EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 1.7.2024
COM(2024) 254 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Naknadno vrednotenje Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), vključno s končnim vrednotenjem evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress (EPMF)
{SEC(2024) 184 final} - {SWD(2024) 146 final}
Kazalo
1. Uvod
2. Ključne ugotovitve vrednotenja
2.1 Uspešnost
2.2 Učinkovitost
2.3 Dodana vrednost EU
2.4 Skladnost in dopolnjevanje
2.5 Ustreznost
3. Sklepne ugotovitve
3.1 Spoznanja, ki so že bila uporabljena
3.2 Spoznanja za prihodnje politike
1.Uvod
V tem poročilu so povzete glavne ugotovitve in spoznanja iz delovnega dokumenta služb Komisije (SWD), v katerem so predstavljeni rezultati naknadnega vrednotenja Programa za zaposlovanje in socialne inovacije za obdobje 2014–2020 (EaSI), ki ga je izvedla Komisija, vključno s končnim vrednotenjem evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za obdobje 2010–2016 (EPMF). Komisija je vrednotenje obeh programov 1 začela leta 2021. V skladu s smernicami za boljše pravno urejanje so bili v okviru vrednotenja ocenjeni njuna uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost/dopolnjevanje in dodana vrednost EU.
Program za zaposlovanje in socialne inovacije za obdobje 2014–2020 (EaSI) 2 je bil zasnovan tako, da je prispeval k posodobitvi politike zaposlovanja in socialne politike (os PROGRESS), olajšal dostop do trgov dela in poklicne mobilnosti (os EURES) ter povečal dostop do mikrofinanciranja in socialnega podjetništva (os mikrofinanciranje/socialno podjetništvo). Komisija je program EaSI izvajala v državah članicah in drugih sodelujočih državah (državah Efte v EGP, državah kandidatkah za članstvo v EU in potencialnih kandidatkah).
Komisija je evropski mikrofinančni instrument Progress za obdobje 2010–2016 (EPMF) 3 vzpostavila, da bi se doseg mikrofinanciranja razširil na posebne ogrožene skupine in mikropodjetja. Instrumentu, ki ga je v državah članicah EU izvajal Evropski investicijski sklad (EIF), je sledila nova generacija finančnih instrumentov v okviru osi mikrofinanciranje/socialno podjetništvo programa EaSI.
Delovni dokument služb Komisije temelji na podatkih, zbranih z zunanjo podporno študijo in vrednotenjem, ki ga je izvedel Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO). Pri vrednotenju so dejavno sodelovali predstavniki Evropskega investicijskega sklada (EIF), in sicer so zagotavljali podatke, informacije in strokovno znanje 4 . V delovnem dokumentu služb Komisije sta povzeta tudi predhodno in naknadno vrednotenje programa EaSI, pri čemer sta se upoštevala vmesno vrednotenje programa EaSI (2017) in vmesna ocena programa EPMF (2014). Ustrezno so se upoštevali tudi rezultati naknadnega vrednotenja uredbe o mreži EURES (2021) 5 , da bi se okrepile ugotovitve o osi EURES, in študije družbe INOVA+ (2022) 6 o projektih socialnega eksperimentiranja, da bi se okrepile ugotovitve o osi PROGRESS.
Opravljeno je bilo posvetovanje s številnimi deležniki, vključno z nacionalnimi organi, upravičenci programov, zasebnimi organizacijami, socialnimi podjetji, finančnimi posredniki, organizacijami civilne družbe in državljani. Skupno je med celotnim postopkom posvetovanja povratne informacije zagotovilo več kot 400 deležnikov 7 .
V tem poročilu so povzete ključne ugotovitve vrednotenja in opredeljene pomanjkljivosti/področja, na katerih so potrebne izboljšave, ki bi jim Komisija v sedanjem programskem obdobju lahko namenila posebno pozornost. Poročilo vsebuje tudi pregled izboljšav, ki so že bile izvedene v okviru sklopa EaSI Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) 8 .
2.Ključne ugotovitve vrednotenja
Programa EaSI in EPMF sta spodbudila multiplikacijski učinek s financiranjem različnih dopolnilnih dejavnosti (študije, socialno eksperimentiranje, krepitev zmogljivosti in platforme za vzajemno učenje) ter s poskusnim izvajanjem pobud za spodbujanje zaposlovanja, mobilnosti delovne sile in dostopa do financiranja za ranljive skupine in socialna podjetja. Ključne ugotovitve, predstavljene v nadaljevanju, so strukturirane glede na pet meril za vrednotenje.
2.1 Uspešnost
Z dokazi podprto oblikovanje politik in prepoznavnost socialnih inovacij. Program EaSI se je izkazal za učinkovitega pri podpiranju z dokazi podprtega oblikovanja politik. Na podlagi širokega tematskega pristopa in geografske pokritosti je zagotovil primerjalno analitično znanje in priložnosti za vzajemno učenje. Socialno eksperimentiranje je postalo ena najvidnejših in najuspešnejših dejavnosti, pri čemer so najrazličnejši socialni ukrepi usmerjeni v tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo. Vključevanje rezultatov socialnega eksperimentiranja v oblikovanje politik je bilo kljub temu omejeno zaradi premalo ustreznih kanalov razširjanja in mehanizmov spodbud, ki bi povezovali program EaSI in sklad ESS, njiju pa z nacionalnimi deležniki/oblikovalci politik. Na splošno je vrednotenje pokazalo, da je bilo razširjanje informacij o možnostih financiranja, rezultatih in dobrih praksah v okviru programa EaSI nezadostno.
Večja odgovornost deležnikov in večja zmožnost, da vplivajo na oblikovanje politik. Program EaSI je bil uspešen pri krepitvi zmogljivosti deležnikov 9 za sodelovanje pri oblikovanju politik in vplivanje nanj. Oblikovalcem politik v sodelujočih državah in na ravni EU je pridobljeno in izmenjano znanje omogočilo, da so politične odločitve utemeljili s trdnimi dokazi. Kar zadeva politiko EU na socialnem področju, je program prispeval k večji ozaveščenosti in vključenosti javnosti. Podpora nevladnim organizacijam na ravni EU je tem organizacijam omogočila, da so si zagotovile dolgoročno vzdržnost in postale ključen vir strokovnega znanja za nacionalne oblikovalce politik in institucije EU. Kljub temu se morajo mreže nevladnih organizacij na ravni EU vsako leto znova prijaviti na ponavljajoče se razpise za zbiranje predlogov, kar pomeni negotovost za te mreže in povzroča upravno breme (za vložnike in za službe Komisije).
Vzpostavitev stabilne komunikacijske povezave med EU in lokalnimi organizacijami. Z nepovratnimi sredstvi za poslovanje, dodeljenimi mrežam nevladnih organizacij na ravni EU, se je zagotovila njihova dolgoročna vzdržnost in omogočila večja strokovnost z zaposlovanjem rednega osebja. S podpiranjem krepitve zmogljivosti in izmenjave izkušenj se je omogočilo tudi povečanje števila nacionalnih članov in zbližalo organizacije članice z ustvarjanjem občutka skupnosti. Politika EU je zato za te organizacije postala vidnejša in pomembnejša.
Večja mobilnost delovne sile, zaradi česar je bilo lažje odpravljati njeno pomanjkanje. Program EaSI je uspešno olajšal povezovanje prostih delovnih mest s potrebami iskalcev zaposlitve, saj je prispeval k preglednosti trga dela in zagotavljal ustrezne informacije o delovnih/življenjskih razmerah v EU. Vrednotenje je pokazalo vse večjo uporabnost portala EURES za zaposlitveno mobilnost ter čezmejnih partnerstev in ciljno usmerjenih programov mobilnosti, ki so skupaj prispevali k večjemu številu posredovanih zaposlitev na ravni EU. Te storitve so izboljšale tudi dojemanje čezmejnega zaposlovanja in olajšale geografsko/poklicno mobilnost delavcev. Iz vrednotenja je razvidno, da so bili ti pozitivni rezultati ogroženi, ker do konca leta 2020 še niso bila objavljena vsa prosta mesta na nacionalni ravni in ker storitev posredovanja zaposlitev v okviru mreže EURES med delodajalci ni dovolj prepoznavna.
Dostopnejše financiranje za ranljive skupine, mikropodjetja in socialna podjetja. Programa EaSI in EPMF sta zelo uspešno podprla finančne posrednike pri doseganju oseb, ki imajo težave pri dostopu do finančnih sredstev za ustanovitev ali razvoj podjetja, in pri zagotavljanju financiranja socialnim podjetjem. Sporazumi s finančnimi posredniki so omogočili večje število posojil končnim ciljnim skupinam, zagotovili pa so tudi večjo likvidnost od pričakovane, in sicer v okviru obeh programov, tj. EPMF in EaSI 10 . Še en učinek je bilo stalno povečevanje geografske pokritosti in pokritosti ciljnih skupin 11 . Ocena kaže, da se je podpora nekaterim kategorijam (predvsem ženskam in brezposelnim) sčasoma zmanjšala, medtem ko se je podpora starejšim in osebam, ki prihajajo iz tretjih držav, znatno povečala.
Okrepljeni ekosistemi mikrofinanciranja in socialnega podjetništva. Da bi se okrepila zmogljivost finančnih posrednikov za izvajanje finančnih produktov, zagotovljenih v okviru osi mikrofinanciranje/socialno podjetništvo, so se v okviru programa EaSI ponudnikom mikrokreditov zagotovile storitve usposabljanja in svetovanja. Zagotovljena podpora je s kvantitativnega vidika presegla svoj prvotni cilj, s kvalitativnega vidika pa se je povečanje zmogljivosti ponudnikov mikrokreditov izkazalo za ključni dosežek programa EaSI, zaradi katerega so se okrepili ekosistemi mikrofinanciranja in socialnega podjetništva v sodelujočih državah.
Neenako sodelovanje držav v programu EaSI. Razpisi za zbiranje predlogov v okviru programa EaSI so bili odprti za vse upravičene države, vendar so vložniki iz držav z več izkušnjami/znanja pri pridobivanju sredstev EU (zaradi bližine institucij EU in/ali intenzivnejšega/aktivnejšega razširjanja informacij o možnostih financiranja EU) predložili sorazmerno več kakovostnih predlogov kot druge države (zlasti majhne države, novejše države članice in države kandidatke/potencialne kandidatke). Zato so imeli več možnosti, da so bili izbrani v okviru neposrednega upravljanja (na podlagi meril kakovosti pri razpisih za zbiranje predlogov).
Vključitev „horizontalnih“ načel v oba programa. Vrednotenje je pokazalo, da so za deležnike, zlasti mreže nevladnih organizacij na ravni EU, pa tudi upravičence do nepovratnih sredstev iz programa EaSI in finančne posrednike v okviru programa EaSI/EPMF, horizontalna načela iz obeh pravnih podlag 12 vodilno načelo pri izvajanju programov.
2.2 Učinkovitost
Stroškovno učinkovito izvajanje dejavnosti. Analiza stroškovne učinkovitosti je pokazala, da je bilo dejavnostim dodeljenih dovolj sredstev in da so bili cilji uspešno doseženi. Deležniki so menili 13 , da so bila prizadevanja, povezana z izvajanjem dejavnosti, sorazmerna s koristmi in da je dodeljeni proračun zadostoval za doseganje načrtovanih rezultatov. Vendar se je ta učinkovitost zmanjšala zaradi upravnega bremena v fazah prijave, dodelitve in izvajanja projektov, zlasti za majhne strukture in mreže nevladnih organizacij na ravni EU, ki so upravljale z omejenimi finančnimi in človeškimi viri.
Ustrezna razdelitev sredstev in dober izkoristek na splošno. Analiza gospodarske učinkovitosti je pokazala, da je bila pretvorba vložkov v rezultate opravljena na stroškovno najučinkovitejši način. Povpraševanje po mikrofinanciranju/socialnem podjetništvu je bilo večje od pričakovanega, vendar so bila sredstva uspešno dopolnjena z jamstvom Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). Vrednotenje kaže tudi, da so bili upravni stroški v celotnem obdobju nespremenljivi in dobro načrtovani. Stroški, povezani z upravljanjem, so bili znatno nižji od pričakovanih, kar pomeni visoko raven učinkovitosti 14 .
2.3Dodana vrednost EU
Doseganje učinkov in spodbujanje sodelovanja, ki ga sicer ne bi bilo. Vrednotenje je pokazalo, da so s programom EaSI sodelujoče države dobile konkretno platformo za izmenjavo znanja in vzajemno učenje, mreže nevladnih organizacij na ravni EU pa so se utrdile in so lahko povečale svoje članstvo po vsej EU. Izboljšalo se je tudi sodelovanje v okviru sistema EURES za olajšanje mobilnosti delovne sile na ravni EU. Programa EaSI in EPMF sta z inovativnim sodelovanjem z Evropskim investicijskim skladom povečala podporo mikrofinanciranju in socialnemu podjetništvu na ravni EU. Spodbudila sta tudi sodelovanje in vzajemno učenje med deležniki iz javnega in zasebnega sektorja ter sektorja civilne družbe, ki sicer nimajo veliko spodbud za sodelovanje, in boljše usklajevanje s potrebami ciljnih skupin.
Ustvarjanje dodane vrednosti EU v primerjavi z nacionalno ravnjo. Vrednotenje je pokazalo, da je bil program EaSI najprimernejše sredstvo za doseganje rezultatov na ravni EU, kot so primerjalne podatkovne zbirke, študije in dejavnosti vzajemnega učenja – teme, ki niso vedno glavna prednostna naloga na drugih vladnih ravneh. Prav tako je malo verjetno, da bi lahko nacionalne sheme brez podpore programa EaSI podprle socialno eksperimentiranje v sodelujočih državah in mrežah nevladnih organizacij na ravni EU. Poleg tega niso bili na voljo drugi viri EU, ki bi bili posebej zasnovani za čezmejna partnerstva, ciljno usmerjene programe mobilnosti in portal za prosta delovna mesta na ravni EU.
Krepitev dostopa do financiranja za mikro- in socialna podjetja na ravni EU. Program EaSI je posebnim ciljnim skupinam zagotovil podporo, ki sicer ne bi bila mogoča. Vrednotenje je pokazalo, da sta programa EaSI in EPMF na nacionalni ravni zapolnila očitno vrzel, ugotovljeno na ustreznih trgih mikrofinanciranja in socialnega podjetništva. Programa sta to dosegla z zmanjšanjem tveganj za finančne posrednike, s čimer sta brezposelnim, prikrajšanim osebam, mikropodjetjem in socialnim podjetjem olajšala dostop do financiranja in omogočila njegovo razpoložljivost.
2.4Skladnost in dopolnjevanje
Preprečevanje podvajanja prizadevanj in povečanje učinkovitosti. Program EaSI je s tem, ko je razpršena, a dopolnjujoča se sredstva združil v en okvir, povečal dodano vrednost EU in se hkrati izognil podvajanju prizadevanj. Z racionalizacijo instrumentov, pravil in postopkov pod okriljem programa EaSI se je skrajšal čas, porabljen za načrtovanje in izvajanje, zmanjšala pa so se tudi vložena denarna/nedenarna sredstva, s čimer se je povečala učinkovitost. Vrednotenje je potrdilo, da je bila podpora programa EaSI pri izpolnjevanju potreb deležnikov uspešnejša in učinkovitejša kot razdrobljena podpora, ki se je zagotavljala ločeno v okviru njegovih predhodnih programov 15 .
Dopolnjevanje med programom EaSI in skladom ESS. Oba programa sta imela podobne cilje, vendar različne načine za njihovo doseganje, tj. pri enem je bilo uporabljeno neposredno/posredno upravljanje, pri drugem pa deljeno upravljanje. Kljub temu je vrednotenje razkrilo, da je bilo sinergij med njima premalo, zlasti v zvezi z razširitvijo socialnih inovacij, preizkušenih v okviru programa EaSI. Vrednotenje kaže na nezadostno razširjanje rezultatov programa EaSI na nacionalni ravni, zlasti med organi upravljanja ESS, in na premalo spodbud/mehanizmov za lažji prehod od neposrednega upravljanja k deljenemu upravljanju. Ugotovljeno je bilo tudi delno dopolnjevanje med tretjo osjo programa EaSI in skladom ESS, ki je bilo pred začetkom izvajanja programa EaSI redko 16 , kar pomeni izboljšanje v primerjavi s prejšnjimi obdobji, ko je bilo možno dopolnjevanje med programom EPMF in skladom ESS premalo izkoriščeno.
Dopolnjevanje med programom EaSI in drugimi programi Unije. Program EaSI se je kljub temu, da so bili njegovi cilji in ciljne skupine podobni kot pri drugih skladih na ravni EU (Erasmus+, Obzorje 2020, EURAXESS, Interreg, COSME, InnovFin), od teh skladov dovolj razlikoval (kar zadeva cilje, dejavnosti, ciljne skupine, geografski obseg in prednostne naloge politike), da se je preprečilo prekrivanje. Vrednotenje je pokazalo, da obstaja soglasje glede pomembnosti ohranjanja različnih vrst podpore na ravni EU in hkrati zagotavljanja boljšega usklajevanja med programi EU, usmerjenimi v iste skupine.
2.5Ustreznost
Jasna in stalna potreba po vseh vrstah ocenjenih ukrepov. Vrednotenje je pokazalo, da obstaja jasna in stalna potreba po analitičnih dejavnostih v podporo dokazom v zvezi s politiko, vključno s socialnim eksperimentiranjem, krepitvijo zmogljivosti za povečanje sodelovanja deležnikov/vpliva deležnikov na politike, instrumenti za olajšanje geografske in poklicne mobilnosti ter izboljšanjem dostopa do financiranja, zlasti za ranljive skupine.
Uspešno prilagajanje novim prednostnim nalogam in izzivom. Vrednotenje je pokazalo, da se je program EaSI uspešno prilagajal novim izzivom in prednostnim nalogam (begunska kriza, brexit, pandemija COVID-19, dvojni zeleni in digitalni prehod) zaradi raznolikosti/dopolnjevanja med njegovimi dejavnostmi ter razmeroma preprostega načrtovanja programov/izvajanja v okviru neposrednega/posrednega upravljanja.
Prispevek k blaginji ciljnih skupin in splošnim ciljem politike. V vrednotenju je bilo na podlagi dokazanih gospodarskih, socialnih in finančnih koristi za ciljne skupine ugotovljeno, da sta programa EPMF in EaSI v skladu s strategijo Evropa 2020, evropskim stebrom socialnih pravic in cilji trajnostnega razvoja ZN izboljšala blaginjo, okolje in opolnomočenje ljudi. Te koristi se bodo verjetno srednje- in dolgoročno nadaljevale, tudi glede na nadaljnjo ustreznost in trajnostnost dejavnosti.
Soglasje glede pomembnosti ohranjanja tovrstne podpore na ravni EU. Vrednotenje je pokazalo, da bi lahko sedanja struktura sklada ESS+ s kombiniranim sistemom deljenega, neposrednega in posrednega upravljanja okrepila pozitivne učinke in nadgradljivost dejavnosti programa EaSI ter hkrati zagotovila boljše usklajevanje s programi EU, usmerjenimi v iste skupine.
3.Sklepne ugotovitve
Zadevna programa kljub temu, da sta pomembno prispevala k reševanju družbenih izzivov, zaradi omejenega obsega in finančnih virov nista vplivala na splošne socialno-ekonomske trende. V vrednotenju so bila opredeljena tudi konkretna področja, na katerih so možne izboljšave in ki bi jim posebno pozornost pri načrtovanju ukrepov v okviru sklada, ki bo nasledil sklad ESS+, lahko namenili tako Komisija kot drugi partnerji, vključeni v sedanje izvajanje, kot sta Evropski organ za delo (ELA) in InvestEU 17 .
3.1Spoznanja, ki so že bila uporabljena
V nadaljevanju je pojasnjeno, kako so bila v strukturo sklada ESS+ – zlasti na podlagi zaključkov vmesnega vrednotenja programa EaSI – vključena pridobljena spoznanja, ki so bila potrjena v okviru naknadnega vrednotenja programa EaSI.
·Strukturirano poročanje in razširjanje. Možnosti financiranja in rezultati v okviru sklopa EaSI se od leta 2021 spodbujajo prek portala za financiranje in razpise . Portal je prava točka „vse na enem mestu“ za iskanje priložnosti, pa tudi za vsakodnevno interakcijo projektov z EU 18 . Zagotavlja edinstveno vstopno točko za popolnoma elektronsko upravljanje nepovratnih sredstev, ki se upravljajo centralno, in pogodb o javnih naročilih. Zajeti so vsi centralno upravljani programi EU, kar omogoča enostaven dostop do možnosti financiranja in javnih razpisov na podlagi ključnih besed in iskanja po celotnem besedilu. Razdelek o javnem naročanju se bo še nadgradil zaradi popolne vključitve storitve javnega naročanja (obravnava brez papirja kot pri nepovratnih sredstvih). Poleg tega nacionalne kontaktne točke za sklop EaSI promovirajo priložnosti in rezultate v okviru sklopa EaSI v jezikih sodelujočih držav. Pred sprejetjem vsakega letnega delovnega programa sklopa EaSI je organizirano tudi strukturirano posvetovanje z deležniki 19 .
·Boljši pogoji za razširitev socialnih inovacij. Uredba o ESS+ vsebuje spodbude za države članice, da izkoristijo nov celostni pristop za spodbujanje socialnih inovacij. Zato se v okviru sklopa EaSI v manjšem obsegu s socialnim eksperimentiranjem še naprej preizkušajo novi pristopi politike, sklop pa je še naprej podlaga za dejavnosti razširitve, vključevanja in/ali replikacije socialnih inovacij v sklopu ESS+ v okviru deljenega upravljanja ali drugih skladov. Vendar so bile te pravne določbe 20 povezane z novimi sredstvi za podporo socialnim inovacijam, zlasti transnacionalnim sodelovanjem pri financiranju 21 strokovnih centrov za socialne inovacije in nacionalnih kontaktnih točk 22 . Cilji zelenega in digitalnega prehoda so vse bolj vključeni tudi v ukrepe sklopa EaSI; že leta 2022 je bil na primer objavljen razpis za zbiranje predlogov, namenjen preizkušanju pristopov socialnih inovacij za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda v šolah, centrih za usposabljanje, na delovnem mestu in v lokalnih skupnostih.
·Sinergije z drugimi programi Unije. Namen sklada ESS+ je zlasti zagotoviti dopolnjevanje z Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR), Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji (ESPG), programom Erasmus+, Evropsko solidarnostno enoto, Skladom za azil in migracije ter programoma Obzorje Evropa in Digitalna Evropa. Primer sinergije med skladom ESS+ in programom Erasmus+ je skupno financiranje sistema EUROPASS , ki je pomemben primer sodelovanja med skladom ESS+ in programom Erasmus+ 23 .
·Poenostavljeno upravljanje. Sklad ESS+ se izvaja v okviru deljenega in neposrednega upravljanja ter temelji na novi enostavnejši strukturi upravljanja. Odbor ESS+ podpirata dve specializirani tehnični delovni skupini, ena za deljeno upravljanje in ena za sklop EaSI. Ta zasnova upravljanja omogoča večje sinergije v fazah načrtovanja in izvajanja, hkrati pa bolje povezuje različne vrste dejavnosti in upravičence. Kar zadeva dodelitev sredstev, se sklop EaSI zdaj vse bolj osredotoča na uravnoteženje nasprotujočih si potreb in prednostnih nalog, prejšnje meje (dodelitev okvirnih deležev) med osmi pa so popolnoma odpravljene.
·Večja proračunska prožnost. V naknadnem vrednotenju je bila potrjena ugotovitev iz vmesnega vrednotenja programa EaSI, da je bila klavzula o prožnosti, predvidena za prilagoditev financiranja med tremi osmi (člen 33 uredbe o EaSI 24 ) v praksi neučinkovita določba zaradi velikega potencialnega upravnega bremena, povezanega z izvajanjem teh sprememb. Na podlagi ugotovitev iz vmesnega vrednotenja programa EaSI so bile z uredbo omnibus (2018) uvedene spremembe uredbe o EaSI, da bi proračun postal prožnejši. Posledično je člen 33 postal zastarel in je bil zato črtan iz pravne podlage programa EaSI. V obdobju 2021–2027 so bile vse tri osi nekdanjega programa EaSI (PROGRESS, EURES in mikrofinanciranje/socialno podjetništvo) odpravljene skupaj s poenostavitvijo in prožnostjo financiranja.
·Poenostavljen in okrepljen sistem za merjenje uspešnosti. Vrednotenje kaže, da je treba poenostaviti in racionalizirati sistem spremljanja/ocenjevanja programa, da se zmanjša upravno breme služb Komisije in deležnikov 25 . V uredbi o ESS+ (na podlagi ugotovitev iz vmesnega vrednotenja programa EaSI, ki so bile potrjene z naknadnim vrednotenjem) je opredeljenih pet ključnih kazalnikov uspešnosti, ki so lahko razumljivi, praktični in izvedljivi za poročanje o napredku sklopa EaSI pri doseganju njegovih ciljev. V novem sistemu spremljanja/ocenjevanja so predvideni podatki, zbrani z dopolnilnimi metodami, kot so intervjuji, fokusne skupine in ankete, da se zagotovi dobro razumevanje dojemanja in interakcij deležnikov. Za učinkovit pregled povezav med izvajanjem politike in programa se uporabljajo metode triangulacije podatkov, da se združijo najrazličnejši razpoložljivi podatki, vključno s kvantitativnimi in kvalitativnimi informacijami.
3.2Spoznanja za prihodnje politike
V okviru sklopa EaSI, po potrebi pa tudi v okviru Evropskega organa za delo (poslovni lastnik portala EURES od leta 2019) in programa InvestEU (združuje številne predhodne finančne instrumente EU, tudi tiste, ki se izvajajo v okviru programa EaSI), bi se lahko obravnavalo več področij za izboljšave.
·Izboljšanje prepoznavnosti sklopa EaSI s povečanjem pogostosti in prilagoditvijo časovnega okvira objavljanja informacij o možnostih financiranja; z razširjanjem več rezultatov, primerov za posamezne države in dobrih praks; z oblikovanjem spletnih podatkovnih zbirk projektov; z zagotavljanjem, da informacije dosežejo široko občinstvo, kar zadeva geografsko pokritost in vrste deležnikov; z zagotavljanjem uporabniku prijaznejše in širši javnosti dostopnejše vsebine spletnih strani, vključno z večjezičnimi informacijami.
·Zagotavljanje večje prepoznavnosti rezultatov socialnega eksperimentiranja (zlasti med organi upravljanja deljenega upravljanja sklada ESS+) in portala EURES (zlasti med delodajalci).
·Raziskovanje novih načinov/spodbud za povečanje deleža razširjenih socialnih eksperimentov, deleža nacionalnih prostih delovnih mest, objavljenih na portalu EURES, ter dostopa žensk in brezposelnih do trga finančnih instrumentov.
·Izboljšanje povezave med portalom EURES in portalom Europass s predlaganjem, da se za dostop do vseh aplikacij prek enotne prijave EU za portala EURES in Europass uporablja en račun, olajšanjem navigacije med portaloma EURES in Europass ter odstranitvijo prekrivajočih se funkcij 26 .
·Proučitev načinov za zmanjšanje upravnega bremena, povezanega z nepovratnimi sredstvi za ukrepe in poslovanje na strani vložnikov in služb Komisije.
·Krepitev sinergij s skladi na ravni EU, usmerjenimi v podobne skupine, zlasti tistimi, ki jih izvajajo GD EAC, GD GROW in GD RTD, ter dodatne sinergije z drugimi skladi, na primer tistimi, ki so namenjeni podeželskemu prebivalstvu (EKSRP).
·Izboljšanje vključevanja horizontalnih načel v dejavnosti sklopa EaSI, zlasti tistih, ki se nanašajo na invalidnost in dostopnost.
·Izboljšanje vključevanja ciljev zelenega in digitalnega prehoda v vseh dejavnostih sklopa EaSI. Prispevanje k izboljšanju uporabe digitalnih finančnih storitev, zlasti za ranljive osebe, za katere je najmanj verjetno, da bodo imele koristi od digitalizacije finančnih storitev (tudi na podeželju).
·Zagotavljanje dodatnega financiranja, da se omogoči razširitev in/ali prenos socialnih eksperimentov, ki so se že izkazali, na druge akterje ali okoliščine, s čimer se ustvari širši učinek, olajša rast socialnih podjetij, podpre razvoj mikrofinančnega sektorja 27 ter obravnavajo novi socialni, okoljski in digitalni izzivi.
·Zagotavljanje ustreznega časovnega okvira in obsega vrednotenja, zlasti za dejavnosti, kot so tiste, ki so povezane s krepitvijo zmogljivosti, socialnim eksperimentiranjem in preglednostjo trga dela, pri katerih je potreben čas, da začnejo učinkovati.
V prihodnosti se zdi integrirani sklop EaSI v okviru sklada ESS+ ključno sredstvo za spodbujanje zaposlovanja in socialnih inovacij v Evropi, ustvarjanje sinergij s sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja, podpiranje politik EU in držav članic na področju zaposlovanja, socialnih zadev in spretnosti (zlasti izvajanje evropskega stebra socialnih pravic), krepitev zmogljivosti deležnikov in spodbujanje širše uporabe financiranih pobud.
Proračun programa EaSI je večinoma neposredno upravljal GD EMPL na podlagi razpisov za zbiranje predlogov in javnih razpisov. Od treh instrumentov, združenih v okviru tretje osi programa EaSI (os mikrofinanciranje/socialno podjetništvo), sta se jamstveni instrument in sklop naložb za krepitev zmogljivosti izvajala posredno (Komisija je njuno upravljanje zaupala Evropskemu investicijskemu skladu), financirani instrument pa je neposredno izvajala Komisija. Oba finančna instrumenta, vzpostavljena v okviru programa EPMF (jamstveni instrument in financirani instrument), je prav tako izvajal Evropski investicijski sklad, in sicer v okviru posrednega upravljanja.
Glede na opredeljeno skupino deležnikov so se za izvedbo posvetovanj uporabile namenske metode in orodja: spletno javno posvetovanje na podlagi vprašalnika, polstrukturirani intervjuji, ciljne skupine in ciljno usmerjene ankete s ključnimi deležniki. S temi posvetovanji so se dopolnili podatki in informacije, zbrani z drugimi metodami, kot so teoretične raziskave in študije primerov.
Evropski investicijski sklad je lahko v okviru programa EaSI dosegel še veliko več držav zaradi povečanega proračuna in razširjenega geografskega področja uporabe (vključno z državami kandidatkami, potencialnimi kandidatkami in državami Efte v EGP). Podpora, zagotovljena v okviru programa EaSI, je zajemala približno 30 držav, podpora iz programa EPMF pa je zajemala približno 20 držav.
Program EaSI je temeljil na dejavnostih, ki so se izvajale v okviru treh prej obstoječih instrumentov: programa za zaposlovanje in socialno solidarnost ( PROGRESS ), mreže evropskih služb za zaposlovanje ( EURES ) in evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress ( EPMF ), ter omogočal njihovo nadaljevanje.
Program EaSI je v obdobju 2021–2027 postal sestavni del konsolidiranega enotnega sklada, tj. Evropskega socialnega sklada plus (ESS+). Številne določbe v zvezi s prej samostojnim programom EaSI so se ohranile, kar je zagotovilo kontinuiteto njegovih ciljev in hkrati poudarilo njihovo socialno razsežnost v okviru podpore evropskemu stebru socialnih pravic. Finančni instrumenti za mikrofinanciranje in socialna podjetja, ki so se izvajali v okviru nekdanjega programa EaSI, so bili razporejeni pod sklad InvestEU , funkcija urada za usklajevanje mreže EURES pa je bila prenesena na Evropski organ za delo (ELA), ustanovljen leta 2019.
Projekti se promovirajo v razdelku o projektih in rezultatih , sistem eGrants, ki je dostopen prek istega portala, pa je postal enotna vstopna točka za vse izmenjave (predložitev, ocenjevanje, izvajanje in poročanje) med vložniki in Komisijo. Na portalu so na voljo tudi dodatne informacije in statistični podatki o predlogih, stopnjah uspešnosti, financiranih projektih in udeležencih. Poleg tega je na portalu tudi razdelek „novice in dogodki“ z novicami o sklopu EaSI. Komisija tu obvešča o dogodkih v okviru sklopa EaSI, vključno s tistimi, ki so organizirani v državah članicah in sodelujočih državah, ter objavlja članke z informacijami o sklopu.
Uredba o ESS je vključevala določbo (člen 9) za spodbujanje socialnih inovacij, uredba o ESS+ pa od držav članic zahteva, da namenijo vsaj eno prednostno nalogo za podporo socialnim inovacijam in socialnemu eksperimentiranju in/ali razširjanju inovacij, preizkušenih v majhnem obsegu v okviru sklopa EaSI in drugih programov Unije. Najvišja stopnja sofinanciranja za take prednostne naloge se lahko poviša na 95 % za dodelitev največ 5 % nacionalnih sredstev v okviru sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja.
Na podlagi izkušenj s sistemom za merjenje uspešnosti programa EaSI – s skupno 42 glavnimi in dopolnilnimi kazalniki – je bil vzpostavljen poenostavljen sistem z omejenim številom kvantitativnih kazalnikov za merjenje uspešnosti sklopa EaSI v obdobju 2021–2027.