiranju.
Prijava premoženja in interesov
Prijave premoženja in interesov javnih uslužbencev podpirajo preglednost in odgovornost javnega sektorja ter so pomembno orodje za spodbujanje integritete in preprečevanje korupcije. V večini držav članic so vzpostavljena pravila, ki zagotavljajo, da taka razkritja veljajo za osebe s političnimi in izvršilnimi pooblastili. Vendar se obseg, preglednost in dostopnost razkritih informacij ter učinkovitost preverjanja in izvrševanja zelo razlikujejo.
V nekaterih državah članicah je opaziti pozitiven razvoj, ki obravnava tudi vprašanja, zajeta v priporočilih iz leta 2023. V
Grčiji
izvajanje novega zakona o prijavah premoženjskega stanja poteka po načrtih, saj je bil precejšen delež preverjanj končan, tudi zaradi nadgradnje namenske elektronske platforme. Na
Cipru
je sodstvo uvedlo svoj regulativni okvir za prijavo premoženjskega stanja, vsi sodniki pa zdaj prijavo premoženjskega stanja vložijo pri ustavnem sodišču. Na
Portugalskem
je začela veljati reforma, s katero se spremljanje in preverjanje prijav premoženjskega stanja političnih in višjih javnih uslužbencev zaupa subjektu za preglednost, ustanovljenemu leta 2019.
V drugih državah članicah še vedno obstajajo izzivi. V
Belgiji
sistem za prijavo premoženjskega stanja ne zagotavlja ustreznega preverjanja in preglednosti, saj se preverjanja izvajajo le v okviru kazenskih preiskav. Na
Danskem
ni bil dosežen napredek pri prijavah premoženjskega stanja, ki jih predložijo osebe z najvišjimi izvršnimi funkcijami, poleg tega ni preverjanja in spremljanja. V
Luksemburgu
še vedno ni formalnega sistema za preverjanje točnosti prijav premoženjskega stanja.
Madžarska
mora še sprejeti nadaljnje ukrepe za izboljšanje sistema prijave premoženjskega stanja, tudi kar zadeva nadzor. Na
Irskem
digitalizacija prijav premoženjskega stanja ni napredovala. V državah, ki se pripravljajo na pristop, so pomanjkljivosti pri učinkovitem preverjanju in izvrševanju, čeprav v
Albaniji
in
Srbiji
pravila o prijavi premoženjskega stanja zajemajo razmeroma širok nabor uradnikov.
Zaščita prijaviteljev
Zaščita prijaviteljev ima pomembno vlogo pri odkrivanju in preprečevanju korupcije. Prenos direktive EU o zaščiti prijaviteljev
je v številnih državah članicah privedel do revidirane ali nove zakonodaje, kot je ugotovljeno v lanskem poročilu. Od julija 2023 je bil v več državah članicah dosežen napredek v zvezi z zakoni o zaščiti prijaviteljev
.
Vendar so še vedno velike ovire pri prijavljanju primerov korupcije v praksi, saj le 43 % Evropejcev in Evropejk ve, kje prijaviti primer korupcije, 28 % pa jih meni, da se primeri korupcije ne prijavijo, ker bi bilo to nesmiselno, saj odgovorni ne bodo kaznovani
. Da bi države članice premagale zadržanost, številne vzpostavljajo orodja za zagotavljanje smernic in ozaveščanje. Na
Nizozemskem
na primer s kampanjo spodbujajo ozaveščenost in prijavitelje spodbujajo k uporabi novih kanalov za prijavo.
Italija
in
Ciper
sta razvila nove smernice in informacijska orodja za podporo prijaviteljem. V
Franciji
je bil ustanovljen konzorcij nevladnih organizacij za svetovanje potencialnim prijaviteljem. Na
Malti
potekajo prizadevanja za razvoj podatkovne zbirke in orodij za obdelavo prijav nepravilnosti.
Države, ki se pripravljajo na pristop, si prizadevajo za uskladitev svoje zakonodaje s pravnim redom EU. V
Črni gori
so bile pravne določbe o zaščiti prijaviteljev spremenjene, da bi se uskladile s pravnim redom EU, vlada v
Severni Makedoniji
pa si z istim namenom prizadeva za posodobitev zakona o zaščiti prijaviteljev.
Obravnava področij, pri katerih obstaja visoko tveganje korupcije
Pred tveganji za korupcijo ni varen noben sektor ali področje dejavnosti, posebno pozornost pa je treba nameniti skupnim področjem z visokim tveganjem – to so običajno tista področja, ki vključujejo upravljanje znatnih javnih sredstev, kot je javno naročanje, ali dostop do dovoljenj ali kritičnih storitev. Za ranljive so bili opredeljeni sektorji, kot so zdravstvo, energetika, urbanistično načrtovanje ter regionalna in lokalna uprava. Druga področja, pri katerih obstaja visoko tveganje korupcije, vključujejo žarišča organiziranega kriminala, kot so pristanišča. Druga področja tveganja se nanašajo na financiranje političnih strank ter sheme državljanstva in prebivanja za vlagatelje
.
Ocenjevanje tveganja je pomembno orodje za oblikovanje protikorupcijske politike.
Češka
je razvila metodologijo za oceno in merjenje tveganja korupcije, ki bo podlaga za prihodnje ukrepe.
Nizozemska
je začela nacionalno oceno tveganja, da bi opredelila največje grožnje korupcije na nacionalni ravni, ravni pokrajin in lokalni ravni s ciljno usmerjenimi kampanjami ozaveščanja za sektorje z visokim tveganjem. V
Latviji
organi načrtujejo razvoj metodologije za oceno tveganja. V
Estoniji
je bilo razvito elektronsko orodje za oceno tveganj korupcije v zasebnem sektorju.
Več držav članic je sprejelo ali razmišlja o reformah za povečanje preglednosti in nadzora nad financiranjem političnih strank, tudi zato, da bi podprle demokratično odgovornost in preprečile neprimeren tuj vpliv. Na
Nizozemskem
je cilj novega osnutka zakonodaje povečati preglednost in prepovedati politične stranke, če pomenijo jasno in resnično nevarnost ogrožanja ali odprave demokratične pravne države.
Nemčija
je sprejela nova pravila o financiranju političnih strank, ki urejajo podpiranje strank in prikrito financiranje drugih oseb za kampanje strank. Na
Danskem
je začel veljati nov zakon o javnem financiranju političnih strank, predlog za večjo preglednost zasebnega financiranja političnih strank pa je še v obravnavi. V
Sloveniji
bi morala nova pravila omogočiti pogostejše revizije največjih političnih strank in večjega deleža državnega financiranja. Na
Češkem
je bil z reformo okrepljen urad za nadzor financiranja političnih strank.
V drugih državah članicah izzivi še ostajajo. V
Belgiji
je bila dolgo pričakovana reforma financiranja političnih strank ustavljena, ker politične stranke niso dosegle dogovora. Na
Cipru
so revizije financiranja političnih kandidatov in strank pokazale na pomanjkljivosti, ki v zakonodaji še niso bile odpravljene. V
Italiji
praksa usmerjanja donacij prek političnih fundacij in združenj ostaja nespremenjena in ni enotnega registra za informacije o strankah in kampanjah, pri čemer parlament še vedno obravnava več osnutkov zakonov.
Države članice sprejemajo različne ukrepe za zmanjšanje tveganj korupcije na drugih področjih z visokim tveganjem. V
Franciji
je bil zaradi pomislekov glede velikih javnih naročil v parlamentu predstavljen osnutek zakona o uporabi svetovalnih podjetij za javne politike, vlada pa je ustanovila agencijo za svetovanje javnosti ter predložila zakon o uporabi svetovalnih podjetij za javne politike. V
Italiji
se bo z digitalizacijo celotnega življenjskega cikla vseh javnih naročil ali koncesijskih pogodb zagotovila večja preglednost javnih naročil. V
Litvi
so bili inšpekcijski pregledi usmerjeni na področja z visokim tveganjem, kot so javno naročanje, nadzor gradnje in prostorsko načrtovanje. Organi za preprečevanje korupcije v
Sloveniji
so končali pregled postopkov javnega naročanja v zdravstvenem sektorju in podali posebna priporočila za odpravo pomanjkljivosti.
Taki sektorji predstavljajo tudi večja tveganja v državah, ki se pripravljajo na pristop. V
Albaniji
je bil kot ovira za napredek opredeljen tudi pretirano zapleten pravni okvir, v
Srbiji
pa je več izjem od uporabe zakona o javnem naročanju, ki niso v skladu s pravnim redom EU in se pogosto uporabljajo za izogibanje uporabi veljavnih pravil o javnem naročanju.
3.3 Pluralnost in svoboda medijev
Svobodno in pluralno medijsko okolje je pomembno za pravno državo, saj imajo svobodni in neodvisni mediji pomembno vlogo kot varuhi demokracije in zahtevajo odgovornost oblasti. Pritisk politikov ali države na medije ali nadzor nad njimi ogroža svobodo medijev ter svobodo ljudi do iskanja, prejemanja in širjenja informacij. Pluralnost medijev lahko ogrozijo tudi nasprotja interesov in močno koncentriran trg, na katerem prevladuje le nekaj akterjev, zlasti če ni močnih jamstev za uredniško neodvisnost.
EU je vzpostavila pravila in standarde na več ključnih področjih, zajetih v poročilih o stanju pravne države, in sicer je začela z varnostjo in zaščito novinarjev ter ukrepi za obravnavanje pojava strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti. Evropski akt o svobodi medijev med drugim uvaja posebne določbe o preglednosti lastništva medijev, preglednem in pravičnem dodeljevanju državnih oglaševalskih sredstev ter neodvisnem delovanju javnih medijev in razpoložljivosti finančnih sredstev za opravljanje njihovih nalog javne službe. Glede na pomen navedenih določb za spodbujanje svobode in pluralnosti medijev je pomembno, da jih države članice začnejo čim prej izvajati v praksi, tudi z obravnavanjem ustreznih priporočil iz poročil o stanju pravne države, zlasti kadar so pomisleki v zvezi z zadevami, zajetimi v evropskem aktu o svobodi medijev, izraženi v poročilih o stanju pravne države, prisotni že več let ali kadar se poroča o poslabšanju razmer.
Orodje za spremljanje pluralnosti medijev ocenjuje tveganja za svobodo in pluralnost medijev v vseh državah članicah in večini držav pristopnic, pri čemer se osredotoča na štiri področja: temeljno varstvo svobode medijev, pluralnost trga, politično neodvisnost in družbeno vključevanje medijev. Letošnji rezultati orodja za spremljanje pluralnosti medijev (MPM 2024) ne kažejo večjih sprememb na teh področjih, čeprav so bila pri posameznih kazalnikih nekatera odstopanja. Kazalnik, ki se nanaša na novinarski poklic, standarde in zaščito novinarjev, kaže enako srednjo stopnjo tveganja kot prejšnje leto, pri čemer kaže višjo stopnjo tveganja v smislu digitalne varnosti novinarjev. Delovne razmere novinarjev in pomanjkanje neodvisnosti upravljanja javnih medijev v več državah še vedno vzbujajo skrb. Glede na letošnjo splošno razvrstitev so države razdeljene v pet razredov tveganja, pri čemer se sedem držav članic uvršča v razred visoko srednje tveganje, dve državi članici in tri države, ki se pripravljajo na pristop in so zajete v tem poročilu, pa se uvrščajo v razred visoko tveganje.
Krepitev neodvisnega delovanja medijskih regulatorjev
Nacionalni medijski regulatorji imajo ključno vlogo pri ohranjanju pluralnosti medijev, kadar so funkcionalno in dejansko neodvisni ter svoja pooblastila izvajajo nepristransko in pregledno z zadostnimi sredstvi. Vse države članice imajo sprejeto zakonodajo, ki določa pristojnosti in jamstva za neodvisnost medijskih regulatorjev. Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah in evropski akt o svobodi medijev vključujeta sklop zahtev za medijske regulatorje: neodvisnost od vlade, nepristranskost, preglednost, odgovornost, ustrezni viri, postopki imenovanja in razrešitve ter učinkoviti pritožbeni mehanizmi.
Od poročila o stanju pravne države iz leta 2023 so bile naloge in pristojnosti več nacionalnih medijskih regulatorjev razširjene in podaljšane, tudi zaradi sprejetja akta EU o digitalnih storitvah. Pozitiven razvoj dogodkov je opazen v
Španiji
, kjer se je okrepila nadzorna funkcija regulativnega organa za avdiovizualne medije. Na
Švedskem
je bil nacionalni regulativni organ prestrukturiran, pri čemer so bile združene številne naloge, da bi se zagotovile učinkovitejše storitve. Med državami, ki se pripravljajo na pristop, je
Črna gora
vzpostavila pravni okvir, ki medijskemu regulatorju zagotavlja celovite instrumente za sankcioniranje, vključno s pooblastilom za nalaganje glob v primeru kršitev zakona.
V več državah članicah imajo še vedno pomisleke glede neodvisnosti ali nepristranskosti regulatorjev, vključno z nezadostnimi zaščitnimi ukrepi pred neprimernim političnim vplivom na postopek imenovanja ali delovanje regulatorjev, kot to velja za
Madžarsko
,
Slovenijo
,
Hrvaško
,
Bolgarijo
in
Poljsko
. V
Grčiji
so bili sprejeti dodatni ukrepi za okrepitev virov, vendar je treba njihovo ustreznost za organ pri izvajanju njegovih nalog še v celoti obravnavati. Države, ki se pripravljajo na pristop, se srečujejo tudi z izzivi pri zagotavljanju neodvisnosti medijskih regulatorjev. V
Srbiji
medijski regulator ne izvaja v celoti svojega mandata za zaščito pluralnosti medijev in poklicnih standardov, poleg tega imajo resne pomisleke glede njegove neodvisnosti, v
Albaniji
pa se pojavljajo vprašanja zaradi politične pripadnosti in zaznanih nasprotij interesov regulatorja.
Povečanje preglednosti lastništva medijev
Preglednost lastništva medijev je neposredno povezana s svobodo in pluralnostjo medijev; uporabnikom omogoča bolj informirano presojanje, saj lahko lastniki medijev neposredno ali posredno nadzorujejo uredniške odločitve in vsebino novic ali vplivajo nanje. Evropski standardi opredeljujejo ključne ukrepe in zakonodaja EU vsebuje specifične zahteve. Od zadnjega poročila je razviden ugoden razvoj na
Irskem
, v
Grčiji
in
Španiji
, kjer so vzpostavili ali razširili spletne registre lastništva. V
Severni Makedoniji
morajo tiskani in avdiovizualni mediji regulativnemu organu za avdiovizualne medije razkriti informacije o lastništvu, za register lastništva digitalnih nacionalnih medijev pa velja samourejanje. V
Črni gori
novi zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah ponudnike avdiovizualnih storitev obvezuje, da medijskemu regulatorju zagotovijo informacije o lastništvu.
Predhodno izpostavljeni izzivi v zvezi s preglednostjo lastništva medijev so še vedno v
Bolgariji
, na
Češkem
, v
Franciji
, na
Nizozemskem
in
Cipru
. Na
Portugalskem
je bil odmeven primer povod za razprave o zakonodajnem okviru. V
Albaniji
je preglednost lastništva medijev omejena, v
Srbiji
pa se ukrepi za povečanje preglednosti lastništva medijev še ne izvajajo v celoti, ob čemer politični in gospodarski vpliv na medije še vedno vzbuja skrb.
Zaščita medijev pred političnimi pritiski in neprimernimi vplivi
Neodvisnost medijev lahko ogrozijo politični pritiski in neprimeren vpliv. Zato so potrebni zlasti močni zaščitni ukrepi proti politizaciji javnih medijev in pregledna pravila za pravično dodeljevanje državnih oglaševalskih sredstev. Evropski akt o svobodi medijev vključuje določbe za zagotovitev neodvisnega delovanja javnih medijev in razpoložljivosti finančnih sredstev za izpolnjevanje njihovih nalog javne službe. V skladu z njim morajo države članice spoštovati tudi dejansko uredniško svobodo in neodvisnost ponudnikov medijskih storitev pri opravljanju njihovih poklicnih dejavnosti ter ne smejo posegati v uredniške politike in odločitve ponudnikov medijskih storitev ali poskušati vplivati nanje.
Državno oglaševanje vključuje vso uporabo državnega proračuna s strani javnih organov ali subjektov na vseh ravneh za namene oglaševanja in kampanj. Če se sredstva ne dodelijo pregledno in pravično, se lahko državno oglaševanje uporabi kot sredstvo političnega vpliva in za dajanje prednosti določenim medijskim hišam. V zvezi s tem evropski akt o svobodi medijev določa zahteve v zvezi z merili in postopki dodeljevanja ter letno objavo informacij javnih organov ali subjektov o porabljenih zneskih, ki jih bodo morale države članice upoštevati, ko se bodo ustrezne določbe začele uporabljati. V nekaterih državah članicah, in sicer v
Avstriji
,
Bolgariji
in
Sloveniji
, so bili sprejeti nekateri pozitivni ukrepi, tudi na podlagi priporočil iz poročil iz let 2023 in 2022, čeprav izzivi ostajajo. Na
Madžarskem
,
Hrvaškem
,
Malti
in v
Španiji
niso bili sprejeti nobeni ukrepi za povečanje preglednosti in pravičnosti pri dodeljevanju državnih oglaševalskih sredstev.
Albanija
nima preglednega sistema razdeljevanja državnih oglaševalskih sredstev. V
Črni gori
so informacije o vseh plačilih javnega sektorja medijskim hišam, vključno z institucionalnim oglaševanjem, omejene. V
Severni Makedoniji
so nekateri elementi novega zakona, ki zajema oglaševanje, financirano iz državnih sredstev, med deležniki vzbudili pomisleke.
Financiranje, dodeljeno javnim medijem, je v pristojnosti vsake države članice, vendar veljajo evropski standardi in vodilna načela glede neodvisnosti, regulativnega in političnega okvira, financiranja, imenovanj, odgovornosti, upravljanja, preglednosti in odprtosti. Določbe za zagotovitev neodvisnega delovanja javnih medijev, zlasti z zahtevo po zaščitnih ukrepih za ustrezna, vzdržna in predvidljiva finančna sredstva ter spodbujanjem preglednosti pri imenovanjih in razrešitvah vodstvenih delavcev, bo treba upoštevati, ko se bo začel uporabljati evropski akt o svobodi medijev.
V več državah članicah so bile dogovorjene ali potekajo reforme za okrepitev neodvisnosti nacionalnih javnih radiotelevizij. Zakonodajni ali drugi pozitivni ukrepi so bili uporabljeni v
Nemčiji
, na
Švedskem
in
Češkem
, razprave o reformah pa se izvajajo ali so v pripravi v
Avstriji
, na
Cipru
, v
Estoniji
, na
Finskem
,
Danskem
, v
Bolgariji
, na
Nizozemskem
in
Poljskem
. Predhodno izraženi pomisleki v zvezi z neodvisnim upravljanjem in uredniško neodvisnostjo javnih medijev še niso bili obravnavani v
Romuniji
, na
Malti
in
Madžarskem
. Na
Slovaškem
je bil julija 2024 sprejet zakon, s katerim se ukinja sedanja javna radiotelevizija in se ustanavlja nova, kar vzbuja pomisleke glede prihodnje neodvisnosti radiotelevizije. V
Italiji
veljajo pravila, katerih cilj je zagotoviti, da javni mediji zagotavljajo neodvisne in pluralne informacije, vendar še vedno ostajajo izzivi, povezani z učinkovitostjo njihovega sistema upravljanja in financiranja.
Med državami, ki se pripravljajo na pristop, v
Albaniji
in
Severni Makedoniji
veljata pravna okvira, ki urejata upravljanje javnih medijev, vendar v praksi ne ščitita javnih medijev pred politizacijo. V
Severni Makedoniji
je financiranje nestabilno. V
Srbiji
je za konec leta 2024 načrtovana revizija za zagotovitev stabilnega financiranja, vendar je treba obravnavati vprašanja uredniške avtonomije in pluralizma javnih medijev. Nedavna pravna reforma javnih medijev v
Črni gori
naj bi prinesla pozitivne spremembe na področju upravljanja in financiranja.
Dostop do informacij
Pravica do dostopa do informacij, ki jih hranijo javni organi, je eno glavnih orodij za preglednost in odgovornost za civilno družbo ter državljanke in državljane in je temeljnega pomena za delo novinarjev. Več držav članic, na primer
Estonija
,
Luksemburg
,
Avstrija
,
Bolgarija
in
Finska
, so v zvezi s tem dosegle nadaljnji konkreten napredek. V
Avstriji
je bil na primer sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja, ki je zapisan v ustavi in prvič zagotavlja pravico do informacij javnih organov in podjetij v državni lasti. V več drugih državah članicah, v katerih so bile predhodno opredeljene težave, na primer v
Španiji
, na
Poljskem
, v
Nemčiji
,
Grčiji
,
Romuniji
in na
Malti
, pa je bil dosežen le omejen napredek. V
Italiji
pravila, ki urejajo razkritje pravosodnih informacij v kazenskih postopkih, vzbujajo pomisleke, na
Hrvaškem
pa so novinarji resda izvzeti iz kaznivega dejanja razkritja takih informacij, vendar so deležniki še vedno zelo kritični in nadaljujejo se prizadevanja za njegovo odpravo.
Pravica do dostopa do informacij je pravno zagotovljena v vseh državah, ki se pripravljajo na pristop in so vključene v to poročilo, vendar je zmožnost novinarjev, da uveljavljajo to pravico, v praksi pogosto močno omejena. V
Srbiji
in
Črni gori
javni organi pogosto zavračajo razkritje informacij novinarjem.
Izboljšanje varnosti in zaščite novinarjev ter obravnavanje pravnih groženj in zlorab sodnih postopkov za onemogočanje udeležbe javnosti
Novinarji se še naprej srečujejo s fizičnimi in pravnimi grožnjami, njihovo varnost pa ogrožajo tudi spletne kampanje blatenja in cenzura. Neodvisna študija, objavljena maja 2024, je pokazala, da je treba v več državah članicah izboljšati več ukrepov, ki jih je Komisija navedla v priporočilu o varnosti novinarjev iz leta 2021. Ti ukrepi vključujejo učinkovite in nepristranske preiskave in pregon kaznivih dejanj, namensko usposabljanje, obravnavanje spletnih groženj in napadov ter zagotavljanje varnosti novinark, novinarjev, ki pripadajo manjšinskim skupinam, in tistih, ki poročajo o vprašanjih enakosti. Kar zadeva pozitiven razvoj dogodkov, je več držav članic (in držav, ki se pripravljajo na pristop) sprejelo namenske akcijske načrte in ukrepe za vzpostavitev namenskih podpornih struktur, ki spodbujajo varnost novinarjev.
Strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti so posebna oblika nadlegovanja, ki se uporablja proti novinarjem in zagovornikom človekovih pravic, ki se ukvarjajo z vprašanji javnega interesa. Obrekovanje je eden od najpogostejših razlogov za vložitev strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti zoper novinarje. Namen takega nadlegovanja je običajno utišati novinarje in ustvariti zastraševalni učinek na svobodo medijev in svobodo izražanja. Od maja 2024 veljajo nove določbe prava EU za omejitev strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti in države članice so bile pozvane, naj sprejmejo dodatne ukrepe. Poleg tega so bili z evropskim aktom o svobodi medijev uvedeni zahteve za učinkovito zaščito novinarskih virov in zaupnih komunikacij ter zaščitni ukrepi proti uporabi vsiljive nadzorne programske opreme.
Po pozitivnem razvoju dogodkov, ki so ga v poročilu za leto 2023 potrdile nekatere države članice, so tudi druge sprejele ukrepe na podlagi priporočil iz poročil za leti 2023 in 2022. Na
Hrvaškem
se nadaljujejo prizadevanja za ozaveščanje o strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti, usmerjenih proti novinarjem, a je napredek omejen. V
Litvi
je vlada sprejela akcijski načrt za varnost in zaščito novinarjev ter še naprej krepi njihovo zaščito pred zlonamernimi tožbami. V
Luksemburgu
se je vlada zavezala, da bo okrepila varnost novinarjev, v
Sloveniji
pa naj bi se z novim predlogom zakona uvedli zaščitni ukrepi za zaščito novinarjev. Na
Cipru
in
Malti
so reformni procesi zastali. Na
Slovaškem
je kljub določenemu napredku v zvezi z mehanizmi, namenjenimi izboljšanju varnosti novinarjev, vse več pomislekov v zvezi s poročili o poslabšanju njihovega delovnega okolja. V
Črni gori
in
Severni Makedoniji
zakonodajne spremembe določajo strožje kazni v primeru nasilnih dejanj zoper novinarje ali njihovega ustrahovanja.
Zlasti kar zadeva grožnjo strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti ter odziv na priporočila iz let 2023 in 2022, sta
Grčija
in
Irska
napredovali pri zakonodajnem delu za uvedbo posebnih postopkovnih jamstev in/ali reviziji svojih zakonodaj o obrekovanju, v
Italiji
in na
Slovaškem
pa se je reforma ureditve v zvezi z obrekovanjem ustavila.
Severna Makedonija
je uvedla zakonodajne spremembe, ki omejujejo manevrski prostor za začetek strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti proti medijskim organizacijam in novinarjem ter znižujejo globe, ki se uporabljajo v primerih obrekovanja.
3.4 Druga institucionalna vprašanja, povezana s sistemom zavor in ravnovesij
Dobro delujoč sistem institucionalnih zavor in ravnovesij je osrednjega pomena za pravno državo in zagotavlja sistem medsebojnega nadzora, s katerim državne oblasti izvajajo medsebojni nadzor pri izvajanju svojih pooblastil, tudi če se način organizacije tega nadzora razlikuje glede na različne nacionalne pravne in ustavne tradicije. Odprt zakonodajni postopek in pozornost, namenjena kakovosti priprave zakonodaje, dolgoročno vplivata na zmožnost zagotavljanja pravne države. Tudi stabilnost in kakovost zakonodajnega postopka sta ključna kazalnika zaupanja v zaščito naložb. Organizacije civilne družbe in neodvisni organi, na primer nacionalne institucije za človekove pravice, organi za enakost in varuhi človekovih pravic, so nepogrešljiv element takega sistema zavor in ravnovesij v zdravi demokraciji, zato je njihova svoboda delovanja neposredno pomembna za pravno državo.
Vključenost, kakovost in preglednost priprave zakonodaje
Nadaljevala so se prizadevanja za izboljšanje kakovosti, vključenosti in preglednosti zakonodajnega postopka, tudi v zvezi z vprašanji, zajetimi v priporočilih za leto 2023. Na
Češkem
se je uporaba pospešenih zakonodajnih postopkov zmanjšala, vzpostavljena pa je bila tudi nova javna digitalna platforma za brezplačen dostop do zakonodaje. Podobno se je na
Irskem
močno zmanjšala uporaba predlogov za skrajšanje časa za razpravo o zakonodajnih predlogih. V
Franciji
je bilo vzpostavljenih več orodij za povečanje udeležbe državljank in državljanov v zakonodajnem postopku. Na
Portugalskem
so bili sprejeti novi ukrepi za izboljšanje preglednosti priprave zakonodaje, ureditev ocene učinka pa je še vedno v obravnavi.
Nekatere države članice so začele prizadevanja za izboljšanje kakovosti zakonodajnega postopka in ta so še v zgodnji fazi. Na
Hrvaškem
so bili z novim zakonom o boljšem pravnem urejanju uvedeni celovita prenova ocen učinka in vrednotenj ter dodatni standardi za javna posvetovanja. Na
Cipru
je nova platforma za e-posvetovanje korak k lažjemu vključevanju deležnikov v zakonodajni postopek, za smiselno javno posvetovanje pa so potrebni dodatni ukrepi. V
Luksemburgu
je zakonodajni postopek bolj vključujoč, zlasti kar zadeva zakonodajo, ki jo je predlagala vlada, še vedno pa ostajajo pomanjkljivosti v zvezi z osnutki zakonov, ki so jih predložili poslanci parlamenta. Na
Poljskem
je vlada začela učinkoviteje vključevati civilno družbo v posvetovanja o zakonodaji, a je treba ta pristop še utrditi. V
Severni Makedoniji
je vzpostavljen nacionalni sistem elektronskega posvetovanja, ki deležnikom omogoča sodelovanje v javnih posvetovanjih, vendar na platformi niso objavljeni vsi osnutki zakonov.
V številnih državah članicah so še vedno izzivi na področjih, kot sta pretirana uporaba pospešenih postopkov ali splošna kakovost priprave zakonodaje, in pri posvetovanju z deležniki. V
Španiji
je sistemski zakon o amnestiji za institucionalno, politično in socialno normalizacijo Katalonije sprožil polemike, Beneška komisija pa je o njem izdala mnenje, v katerem so bila obravnavana številna vprašanja, povezana s pravno državo. Izveden je bil po nujnem postopku, ki je omogočal le omejeno posvetovanje z javnostjo. V
Bolgariji
še vedno ostajajo izzivi v zvezi s kakovostjo zakonodajnega postopka. Na
Madžarskem
kakovost priprave zakonodaje in pogoste spremembe zakonodaje še vedno vzbuja veliko zaskrbljenost. Pravna negotovost še povečuje zaskrbljenost zaradi samovoljnih odločitev vlade in javnih organov, za katere se šteje, da ovirajo delovanje podjetij na enotnem trgu. V
Franciji
,
Estoniji
in
Italiji
so bili izraženi pomisleki glede obsežne uporabe pospešenih zakonodajnih postopkov ali izrednih odlokov. Na
Slovaškem
so bile pomembne reforme izvedene brez učinkovitega sodelovanja deležnikov, pogosto z uporabo hitrih zakonodajnih postopkov. Na
Finskem
so deležniki poročali o spremembi prakse javnih posvetovanj, zaradi katere se je zmanjšala možnost predložitve pripomb. Na
Malti
še vedno ni formalnega okvira za sodelovanje javnosti pri pripravi zakonodaje. V
Romuniji
si je treba še naprej prizadevati za zagotovitev učinkovitih javnih posvetovanj, saj še vedno ostajajo pomanjkljivosti.
V
Albaniji
in
Severni Makedoniji
globoka politična polarizacija negativno vpliva na zakonodajni postopek, kar je v Severni Makedoniji povzročilo zamude pri njenem delu ter privedlo do pretirane in včasih neustrezne uporabe pospešenih zakonodajnih postopkov. V
Črni gori
so kljub vzpostavljenemu okviru za vključujoč zakonodajni postopek še vedno izzivi v zvezi z neustreznim javnim posvetovanjem. V
Srbiji
je zmožnost parlamenta, da zagotavlja sistem zavor in ravnovesij, omejena zaradi težav z učinkovitostjo, avtonomijo in preglednostjo, postopek javnega posvetovanja pa je treba dodatno okrepiti.
Ustavne reforme in razprave, ki vplivajo na institucionalni sistem zavor in ravnovesij
V več državah članicah so se začeli procesi ustavne reforme ali pa o njih potekajo pomembne javne razprave. V
Bolgariji
se je z ustavno reformo spremenil postopek imenovanja začasne vlade z omejitvijo pooblastil predsednika. Na
Švedskem
vlada proučuje nadaljnje ukrepanje na podlagi poročila vsestrankarskega odbora o morebitni spremembi ustave za obravnavo resnih kriz v času miru. Na
Nizozemskem
so vse državne oblasti sprejele nadaljnje ukrepe za okrepitev pravnega varstva državljank in državljanov, državna komisija za pravno državo pa je izdala priporočila. V
Italiji
je vlada parlamentu predložila osnutek ustavne reforme, da bi zagotovila večjo stabilnost vlade.
Pomembne spremembe v zvezi z vrhovnimi in ustavnimi sodišči na področju sistema zavor in ravnovesij
Ustavna sodišča imajo pomembno vlogo pri učinkoviti uporabi prava EU in zagotavljanju celovitosti pravnega reda EU ter so ključni elementi sistema zavor in ravnovesij. Vzpostavitev, sestava in delovanje ustavnega sodstva so v pristojnosti držav članic, ki morajo pri izvajanju te pristojnosti spoštovati pravo in vrednote EU.
V nekaterih državah članicah se področje uporabe presoje ustavnosti širi. V
Bolgariji
je ustavna reforma omogočila večjo dostopnost ustavnega nadzora, saj lahko vsa sodišča vložijo zahteve za presojo ustavnosti. V
Litvi
sodni svet pripravlja predlog za spremembo ustave, da bi se mu priznala pravica do ustavne pritožbe v zvezi z zakonodajo, ki vpliva na sodstvo. V nekaterih državah članicah še vedno ostajajo pomisleki glede drugih vidikov dela ustavnih sodišč. Na
Madžarskem
ustavno sodišče še vedno presoja utemeljenost pravnomočnih odločb rednih sodišč, čeprav, kot je bilo že navedeno, javni organi pravnomočnih sodnih odločb ne morejo več izpodbijati pred ustavnim sodiščem. V
Sloveniji
so se po večletni zaskrbljenosti Ustavnega sodišča glede njegove velike delovne obremenitve, ki mu preprečuje, da bi več pozornosti namenilo ustavno najbolj daljnosežnim zadevam, nadaljevale razprave o ustavnih spremembah za zmanjšanje števila zadev Ustavnega sodišča s prenosom nekaterih vrst zadev na upravna sodišča.
Kar zadeva države, ki se pripravljajo na pristop, ustavno sodišče v
Albaniji
učinkovito ohranja institucionalni sistem zavor in ravnovesij, čeprav parlament ni izpolnil nekaterih njegovih odločb. V
Srbiji
je treba zapolniti več prostih delovnih mest na ustavnem sodišču.
Varuhi človekovih pravic, nacionalne institucije za človekove pravice, organi za enakost in drugi neodvisni organi
Nacionalne institucije za človekove pravice, varuhi človekovih pravic, organi za enakost in drugi neodvisni organi imajo pomembno vlogo v nacionalnih sistemih zavor in ravnovesij. V nekaterih državah članicah je bil status teh organov dodatno okrepljen ali se izvajajo reforme. V
Bolgariji
in na
Cipru
so bile varuhoma človekovih pravic dodeljene nove naloge, v
Litvi
in na
Poljskem
pa so se povečala finančna sredstva za urada varuha človekovih pravic. Na
Švedskem
je nacionalna institucija za človekove pravice zagotovila finančna sredstva za svoje dejavnosti in si še naprej prizadeva za akreditacijo s statusom A. V
Estoniji
,
Luksemburgu
in na
Finskem
se razpravlja o reformah za krepitev avtonomije neodvisnih institucij.
V drugih državah članicah pa se nacionalne institucije za človekove pravice in uradi varuha človekovih pravic še naprej srečujejo z izzivi. Na
Madžarskem
imajo še vedno pomisleke glede neodvisnosti in učinkovitega delovanja komisarja za temeljne pravice. Na
Hrvaškem
so bili sprejeti nekateri nadaljnji ukrepi v zvezi z nadaljnjim ukrepanjem na podlagi priporočil varuha človekovih pravic, vendar izzivi glede dostopa do informacij ostajajo. Na
Nizozemskem
se inštitut za človekove pravice še naprej srečuje z vprašanji upravljanja. V
Sloveniji
je varuh človekovih pravic izrazil pomisleke glede predlaganih sprememb zakona o njegovem delovanju.
V
Črni gori
je urad varuha človekovih pravic izboljšal svoje zmogljivosti za obravnavo pritožb in kakovost odločanja, vendar se zaradi pomanjkanja sistematičnega nadaljnjega ukrepanja na podlagi njegovih priporočil zmanjšuje učinkovitost njegovega dela. V
Srbiji
ni sistematičnega nadaljnjega ukrepanja na podlagi priporočil neodvisnih organov.
Izkazalo se je, da postopki za imenovanje vodij neodvisnih organov ustvarjajo posebne izzive. Zamude pri imenovanjih so se nadaljevale v
Bolgariji
in
Avstriji
, na
Slovaškem
pa so se z zakonodajnimi spremembami razširile pristojnosti vlade pri imenovanju in razreševanju vodij nekaterih neodvisnih organov. V
Grčiji
so bili sprejeti ukrepi za izboljšanje plačne ureditve, vendar se neodvisni organi srečujejo z izzivi, ki bi lahko ogrozili njihov status in zmožnost učinkovitega izvajanja njihovih nalog. Nasprotno pa je bilo na
Poljskem
priporočilo v zvezi z vrhovnim revizijskim uradom v celoti izvedeno z zagotovitvijo imenovanja članov kolegija in ustreznega nadaljnjega ukrepanja na podlagi njegovih ugotovitev.
Kar zadeva štiri države članice, ki še niso ustanovile nacionalne institucije za človekove pravice v skladu s pariškimi načeli ZN, je bil na
Češkem
predlagan amandma, da se varuhu človekovih pravic zaupa funkcija nacionalne institucije za človekove pravice, v
Romuniji
pa je bil dosežen določen napredek pri pridobivanju akreditacije za varuha človekovih pravic in nacionalno institucijo za človekove pravice. Ob tem
Italija
in
Malta
nista dosegli napredka v zvezi z ustanovitvijo nacionalne institucije za človekove pravice.
Izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in nacionalnih sodišč
Poglavja o državah od leta 2022 vključujejo podatke o izvrševanju vodilnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki so pomemben kazalnik delovanja pravne države v posamezni državi. Rezultati med državami članicami se razlikujejo. Po vsej EU približno 44 % vodilnih sodb ESČP v zvezi z državami članicami v zadnjih desetih letih še ni izvršenih, kar je nekoliko več kot lani.
V
Belgiji
nespoštovanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in sodb nacionalnih sodišč, vključno s pravnomočno sodbo sodišča zadnje stopnje, vzbuja resne pomisleke.
Romunija
ostaja pod okrepljenim nadzorom Odbora ministrov Sveta Evrope zaradi dolgotrajnega strukturnega problema neizvajanja ali zapoznelega izvajanja pravnomočnih domačih sodnih odločb, izdanih proti državi. Na
Hrvaškem
novi zakon o upravnih sporih vključuje ukrepe za spodbujanje hitrega izvrševanja sodb upravnih sodišč.
Organizacije civilne družbe kot pomembni akterji pravne države
Organizacije civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic so ključni akterji v sistemu zavor in ravnovesij. Delujejo kot nadzorniki pri preprečevanju kršitev načela pravne države ter dejavno prispevajo k spodbujanju in zaščiti vrednot in temeljnih pravic EU. To je bilo priznano v priporočilu Komisije o državljanskem udejstvovanju iz decembra 2023, v katerem se države članice poziva, naj ustvarijo in vzdržujejo varno in spodbudno okolje za organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic ter tako povečajo njihove možnosti za učinkovito sodelovanje pri oblikovanju politik. Hkrati je cilj predloga Komisije o evropskih čezmejnih združenjih odpraviti regulativne in upravne ovire za neprofitna združenja na enotnem trgu.
V večini držav članic je vzpostavljen okvir, ki omogoča in podpira civilno družbo, prostor civilne družbe pa še vedno velja za odprtega. Pobude za nadaljnje izboljšanje njihovega operativnega prostora so se nadaljevale, na primer z reformo davčnega okvira v
Avstriji
. Na
Švedskem
so bili sprejeti nadaljnji ukrepi v okviru trenutnih reform pravnega okvira za financiranje in delovanje civilne družbe. Na
Irskem
je bil s pregledom veljavne zakonodaje, ki ga je opravila volilna komisija, dosežen določen nadaljnji napredek pri odpravljanju pravnih ovir za dostop do financiranja. Na
Hrvaškem
je bil izveden postopni prehod na večletno financiranje organizacij civilne družbe, širši načrt pa še vedno ni pripravljen. Na
Poljskem
je ustanovitev urada ministra za civilno družbo prvi korak k novim pobudam za izboljšanje pravnega okvira za organizacije civilne družbe.
Ob tem se organizacije civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic vse bolj srečujejo z izzivi, na primer z novimi pravnimi omejitvami, pomanjkanjem finančnih sredstev ter fizičnimi in verbalnimi napadi, kar je nadaljevanje trenda iz prejšnjih poročil. Za odpravo negotovosti v zvezi s statusom neprofitnih organizacij, ki so oproščene davka, v
Nemčiji
še niso bili sprejeti nobeni konkretni ukrepi. V
Grčiji
sedanje izvajanje interoperabilnosti vzpostavljenih registrov za organizacije civilne družbe pomeni pozitiven napredek, čeprav je treba okvir za registracijo še vedno proučiti in še vedno ostajajo pomisleki glede prostora za civilno družbo. Na
Cipru
so načrti za reden dialog med organi in civilno družbo spodbudni, vendar ostajajo vprašanja glede upravnih zahtev, ki veljajo za organizacije civilne družbe. V
Italiji
so še vedno izzivi v zvezi z državljanskim prostorom, tudi glede na prijavljene verbalne napade na organizacije civilne družbe, vključene v humanitarne dejavnosti. V
Španiji
je reforma zakona o varnosti državljank in državljanov, ki je bila napovedana v parlamentu, da bi se odpravili pomisleki glede njegovega vpliva na državljanski prostor, še vedno v obravnavi.
V
Severni Makedoniji
organizacije civilne družbe delujejo v splošno spodbudnem okolju, vendar so še vedno izzivi pri zagotavljanju njihovega trajnostnega sodelovanja pri oblikovanju politik. V
Srbiji
organizacije civilne družbe nimajo ugodnega okolja za ustanavljanje, delovanje in financiranje, proti več tovrstnim organizacijam pa se izvajajo kampanje blatenja.
V nekaterih državah članicah se civilna družba srečuje z resnimi izzivi ali sistemskimi neupravičenimi omejitvami svojega delovanja. Na
Madžarskem
ni bilo napredka pri odpravljanju ovir za organizacije civilne družbe, pri čemer se kampanje blatenja in obrekovanje neodvisnih organizacij civilne družbe še vedno izvajajo. Poleg tega imajo pomisleke glede vloge države pri financiranju civilne družbe. Na
Slovaškem
se je poslabšalo okolje za organizacije civilne družbe, zlasti tiste, ki nadzorujejo dejavnosti države, in na področju človekovih pravic.
Nacionalni sistem zavor in ravnovesij pri uporabi vsiljive nadzorne programske opreme (vohunske programske opreme)
Tudi kadar je uporaba vohunske programske opreme povezana z nacionalno varnostjo in kadar ne spada na področje uporabe prava EU, je treba z nacionalnimi sistemi zavor in ravnovesij zagotoviti, da so vzpostavljeni zaščitni ukrepi. Spoštovati je treba temeljne pravice, kot so varstvo osebnih podatkov, svoboda prejemanja in širjenja informacij, svoboda izražanja ter pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča. Zakonodaja EU o varstvu podatkov zagotavlja celovit mehanizem nadzora in zaščitnih ukrepov ter se uporablja v primerih, ko se vohunska programska oprema uporablja za namene kazenskega pregona. Beneška komisija si prizadeva za razvoj načel in dobrih praks, ki se uporabljajo za ciljno usmerjeno nadzorovanje z vohunsko programsko opremo.
Poročilo iz leta 2024 spremlja razvoj dogodkov v zvezi z domnevno nezakonito uporabo vohunske programske opreme (kot je Pegasus ali enakovredna vsiljiva nadzorna programske opreme) iz prejšnjih poročil, zlasti kar zadeva delovanje nacionalnih sistemov zavor in ravnovesij v odziv na take obtožbe. Na
Poljskem
je sejm ustanovil parlamentarni preiskovalni odbor za oceno uporabe programske opreme Pegasus s strani članov vlade, tajnih služb, policije in drugih državnih organov med letoma 2015 in 2023. Novi generalni državni tožilec se je odločil tudi, da uradno obvesti osebe, za katere se je uporabljala programska oprema Pegasus, in imenoval posebno skupino za izvajanje preiskav o zakonitosti njene uporabe. V drugih državah članicah se stanje ni spremenilo. V
Grčiji
sodne preiskave o uporabi vohunske programske opreme še potekajo. Na
Madžarskem
pa imajo še vedno pomisleke, ker ni učinkovitega sodnega ali drugega nadzora nad uporabo ukrepov tajnega nadzora zunaj kazenskih postopkov.
Zaščitni ukrepi pri obravnavanju tujega vpliva
Vmešavanje tujih vlad, ki poskušajo manipulirati z javnim mnenjem in izkrivljati demokratično razpravo, ogroža demokracije v EU. Prizadevanja za ohranitev javnega interesa in osvetlitev tujega vpliva na demokracije EU morajo biti sorazmerna ter v celoti spoštovati temeljne pravice in demokratične vrednote. Komisija je na podlagi sodbe Sodišča
in poročila Beneške komisije
decembra 2023 predlagala ureditev preglednosti zastopanja interesov iz tretjih držav v EU, pri čemer se je osredotočila na preglednost in demokratično odgovornost ter uvedla ciljno usmerjena pravila, ki jih spremljajo močni zaščitni ukrepi.
V nekaterih državah članicah so predlagani ali sprejeti ukrepi, ki se sklicujejo na potrebo po obravnavi tujega vpliva, vzbudili resne pomisleke, zlasti ker stigmatizirajo zadevne organizacije.
Madžarska
je v skladu z novim zakonom o zaščiti nacionalne suverenosti ustanovila nov urad s široko opredeljenimi pristojnostmi, ki mora poročati o vseh osebah ali organizacijah, za katere se sumi, da služijo tujim interesom in/ali prejemajo sredstva iz tujine, in je začel preiskave. To je trenutno predmet postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je začela Komisija. Na
Slovaškem
bi v skladu z osnutki predlogov sprememb, predloženimi v parlamentu, uvedli obvezno označevanje organizacij, ki prejemajo finančna sredstva iz tujine nad določenim pragom, kot „organizacija s tujo podporo“.
Pobude za spodbujanje kulture pravne države
Spodbujanje močne kulture pravne države je ključno za dolgoročno odpornost demokratičnih družb. K temu dejavno prispevajo razni akterji, na primer z organizacijo razprav ali izobraževalnih pobud.
Na
Češkem
so javni organi začeli pobude za spodbujanje kulture pravne države, pri čemer je bilo v obeh domovih parlamenta organiziranih več dogodkov, vlada in varuh človekovih pravic pa sta organizirala dogodke na visoki ravni. V
Španiji
je bilo sprejetih več pobud za spodbujanje kulture pravne države. Na
Slovaškem
nacionalni center za človekove pravice, pooblaščen kot nacionalna institucija za človekove pravice in organ za enakost, prispeva s projekti za krepitev kulture pravne države.
4.ZAKLJUČKI IN NASLEDNJI KORAKI
Pet zaporednih let poročanja Komisije o stanju pravne države je pokazalo, da spoštovanje pravne države nikoli ni samoumevno. Spreminjajoče se okoliščine, bodisi politične spremembe bodisi družbeni in tehnološki razvoj, lahko prinesejo nove izzive za pravno državo. Narava in stopnja izzivov se med državami članicami razlikujeta, kot je razvidno iz priporočil, obravnavanih v poročilu o stanju pravne države.
Hkrati je iz poročil razvidno še, kako lahko dialog prispeva k napredku. EU je v zadnjih petih letih močno okrepila svoje zmogljivosti za reševanje izzivov na področju pravne države in podporo reformam. Države članice se lahko vse bolj opirajo na skupno razumevanje, kako je mogoče najbolje oblikovati politike, institucije in zakone za zaščito pravne države. Težave, povezane s pravno državo, še vedno obstajajo in se bodo še naprej pojavljale, vendar ima EU zdaj boljša orodja za njihovo objektivno in zanesljivo obravnavo ter za uporabo različnih instrumentov pri iskanju rešitev. Države članice lahko še naprej prosto oblikujejo rešitve v skladu s svojimi specifičnimi nacionalnimi okoliščinami, vendar bi morale take rešitve temeljiti na konsolidiranih standardih in zahtevah na področju pravne države.
Politične usmeritve Komisije za obdobje 2024–2029 utrjujejo pravno državo v središču uspešne EU. To je poudarjeno tudi v strateški agendi Evropskega sveta, sprejeti junija 2024. To soglasje kaže, kako pomembno je še naprej poglabljati delo EU na področju pravne države, vzpostavljati skupno razumevanje, razširiti učinek dela EU in poglobiti nabor orodij, ki so na voljo za spodbujanje pravne države.
Poročilo o stanju pravne države bo še naprej vodilna sila tega dela. To bo vključevalo razširitev poročanja na ključna vprašanja, kot je razsežnost enotnega trga, pri čemer se bodo obravnavala vprašanja, ki vplivajo na podjetja, zlasti MSP, ki poslujejo čezmejno. Vključevalo bo tudi vzpostavitev tesnejše povezave med poročilom o stanju pravne države, njegovimi priporočili in financiranjem iz proračuna EU: to bo pomemben vidik prizadevanj za zagotovitev, da bo naslednji večletni finančni okvir evropskim državljankam in državljanom ponudil kar največ. Financiranje EU se lahko dodatno osredotoči na pomoč nacionalnim prizadevanjem za boj proti korupciji in zaščito finančnih interesov EU z vlaganjem v ohranjanje pravne države. Dodatne države, ki se pripravljajo na pristop, bodo v poročilo o stanju pravne države vključene, ko bodo pripravljene. Izvrševanje bo še posebej pomembno: spremljanje izvajanja priporočil iz poročila bo postal način za utrditev napredka.
Temeljna načela, na katerih temelji poročilo o stanju pravne države – enaka obravnava držav članic, dosledna uporaba standardov EU ter proces, ki temelji na dialogu in medsebojnem razumevanju –, so prestala preizkus časa. Komisija se veseli sodelovanja z državami članicami, Evropskim parlamentom in Svetom, da bi zagotovila, da bo pravna država še naprej temelj evropskih demokracij.