EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 26.4.2023
COM(2023) 241 final
2023/0137(CNS)
Predlog
UREDBA SVETA
o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 26.4.2023
COM(2023) 241 final
2023/0137(CNS)
Predlog
UREDBA SVETA
o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Ta predlog je del svežnja in je namenjen spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem 1 (korektivni del Pakta za stabilnost in rast). Spremlja ga predlog za nadomestitev Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik 2 (preventivni del Pakta za stabilnost in rast) ter predlog za spremembo Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic 3 . Cilj svežnja je torej reforma fiskalnega okvira EU.
Da bi se upoštevale izkušnje iz svetovne finančne in državne dolžniške krize v euroobmočju, je bila leta 2011 v okviru svežnja, imenovanega „šesterček“, z Uredbo (EU) št. 1175/2011 4 spremenjena Uredba (ES) št. 1466/97, z Uredbo (EU) št. 1177/2011 5 Uredba (ES) št. 1467/97, sprejeta pa je bila tudi Direktiva 2011/85/EU.
Člen 17a Uredbe št. 1467/97 vsebuje klavzulo o pregledu, v skladu s katero mora Komisija vsakih pet let objaviti poročilo o uporabi uredbe, da oceni: (i) učinkovitost uredbe, (ii) napredek pri zagotavljanju tesnejše uskladitve ekonomskih politik in trajnostne konvergence ekonomskih učinkov držav članic v skladu s PDEU ter po potrebi priloži predlog za spremembe Uredbe. Komisija je pregledala uredbo kot del pregleda okvira ekonomskega upravljanja EU, ki se je začel februarja 2020 6 .
Pregled okvira ekonomskega upravljanja EU je temeljil na obsežnem posvetovanju s številnimi različnimi deležniki (institucijami EU, državljani, nacionalnimi vladami in parlamenti, socialnimi partnerji, nevladnimi institucijami in akademskimi krogi). Pokazal je številne prednosti, pa tudi vrsto pomanjkljivosti okvira, zlasti povečano kompleksnost, potrebo po učinkovitejšem zmanjševanju dolga, kadar je ta visok, in oblikovanju blažilnikov za prihodnje šoke ter potrebo po posodobitvi številnih instrumentov in postopkov, da bi se upoštevale izkušnje, pridobljene pri odzivih politike na nedavne ekonomske šoke, vključno s povezanostjo reform in naložb v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Cilj predlaganega svežnja, vključno s tem predlogom, je odpraviti te pomanjkljivosti in vključiti te izkušnje.
Komisija je v sporočilu z dne 9. novembra 2022 predstavila usmeritve za reformo okvira ekonomskega upravljanja EU 7 , namenjeno zagotavljanju vzdržnosti dolga ter spodbujanju trajnostne in vključujoče rasti v vseh državah članicah. V usmeritvah so bili predvideni okrepljeno nacionalno lastništvo, poenostavljen okvir in večja osredotočenost na srednjeročno obdobje, ob tem pa tudi okrepljeno in bolj skladno izvrševanje. Te usmeritve so odražale tudi ugotovitve javnega posvetovanja, ki se je začelo oktobra 2021 in v okviru katerega so bile druge institucije EU in vsi ključni deležniki pozvani, naj izrazijo svoje mnenje o tej temi 8 .
Na podlagi ugotovitev pregleda ekonomskega upravljanja in javnega posvetovanja, ki se je začelo oktobra 2021, ter na podlagi usmeritev iz sporočila z dne 9. novembra 2022 je cilj svežnja, vključno s tem zakonodajnim predlogom, poenostaviti okvir upravljanja EU ter povečati njegovo preglednost in učinkovitost z okrepljenim nacionalnim lastništvom in boljšim izvrševanjem, hkrati pa omogočiti reforme in naložbe ter realistično, postopno in trajno zmanjšanje visokih deležev javnega dolga. Tako bi moral prenovljeni okvir znotraj evropskega semestra prispevati k oblikovanju zelenega, digitalnega in odpornega gospodarstva prihodnosti ter hkrati zagotavljati vzdržnost javnih financ v vseh državah članicah. Kot protiutež okviru nadzora na podlagi tveganja, ki državam članicam zagotavlja več manevrskega prostora pri določanju njihovih prilagoditvenih poti, bi bilo potrebno okrepljeno naknadno izvrševanje.
Na oblikovanje predlogov za prenovitev so zato vplivale višje in bolj različne ravni javnega dolga, potreba po ohranjanju visokih ravni naložb za pravičen dvojni prehod (zeleni in digitalni), potreba po zagotavljanju energetske varnosti, odprte strateške avtonomije ter socialne in gospodarske odpornosti ter potreba po strateškem kompasu za varnost in obrambo.
Ker bi sedanje merilo glede zmanjšanja dolga iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 1467/97 za države članice, katerih delež dolga presega referenčno vrednost 60 % bruto domačega proizvoda (BDP) (tako imenovano pravilo 1/20), v današnjih razmerah visokih ravni primanjkljaja in dolga po pandemiji COVID-19 verjetno pomenilo prezahteven fiskalni napor na začetku obdobja, kar bi zelo negativno vplivalo na rast in s tem na samo vzdržnost dolga, se predlaga prehod na okvir nadzora, ki bolj temelji na tveganju in v središče postavlja vzdržnost dolga ter bolj razlikuje med državami članicami z upoštevanjem njihovih izzivov na področju javnega dolga, hkrati pa upošteva pregleden in skupen okvir EU, skladen z referenčnima vrednostma 3 % BDP in 60 % BDP iz Protokola št. (12) o postopku v zvezi s čezmernem primanjkljajem, priloženega pogodbama.
Pravila za uvedbo in zaključek postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za kršitve referenčne vrednosti za primanjkljaj v višini 3 % BDP (t. i. postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temelji na primanjkljaju) bi ostala nespremenjena, razen nekaj prilagoditev zaradi zagotovitve skladnosti s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem zaradi kršitev merila glede dolga, priznanja vloge neodvisnih fiskalnih institucij in pojasnitve primerov resnega upada gospodarske aktivnosti v celotni Uniji ali euroobmočju. Gre za uveljavljen element fiskalnega nadzora EU, ki je zaradi svoje enostavnosti učinkovit pri vplivanju na fiskalno ravnanje in ga oblikovalci politik in širša javnost dobro razumejo.
Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem zaradi kršitev merila glede dolga (t. i. postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temelji na dolgu) bi se okrepil tako v zvezi z uvedbo kot zaključkom. Osredotočen bi bil na odstopanja držav članic z dolgom nad 60 % BDP od fiskalne poti, ki so se ji države članice zavezale in jo je Svet odobril v okviru predlagane uredbe, ki nadomešča preventivni del Pakta za stabilnost in rast.
Praviloma bi bilo treba kot ključni dejavnik, ki vodi k uvedbi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, šteti znaten izziv na področju javnega dolga, ugotovljen v skladu z najnovejšim poročilom o spremljanju vzdržnosti dolga (Debt Sustainability Monitor). Načeloma bi bila pot gibanja v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem tista, ki jo je prvotno potrdil Svet. Če prvotna pot gibanja zaradi objektivnih okoliščin ni več izvedljiva, bi lahko Komisija v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem Svetu predlagala spremenjeno pot gibanja.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Predlog je del širšega svežnja predlogov, pripravljenih na podlagi usmeritev Komisije z dne 9. novembra 2022 za reformo okvira ekonomskega upravljanja EU. Ta sveženj vključuje tudi predlog uredbe, ki nadomešča preventivni del Pakta za stabilnost in rast, in predlog spremembe Direktive Sveta 2011/85/EU. Cilj svežnja je vzpostaviti prenovljen okvir, ki temelji na srednjeročni usmeritvi in nacionalnem lastništvu in je namenjen verodostojnemu in znatnemu zmanjšanju visokih ravni dolga ter spodbujanju trajnostne in vključujoče rasti. Prenovljeni okvir ekonomskega upravljanja tako ohranja temeljna cilja proračunske discipline in spodbujanja rasti iz Pakta za stabilnost in rast ter določbe iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), na katerih temelji.
Hkrati prenovljeni okvir s prizadevanji za zdrave in vzdržne javne finance ter spodbujanje rasti izpolnjuje tudi glavne cilje fiskalnega dogovora, ki sestavlja naslov III Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (PSUU) 9 . Poleg tega vsebino fiskalnega dogovora ohranjajo drugi elementi predlagane zakonodaje. Predlog uredbe, ki nadomešča preventivni del Pakta za stabilnost in rast, s srednjeročno usmeritvijo, ki temelji na izzivih posameznih držav na področju dolga, delno odraža zahtevo fiskalnega dogovora po približevanju srednjeročnemu cilju, ki bo predlagan ob upoštevanju tveganj posamezne države za vzdržnost (člen 3(1), točka (b), PSUU). Čeprav fiskalni dogovor poudarja strukturni saldo, zahteva za splošno oceno skladnosti tudi analizo odhodkov brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov (člen 3(1), točka (b), PSUU), in ta analiza je ohranjena tudi v predlogu uredbe, ki nadomešča preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Fiskalni dogovor omogoča začasne odklone od srednjeročnega cilja ali prilagoditvene poti za njegovo dosego le v izjemnih okoliščinah (člen 3(1), točka (c), PSUU), kot so predvidene v predlogu uredbe, ki nadomešča preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Fiskalni dogovor določa, da je treba v primeru ugotovljenih znatnih odklonov od srednjeročnega cilja ali prilagoditvene poti za njegovo dosego izvesti ukrepe za odpravo odklonov v določenem časovnem obdobju (člen 3(1), točka (e), PSUU). Podobno prenovljeni okvir zahteva odpravo odklonov od poti gibanja očiščenih odhodkov, ki jo določi Svet. Poleg tega bi se lahko za državo članico uvedel postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, če bi primanjkljaj zaradi odklonov presegel 3 % BDP. Za državo članico z dolgom nad 60 % BDP bi se postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temelji na dolgu, okrepil: osredotočen bi bil na odstopanja od poti gibanja očiščenih odhodkov, kar bi nadomestilo pravilo 1/20, ki je nekaterim državam članicam nalagalo prevelik fiskalni napor. V fiskalnem dogovoru je vloga spremljanja skladnosti z njegovimi pravili dodeljena neodvisnim nacionalnim fiskalnim institucijam, določbe o vlogi in neodvisnosti teh institucij za spremljanje, ki jih je bilo treba podrobno opredeliti v skupnih načelih, ki jih je Komisija 10 predlagala v skladu s členom 3(2) PSUU, pa so zdaj v celoti vključene v predlog spremembe Direktive 2011/85. Fiskalni dogovor določa, da imata Komisija in Svet svojo vlogo v postopku izvrševanja (člen 5 PSUU), kot je navedeno v tem predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97.
Skupne točke fiskalnega dogovora in prenovljenega okvira ekonomskega upravljanja izhajajo tudi iz uvedbe fiskalnega dogovora v nacionalne pravne rede. Večina pogodbenic je določbe PSUU prenesla v nacionalno zakonodajo z vstavitvijo neposredne povezave na ustrezno zakonodajo EU 11 . To velja za srednjeročni cilj in potek konvergence ter oceno znatnega odklona ali določbe, ki zahtevajo upoštevanje priporočil, ki jih je sprejel Svet (vsi izhajajo iz Uredbe št. 1466/97).
Glede na te skupne značilnosti se lahko šteje, da se s predlaganim prenovljenim okvirom ekonomskega upravljanja vsebina fiskalnih določb PSUU vključuje v pravni okvir EU, kot določa člen 16 PSUU.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Predlog je del svežnja, katerega cilj je prehod na skupni nadzorni okvir EU, ki temelji na tveganju in razlikuje med državami članicami z upoštevanjem njihovih izzivov na področju javnega dolga. Fiskalni okvir EU prenavlja z vključitvijo fiskalnih, reformnih in naložbenih ciljev v enoten, celosten srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, ki bo temelj novega okvira. Načrt bo vključeval vse reformne in naložbene zaveze, ki so jih države članice sprejele za reševanje izzivov, opredeljenih v okviru evropskega semestra, vključno s specifičnimi priporočili za države. Sklop teh reformnih in naložbenih zavez bi omogočil podaljšanje obdobja fiskalne prilagoditve, če izpolnjuje določena merila, kot so spodbujanje rasti (primeri takih reform vključujejo reševanje izzivov, ki jih prinaša staranje prebivalstva, izboljšanje delovanja trga dela in povečanje ponudbe delovne sile, spodbujanje inovacij ter krepitev spretnosti, izboljšanje poslovnega okolja 12 , odstranjevanje ovir za enotni trg in obravnavanje strateških odvisnosti), zagotavljanje vzdržnosti javnih financ in skladnost s skupnimi prednostnimi nalogami Unije.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga za ta instrument je drugi pododstavek člena 126(14) PDEU, kar zadeva spremenjeno uredbo.
•Subsidiarnost
Korektivni del Pakta za stabilnost in rast je namenjen preprečevanju hudih napak v proračunskih politikah, ki bi lahko ogrozile vzdržnost javnih financ in potencialno ogrozile EMU. To pomeni, da Pogodba državam članicam nalaga, da se morajo izogibati čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju, ki je določen na podlagi številčnega praga za primanjkljaj (3 % BDP) in dolg (60 % BDP ali zadostno zmanjševanje proti tej vrednosti). Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, s katerim se izvaja prepoved čezmernega primanjkljaja, določa zaporedje ukrepov, ki za države euroobmočja vključujejo morebitno uvedbo finančnih sankcij. Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem se je redno uporabljal v skladu z ustreznimi določbami in tako prispeval k utrditvi pričakovanj glede nadzorovanega zmanjševanja čezmernega primanjkljaja.
Predlog je v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Njegovega cilja, ki je enotno spoštovanje proračunske discipline, kot zahteva PDEU, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same in ga je lažje doseči na ravni Unije.
•Sorazmernost
Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev instrumenta.
•Izbira instrumenta
Namen predloga je spremeniti uredbo Sveta, zato je v obliki predloga uredbe Sveta.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Februarja 2020 13 in oktobra 2021 14 sta bili objavljeni oceni okvira ekonomskega upravljanja EU za preteklo obdobje.
•Posvetovanja z deležniki
Opravljena so bila obsežna posvetovanja z deležniki. Ta so zajemala:
·Spletno posvetovanje za zbiranje mnenj deležnikov, civilne družbe in državljanov. Zbirno poročilo o izidu tega posvetovanja je bilo objavljeno marca 2022 15 .
·Poglobljene tematske razprave z državami članicami so potekale v Svetu (ECOFIN), Euroskupini, Ekonomsko-finančnem odboru in Odboru za ekonomsko politiko.
Rezultati so bili upoštevani v sporočilu Komisije z dne 9. novembra 2022 o usmeritvah za reformo okvira ekonomskega upravljanja 16 in v tem predlogu.
Po sprejetju sporočila z dne 9. novembra 2022 so z državami članicami v Svetu in Evropskem parlamentu potekale nadaljnje razprave, ki so upoštevane v tem predlogu.
·Evropski parlament je 15. marca 2023 sprejel letna poročila o evropskem semestru, ki so bila prav tako osredotočena na reformo okvira ekonomskega upravljanja EU in prihodnost evropskega semestra.
·Svet (ECOFIN) je 14. marca 2023 sprejel sklepe o usmeritvah za reformo okvira ekonomskega upravljanja EU, ki jih je Evropski svet potrdil na zasedanju 23. in 24. marca 2023.
•Ocena učinka
Predlogu je bilo odobreno odstopanje od ocene učinka zaradi (i) pomanjkanja možnosti, saj meje prenove določa fiskalni okvir EU, in (ii) osredotočenosti na ciljno usmerjene spremembe, ki (iii) ne povzročajo povečanja zahtev glede poročanja za države članice in (iv) temeljijo na nedavnih dejavnostih zbiranja dokazov (delovni dokument služb Komisije in sporočila Komisije, pripravljeni med letoma 2020 in 2022).
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Če Svet državam članicam naloži globe, se ustrezni prihodki prenesejo v proračun EU kot drugi prihodki. V ta namen bo potrebna tudi sprememba člena 21(2) finančne uredbe 17 .
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Spremenjena uredba vsebuje klavzulo o pregledu, v skladu s katero mora Komisija vsakih pet let objaviti poročilo o uporabi uredbe. V poročilu bosta pregledana: (i) učinkovitost uredbe; (ii) napredek pri zagotavljanju tesnejše uskladitve ekonomskih politik in trajnostne konvergence ekonomskih učinkov držav članic v skladu s PDEU.
6. Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Člen 1 predloga vsebuje predlagane spremembe Uredbe št. 1467/97.
Odstavek (1) dodaja nove opredelitve v člen 1 Uredbe št. 1467/97 v skladu s predlagano uredbo, ki nadomešča preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Izraz „izredni dogodki“ iz člena 2 spreminja v „izjemne okoliščine“ in dodaja sklicevanje na predlagano uredbo, ki nadomešča preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Spreminja operacionalizacijo merila glede dolga iz Pogodbe, pri čemer odpravlja pravilo 1/20 in se osredotoča na upoštevanje poti gibanja očiščenih odhodkov, ki jo določi Svet v okviru predlagane uredbe, ki nadomešča preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Odpravlja sklicevanje na kvantitativni opis resnega upada gospodarske aktivnosti in se namesto tega sklicuje na predlagano uredbo, ki nadomešča preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Racionalizira seznam pomembnih dejavnikov za odločanje o obstoju čezmernega primanjkljaja. Raven izzivov, s katero se na področju dolga soočajo države članice, bo ključni pomembni dejavnik pri pripravi poročila v skladu s členom 126(3) PDEU. Zlasti se bo kot ključni dejavnik, ki praviloma vodi k uvedbi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, upošteval znaten izziv glede javnega dolga, ugotovljen v skladu z najnovejšim poročilom o spremljanju vzdržnosti dolga (Debt Sustainability Monitor). V primeru resnega upada gospodarske aktivnosti se lahko Komisija in Svet v svoji oceni odločita, da ne bosta ugotovila obstoja čezmernega primanjkljaja v skladu s pristopom, uporabljenim pri aktivaciji splošne odstopne klavzule med krizo zaradi COVID-19. Nazadnje so črtane določbe, ki se nanašajo na uvedbo večstebrnih pokojninskih sistemov.
Odstavek 2 določa, da se mnenje Ekonomsko-finančnega odbora v skladu s členom 126(4) PDEU ter sklepi in priporočila Sveta v skladu s členom 126(6) in členom 126(7) PDEU objavijo. Določa zahteve glede korektivne poti gibanja očiščenih odhodkov, določene v priporočilu Sveta v skladu s členom 126(7) PDEU, da se primanjkljaj ohrani ali zmanjša in ohrani pod referenčno vrednostjo 3 % BDP ter da se začne dolg dovolj verjetno zmanjševati ali da se ohranja na preudarni ravni. Za leta, v katerih naj bi primanjkljaj sektorja država presegel referenčno vrednost, je ohranjena minimalna letna prilagoditev v višini najmanj 0,5 % BDP kot referenčno merilo. Državam članicam dodaja obveznost, da v svoje poročilo o učinkovitih ukrepih vključijo mnenje svoje neodvisne fiskalne institucije. Nazadnje določa, da izjemne okoliščine in resen upad gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali celotni Uniji Svetu omogočajo, da podaljša rok za odpravo odklonov.
Odstavek 3 odpravlja določbe o morebitni objavi priporočil Sveta v skladu s členom 126(7) PDEU, saj postane v skladu z odstavkom 2 ta objava samodejna. Dodaja, da morajo biti odločitve vlade ne le javno napovedane, ampak tudi dovolj podrobne, da jih je mogoče vključiti v oceno učinkovitih ukrepov.
Odstavek 4 določa zahteve glede korektivne poti gibanja očiščenih odhodkov, določene v sklepu Sveta o pozivu iz člena 126(9) PDEU, da se primanjkljaj ohrani ali zmanjša in ohrani pod referenčno vrednostjo 3 % BDP ter da se začne dolg dovolj verjetno zmanjševati ali da se ohranja na preudarni ravni. Za leta, v katerih naj bi primanjkljaj sektorja država presegel referenčno vrednost, je ohranjena minimalna letna prilagoditev v višini najmanj 0,5 % BDP kot referenčno merilo. Prav tako določa, da izjemne okoliščine in resen upad gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali celotni Uniji Svetu omogočajo, da podaljša rok za odpravo odklonov.
Odstavek 5 dodaja, da morajo biti odločitve vlade ne le javno napovedane, ampak tudi dovolj podrobne, da jih je mogoče vključiti v oceno učinkovitih ukrepov po prejemu poziva Sveta iz člena 126(9) PDEU.
Odstavek 6 dodaja pogoje, pod katerimi Svet razveljavi sklep o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem v skladu s členom 126(12) PDEU. V sedanjem fiskalnem okviru so ti določeni le v kodeksu ravnanja.
Odstavka 7 in 8 dopolnjujeta obstoječa sklicevanja na ustrezne člene PDEU.
Odstavek 9 določa, da misije Komisije v državah članicah omogočajo izmenjavo informacij tudi z ustreznimi deležniki, ki niso nacionalni organi, vključno z neodvisnimi fiskalnimi institucijami. Določa tudi, da mora Komisija v državah članicah, ki so prejele poziv Sveta na podlagi člena 126(9) PDEU, izvajati namenske nadzorne misije, in določa, da lahko Komisija v tem okviru in na povabilo parlamenta zadevne države članice predstavi svojo oceno ekonomskega in fiskalnega položaja v državi članici.
Odstavek 10 odpravlja najnižji znesek glob in predlaga, da se globe kopičijo vsakih šest mesecev, dokler se ne sprejmejo učinkoviti ukrepi, in sicer do največ 0,5 % BDP.
Odstavek 11 dopolnjuje obstoječa sklicevanja na ustrezne člene PDEU.
Odstavek 12 črta člen, ki prihodke od glob dodeljuje evropskemu instrumentu za finančno stabilnost. Če se naložijo globe, se bodo prihodki od njih prenesli v proračun EU kot drugi prihodki. V ta namen bo potrebna tudi sprememba člena 21(2) finančne uredbe. Odstavek 12 črta tudi določbe v zvezi z Združenim kraljestvom po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije.
Odstavek 13 spreminja klavzulo o pregledu.
Odstavek 14 dodaja prehodne določbe.
Odstavek 15 črta prilogo z določbami, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo.
Člen 2 določa začetek veljavnosti in uporabo uredbe o spremembi.
2023/0137 (CNS)
Predlog
UREDBA SVETA
o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem
SVET EVROPSKE UNIJE JE
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 126(14), drugi pododstavek, Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta 18 ,
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,
v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Pri usklajevanju ekonomskih politik držav članic v Uniji, kakor je določeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), se upoštevajo vodilna načela stabilnih cen, zdravih javnih financ in monetarnih pogojev ter uravnotežene plačilne bilance.
(2)Države članice pri doseganju ciljev ekonomske in fiskalne politike usmerja okvir ekonomskega upravljanja Unije, ki zajema izpopolnjen sistem usklajevanja politik in nadzora ekonomskih politik držav članic. Okvir je od Maastrichtske pogodbe iz leta 1992 prispeval k doseganju makroekonomske konvergence, zaščiti zdravih javnih financ in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij. Okvir je skupaj s skupno denarno politiko in skupno valuto v euroobmočju ustvaril pogoje za gospodarsko stabilnost, trajnostno in vključujočo gospodarsko rast ter večjo stopnjo zaposlenosti za državljane Unije.
(3)Pakt za stabilnost in rast, ki so ga prvotno sestavljale Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 19 , Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 20 z dne 7. julija 1997 in Resolucija Evropskega sveta z dne 17. junija 1997 o Paktu za stabilnost in rast 21 , temelji na cilju zdravih in vzdržnih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen ter močno trajnostno in vključujočo rast, podprto s finančno stabilnostjo, in tako podpira doseganje ciljev Unije na področju trajnostne rasti in zaposlovanja.
(4)V tretji fazi ekonomske in monetarne unije (EMU) so se države članice v skladu s členom 126 PDEU dolžne izogibati čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.
(5)Okvir ekonomskega upravljanja Unije bi bilo treba prilagoditi, da bi se bolje upoštevale vse večja heterogenost fiskalnih položajev, tveganja za vzdržnost in druge ranljivosti v državah članicah. Odločen odziv politike na pandemijo COVID-19 se je izkazal za učinkovitega pri blaženju gospodarske in socialne škode, nastale zaradi krize, vendar je povzročil znatno povečanje deleža dolga v javnem in zasebnem sektorju, kar je poudarilo pomen postopnega, trajnega in rasti prijaznega zmanjševanja deležev dolga na preudarne ravni ter odpravljanja makroekonomskih neravnotežij ob hkratnem posvečanju ustrezne pozornosti ciljem na področju zaposlovanja in socialnim ciljem. Hkrati bi bilo treba prilagoditi okvir ekonomskega upravljanja Unije tako, da bi pomagal obravnavati srednje- in dolgoročne izzive, s katerimi se sooča Unija, vključno z doseganjem pravičnega digitalnega in zelenega prehoda, ki zajema podnebna pravila 22 , zagotavljanjem energetske varnosti, odprte strateške avtonomije, obravnavanjem demografskih sprememb, krepitvijo socialne in gospodarske odpornosti ter izvajanjem strateškega kompasa za varnost in obrambo, za vse to pa so v prihodnjih letih potrebne reforme in trajno visoke ravni naložb.
(6)Okvir ekonomskega upravljanja Unije bi moral v središče postaviti vzdržnost dolga in trajnostno rast ter torej razlikovati med državami članicami z upoštevanjem njihovih izzivov na področju javnega dolga in omogočanjem fiskalnih referenčnih smeri za posamezne države.
(7)Za zagotovitev preglednega in skupnega okvira Unije, ki temelji na referenčnih vrednostih iz člena 126(2) PDEU in Protokola št. 12 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen PDEU in Pogodbi o Evropski uniji (PEU), bi moral imeti nadzorni okvir, ki temelji na tveganju in omogoča fiskalne referenčne smeri za posamezne države, hkrati nujno kot protiutež okrepljeno izvrševanje, ki podpira večstranski nadzor.
(8)Za poenostavitev fiskalnega okvira Unije in povečanje preglednosti bi moral biti podlaga za določitev fiskalne poti in izvajanje letnega fiskalnega nadzora za vsako državo članico enoten operativni kazalnik, ki temelji na vzdržnosti dolga. Ta enotni kazalnik bi moral temeljiti na nacionalno financiranih očiščenih primarnih odhodkih, tj. odhodkih brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov in brez odhodkov za obresti ter odhodkov za ciklično brezposelnost in odhodkov za programe Unije, v celoti izravnanih s prihodki iz skladov Unije. Ta kazalnik omogoča makroekonomsko stabilizacijo, saj nanj ne vpliva delovanje avtomatskih stabilizatorjev, vključno z nihanji prihodkov in odhodkov, ki niso pod neposrednim nadzorom vlade.
(9)Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem zaradi kršitev referenčne vrednosti za primanjkljaj v višini 3 % bruto domačega proizvoda (BDP) (v nadaljnjem besedilu: postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temelji na primanjkljaju) iz člena 126(2) PDEU in Protokola št. 12 je dobro uveljavljen element okvira Unije za fiskalni nadzor, ki učinkovito vpliva na fiskalno politiko v državah članicah.
(10)Za okrepitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem zaradi kršitev merila glede dolga v višini 60 % BDP (v nadaljnjem besedilu: postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temelji na dolgu) iz člena 126(2) PDEU in Protokola št. 12 bi se bilo treba osredotočiti na odstopanja od fiskalne poti, ki jo je Svet določil na podlagi Uredbe (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta 23 .
(11)Na podlagi člena 126(2) PDEU je merilo glede primanjkljaja izpolnjeno tudi, kadar je preseganje referenčne vrednosti 3 % BDP le izjemno in začasno ter delež ostaja blizu referenčne vrednosti. Zato začasna kršitev, ki ostaja blizu referenčne vrednosti, ne bi smela privesti do uvedbe postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temelji na primanjkljaju, če je posledica izjemnih okoliščin, ki so zunaj nadzora vlade in močno vplivajo na javne finance zadevne države članice, kar vključuje resen upad gospodarske aktivnosti v zadevni državi članici.
(12)Poleg tega se lahko Komisija in Svet v primeru resnega upada gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali celotni Uniji in na podlagi uporabe člena 24 Uredbe (EU) [o preventivnem delu] odločita, da ne bosta ugotovila obstoja čezmernega primanjkljaja.
(13)V skladu s členoma 24 in 25 Uredbe (EU) [o preventivnem delu] lahko Svet na priporočilo Komisije državam članicam v primeru resnega upada gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali celotni Uniji ali v izjemnih okoliščinah, ki so zunaj nadzora vlade in močno vplivajo na javne finance zadevne države članice, dovoli odklon od poti gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je Svet določil v skladu z navedeno uredbo, in sicer pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti. Zato takšen odklon ne bi smel privesti do uvedbe postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temelji na dolgu.
(14)Komisija bi morala pri ugotavljanju obstoja čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 126(3) PDEU kot ključni pomembni dejavnik upoštevati raven izziva na področju dolga v zadevni državi članici. Praviloma bi bilo treba kot ključni dejavnik, ki vodi k uvedbi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, šteti znaten izziv na področju javnega dolga, ugotovljen v skladu z najnovejšim poročilom o spremljanju vzdržnosti dolga (Debt Sustainability Monitor). Ker mora Komisija v skladu s členom 126(3) PDEU upoštevati vse druge pomembne dejavnike, kolikor ti pomembno vplivajo na oceno izpolnjevanja meril glede primanjkljaja in dolga s strani zadevne države članice, bi to moralo vključevati zlasti gibanje srednjeročnega ekonomskega položaja in gibanje srednjeročnega proračunskega položaja ter izvajanje strukturnih reform in naložb. Za okrepitev nacionalnega lastništva bi morale neodvisne fiskalne institucije iz člena 8 Direktive Sveta [o nacionalnih proračunskih okvirih] 24 predložiti mnenje o pomembnih dejavnikih.
(15)Za spremljanje dejanskih in načrtovanih letnih odklonov od poti gibanja očiščenih odhodkov, kot je določeno v Prilogi IV k Uredbi (EU) [o preventivnem delu], bi morala Komisija za vsako državo članico vzpostaviti kontrolni račun, v katerem bi bili povzeti ti odkloni skozi čas. Informacije v kontrolnem računu bi morale biti podlaga za izvršilne ukrepe, zlasti za poročilo v skladu s členom 126(3) PDEU po odklonu od poti gibanja očiščenih odhodkov. Hkrati bi bilo treba pri odločanju o uvedbi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temelji na dolgu, upoštevati raven ambicioznosti poti gibanja očiščenih odhodkov v nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu iz Uredbe (EU) [o preventivnem delu]. Zlasti bi se bilo treba izogniti uvedbi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, če je pot gibanja očiščenih odhodkov države članice, ki jo je določil Svet, ambicioznejša od srednjeročne tehnične referenčne smeri, ki jo je predlagala Komisija v skladu z Uredbo (EU) [o preventivnem delu], in če odklon od poti gibanja ni znaten v primerjavi s to smerjo.
(16)Korektivna pot gibanja očiščenih odhodkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem bi morala do roka, ki ga določi Svet, trajno znižati ali ohraniti javnofinančni primanjkljaj pod referenčno vrednostjo 3 % BDP iz člena 126(2) PDEU in Protokola št. 12. Korektivna pot gibanja očiščenih odhodkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem bi morala v obdobju, ki ga zajema priporočilo, zagotoviti tudi zadosten napredek v zvezi dovolj verjetnim zmanjševanjem napovedanega deleža dolga ali ohranjanjem preudarne ravni tega deleža. Svet bi moral pri določanju korektivne poti gibanja očiščenih odhodkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem zagotoviti tudi, da se zahtevan fiskalni prilagoditveni napor ne bi preložil na konec obdobja. Korektivna pot gibanja očiščenih odhodkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem bi bila načeloma taka, kot jo je prvotno določil Svet, ob upoštevanju potrebe po odpravi odklona od te poti gibanja. Če prvotna pot gibanja zaradi objektivnih okoliščin ni več izvedljiva, bi moral imeti Svet možnost določiti drugačno pot gibanja v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.
(17)Za države članice v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem bi moral imeti Svet še naprej možnost, da na priporočilo Komisije državam članicam po ugotovljenem resnem upadu gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali celotni Uniji v skladu s členom 24 Uredbe (EU) [o preventivnem delu] ali v izjemnih okoliščinah, ki so zunaj nadzora vlade in močno vplivajo na javne finance zadevne države članice, podaljša rok za ustrezno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, in sicer pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti. Pogoj za tako podaljšanje bi moral biti, da skupni obseg šoka presega običajni razpon, stroške naravnih nesreč bi bilo treba na primer predvideti v določenih razponih.
(18)Posebne določbe Uredbe (ES) št. 1467/97 v zvezi s prispevki v drugi steber pokojninskega sistema bi bilo treba črtati, saj bi morala pot gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je določil Svet, že upoštevati izgubo prihodkov, povezano s takimi prispevki.
(19)Neodvisne fiskalne institucije so dokazale, da so sposobne spodbujati fiskalno disciplino in krepiti verodostojnost javnih financ držav članic. Da bi okrepili nacionalno lastništvo, bi bilo treba vlogo neodvisnih fiskalnih institucij, ki so tradicionalno pooblaščene za spremljanje skladnosti z nacionalnim okvirom, razširiti na okvir ekonomskega upravljanja Unije.
(20)Določiti bi bilo treba jasne pogoje za zaključek postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Pogoj za zaključek postopka bi moral biti, da primanjkljaj verodostojno ostane pod referenčno vrednostjo 3 % BDP iz člena 126(2) PDEU in Protokola št. (12), za postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temelji na dolgu, pa, da država članica dokaže skladnost s potjo gibanja očiščenih odhodkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.
(21)Globe iz člena 126(11) PDEU ne bi smele določati minimalnega zneska, ampak bi se morale kopičiti, dokler se ne sprejmejo učinkoviti ukrepi, da bi pomenile resnično spodbudo za upoštevanje pozivov državam članicam v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v skladu s členom 126(9) PDEU.
(22)Določbe v zvezi z Združenim kraljestvom bi bilo treba črtati.
(23)Ta uredba je del svežnja skupaj z Uredbo (EU) [o preventivnem delu] in Direktivo (EU) [...] o spremembi Direktive 2011/85/EU o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic. Skupaj tvorijo prenovljen okvir ekonomskega upravljanja Unije, ki v pravo Unije vključuje vsebino naslova III „Fiskalni dogovor“ Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju (PSUU) v ekonomski in monetarni uniji 25 v skladu s členom 16 te pogodbe. Sveženj na podlagi izkušenj z izvajanjem PSUU v državah članicah ohranja srednjeročno usmeritev iz fiskalnega dogovora kot orodje za doseganje proračunske discipline in spodbujanje rasti. Vključuje tudi okrepljeno razsežnost prilagajanja posameznim državam, katere cilj je okrepiti nacionalno lastništvo, vključno z močnejšo vlogo neodvisnih fiskalnih institucij, ki temelji na skupnih načelih fiskalnega dogovora, ki jih je Komisija 26 predlagala v skladu s členom 3(2) PSUU. Analiza odhodkov brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov za splošno oceno skladnosti, ki jo zahteva fiskalni dogovor, je določena v Uredbi (EU) [o preventivnem delu]. Tako kot v fiskalnem dogovoru so v Uredbi (EU) [o preventivnem delu] začasni odkloni od srednjeročnega načrta dovoljeni le v izjemnih okoliščinah. Podobno bi bilo treba v primeru znatnih odklonov od srednjeročnega načrta izvesti ukrepe za odpravo odklonov v določenem časovnem obdobju. Sveženj krepi fiskalni nadzor in izvršilne postopke za izpolnitev zaveze glede spodbujanja zdravih in vzdržnih javnih financ ter trajnostne rasti. Reforma okvira ekonomskega upravljanja tako ohranja temeljna cilja proračunske discipline in vzdržnosti dolga, določena v PSUU.
(24)Za države članice, ki bodo v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ko bo začel veljati prenovljeni okvir, so potrebne prehodne določbe. Priporočila na podlagi člena 126(7) PDEU in pozive na podlagi člena 126(9) PDEU, ki so bili sprejeti pred začetkom veljavnosti te uredbe o spremembi, je treba revidirati, da se uskladijo z določbami spremenjenega člena 3(4) in člena 5(1). To bi Svetu omogočilo, da za države članice, ki so sprejele ukrepe, določi korektivno pot gibanja očiščenih odhodkov v skladu z novimi določbami, ne da bi okrepil postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem.
(25)Uredbo (ES) št. 1467/97 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 1467/97 se spremeni:
(1)člena 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:
„Člen 1
1. Ta uredba vsebuje določbe za pospešitev in razjasnitev izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Cilj postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem je preprečiti čezmeren javnofinančni primanjkljaj in pospešiti njegovo zmanjšanje, kadar se pojavi, pri čemer se preuči spoštovanje proračunske discipline na podlagi meril javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga.
2. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a)‚sodelujoče države članice‘ pomeni tiste države članice, katerih valuta je euro;
(b)‚očiščeni odhodki‘ pomenijo javnofinančne odhodke brez odhodkov za obresti, diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov in drugih proračunskih spremenljivk zunaj nadzora vlade, kot so opredeljene v Prilogi II, točka (a), k Uredbi (EU) Evropskega parlamenta in Sveta [o preventivnem delu]*;
(c)‚tehnična referenčna smer‘ pomeni smer očiščenih odhodkov, ki jo Komisija predlaga v skladu z Uredbo (EU) [o preventivnem delu];
(d)‚pot gibanja očiščenih odhodkov‘ pomeni večletno smer za očiščene odhodke države članice, kot jo določi Svet v skladu z Uredbo (EU) [o preventivnem delu];
(e)‚kontrolni račun‘ pomeni evidenco kumulativnih odklonov dejanskih očiščenih odhodkov države članice od poti gibanja očiščenih odhodkov.
Člen 2
1. Presežek javnofinančnega primanjkljaja nad referenčno vrednostjo se šteje za izjemnega v skladu s členom 126(2), druga alinea, točka (a), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kadar Svet v skladu s členom 24 Uredbe (EU) [o preventivnem delu] ugotovi, da obstaja resen upad gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali celotni Uniji, ali v skladu s členom 25 Uredbe (EU) [o preventivnem delu] ugotovi, da obstajajo izjemne okoliščine, ki so zunaj nadzora vlade in močno vplivajo na javne finance zadevne države članice.
Poleg tega se presežek nad referenčno vrednostjo šteje za začasnega, kadar proračunske napovedi, ki jih zagotovi Komisija, kažejo, da se bo primanjkljaj po koncu resnega upada gospodarske aktivnosti ali izjemnih okoliščin iz prvega pododstavka zmanjšal pod referenčno vrednost.
1a. Če delež javnega dolga v bruto domačem proizvodu (BDP) presega referenčno vrednost, se šteje, da se zadostno zmanjšuje in dovolj hitro približuje referenčni vrednosti v skladu s členom 126(2), točka (b), PDEU, če zadevna država članica spoštuje svojo pot gibanja očiščenih odhodkov.
2. Komisija in Svet lahko pri ocenjevanju in odločanju o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 126(3) do (6) PDEU menita, da je presežek nad referenčno vrednostjo, ki je posledica resnega upada gospodarske aktivnosti, izjemen v smislu člena 126(2), druga alinea, točka (a), PDEU, kadar Svet ugotovi obstoj izjemnih okoliščin v skladu s členom 25 Uredbe (EU) [o preventivnem delu].
3. Komisija pri pripravi poročila v skladu s členom 126(3) PDEU kot ključni pomembni dejavnik upošteva raven izzivov na področju dolga v zadevni državi članici. Zlasti kadar se država članica glede na najnovejše poročilo o spremljanju vzdržnosti dolga (Debt Sustainability Monitor) sooča z znatnimi izzivi na področju javnega dolga, se bo to praviloma štelo kot ključni dejavnik, ki vodi k uvedbi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.
Komisija upošteva tudi vse druge pomembne dejavnike iz člena 126(3) PDEU, če ti znatno vplivajo na oceno izpolnjevanja meril glede primanjkljaja in dolga s strani zadevne države članice.
V poročilu se ustrezno upoštevajo:
(a)gibanje srednjeročnega ekonomskega položaja, zlasti gibanje inflacije in ciklična gibanja v primerjavi s predpostavkami, na katerih temelji pot gibanja očiščenih odhodkov;
(b)gibanje srednjeročnega proračunskega položaja, ki vključuje zlasti obseg dejanskega odklona od poti gibanja očiščenih odhodkov v letnem in kumulativnem smislu, kot je izmerjen v kontrolnem računu, ter obseg, v katerem je odklon posledica resnega upada gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali celotni Uniji ali izjemnih okoliščin, ki so zunaj nadzora vlade in močno vplivajo na javne finance zadevne države članice v skladu s členoma 24 in 25 Uredbe (EU) [o preventivnem delu]. Kadar je ustrezno, se pri ugotavljanju obsega odklona upošteva tudi odklon v primerjavi s tehnično referenčno smerjo;
(c)razvoj stanja javnega dolga in njegovega financiranja ter s tem povezani dejavniki tveganja, zlasti struktura zapadlosti, valuta denominacije dolga in pogojne obveznosti;
(d)izvajanje reform in naložb, vključno zlasti s politikami za preprečevanje in odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij ter politikami za izvajanje skupne strategije Unije za rast in zaposlovanje, vključno s tistimi, ki jih podpira instrument NextGenerationEU, ter splošna kakovost javnih financ, zlasti učinkovitost nacionalnih proračunskih okvirov.
Komisija ustrezno in izrecno upošteva vse druge dejavnike, ki so po mnenju zadevne države članice pomembni za izčrpno oceno izpolnjevanja meril glede primanjkljaja in dolga ter jih je država članica predložila Svetu in Komisiji. V zvezi s tem se posebna pozornost nameni finančnim prispevkom za spodbujanje mednarodne solidarnosti in doseganje ciljev politike Unije. Mnenje, ki ga zadevna država članica predloži Komisiji, vključuje mnenje njene nacionalne neodvisne fiskalne institucije o pomembnih dejavnikih.
4. Svet in Komisija izvedeta uravnoteženo celovito oceno vseh pomembnih dejavnikov in pri tem zlasti ocenita, v kolikšni meri ti dejavniki vplivajo na oceno izpolnjevanja meril glede primanjkljaja in/ali dolga kot oteževalni ali olajševalni dejavniki.
Če delež javnega dolga v BDP presega referenčno vrednost, se pri ocenjevanju izpolnjevanja merila glede primanjkljaja ti dejavniki v korakih iz člena 126(4), (5) in (6) PDEU, ki vodijo k sprejetju sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja, upoštevajo samo, če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj krovnega načela, tj. da mora splošni javnofinančni primanjkljaj pred upoštevanjem teh pomembnih dejavnikov ostati blizu referenčni vrednosti, hkrati pa je presežek nad referenčno vrednostjo le začasen.
Ti dejavniki pa se upoštevajo pri korakih, ki vodijo k sprejetju sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja, pri ocenjevanju izpolnjevanja merila glede dolga.
5. Poleg tega se lahko Komisija in Svet, kadar je državam članicam dovoljen odklon od njihove poti gibanja očiščenih odhodkov v primeru resnega upada gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali celotni Uniji v skladu s členom 24 Uredbe (EU) [o preventivnem delu], v svoji oceni odločita, da ne bosta ugotovila obstoja čezmernega primanjkljaja.
6. Če se Svet v skladu s členom 126(6) PDEU odloči, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj, Svet in Komisija v naslednjih korakih postopka iz navedenega člena PDEU upoštevata pomembne dejavnike iz odstavka 3 tega člena, saj vplivajo na razmere v zadevni državi članici, vključno, kot je navedeno v členu 5(2) te uredbe, zlasti pri določitvi roka za ustrezno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja in morebitnem podaljšanju tega roka. Vendar se ti pomembni dejavniki ne upoštevajo pri sklepu Sveta na podlagi člena 126(12) PDEU o razveljavitvi nekaterih ali vseh sklepov, sprejetih na podlagi člena 123(6) do (9) in (11) PDEU.
--------------------------
* Uredba (EU) [...] z dne [vstavite datum] [vstavite polni naslov] (UL L...).“;
(2)člen 3 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 3
1. Ekonomsko-finančni odbor v dveh tednih od dneva, ko Komisija sprejme poročilo v skladu s členom 126(3) PDEU, pripravi mnenje v skladu s členom 126(4) PDEU. Mnenje Ekonomsko-finančnega odbora se objavi.
2. Če Komisija meni, da obstaja čezmerni primanjkljaj, Svetu ob doslednem upoštevanju mnenja iz odstavka 1 tega člena predloži svoje mnenje in predlog v skladu s členom 126(5) in (6) PDEU ter o tem obvesti Evropski parlament.
3. Svet odloči o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 126(6) PDEU praviloma v štirih mesecih po datumih poročanja, določenih v členu 3(2) in (3) Uredbe (ES) št. 479/2009. Kadar odloči, da čezmerni primanjkljaj obstaja, Svet istočasno v skladu s členom 126(7) PDEU na zadevno državo članico naslovi priporočila. Svet svoje sklepe in priporočila objavi.
4. Svet zadevni državi članici v priporočilu, pripravljenem v skladu s členom 126(7) PDEU, za sprejetje učinkovitih ukrepov določi rok največ šest mesecev. Če to upravičuje resnost razmer, je lahko rok za sprejetje učinkovitih ukrepov tri mesece. V priporočilu Sveta se določi tudi rok za ustrezno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Svet v svojem priporočilu zahteva tudi, da država članica izvede korektivno pot gibanja očiščenih odhodkov, ki zagotavlja, da primanjkljaj sektorja država ostane ali se zmanjša in ohrani pod referenčno vrednostjo v roku, določenem v priporočilu. Za leta, v katerih naj bi primanjkljaj sektorja država presegel referenčno vrednost, je korektivna pot gibanja očiščenih odhodkov skladna z minimalno letno prilagoditvijo v višini referenčne vrednosti najmanj 0,5 % BDP.
Korektivna pot gibanja očiščenih odhodkov tudi dovolj verjetno zmanjšuje delež dolga ali ga ohranja na preudarni ravni ob upoštevanju meril iz Priloge I k Uredbi (EU) [o preventivnem delu]. Korektivna pot gibanja očiščenih odhodkov zagotovi, da je povprečni letni fiskalni prilagoditveni napor v prvih treh letih vsaj tako visok kot povprečni letni fiskalni napor v celotnem prilagoditvenem obdobju.
5. Zadevna država članica v roku iz odstavka 4 tega člena Svetu in Komisiji predloži poročilo o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi priporočila Sveta v skladu s členom 126(7) PDEU. Poročilo vsebuje cilje za javnofinančne odhodke in prihodke ter za diskrecijske ukrepe na strani odhodkov in prihodkov v skladu s priporočilom Sveta ter informacije o sprejetih ukrepih in vrsti ukrepov, predvidenih za dosego ciljev. Poročilo vsebuje tudi mnenje neodvisne fiskalne institucije zadevne države članice o ustreznosti sprejetih in predvidenih ukrepov glede na cilje. Država članica poročilo objavi.
6. Kadar so bili v skladu s priporočilom iz člena 126(7) PDEU sprejeti učinkoviti ukrepi ali če po sprejetju tega priporočila nastopijo izjemne okoliščine, ki so zunaj nadzora vlade in močno vplivajo na javne finance zadevne države članice, tudi na upoštevanje korektivne poti gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je priporočil Svet v skladu z odstavkom 4 tega člena, se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči, da sprejme revidirano priporočilo na podlagi člena 126(7) PDEU. V revidiranem priporočilu se lahko ob upoštevanju pomembnih dejavnikov iz člena 2(3) te uredbe zlasti podaljša rok za ustrezno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, in to praviloma za eno leto. Če Svet ugotovi obstoj resnega upada gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali celotni Uniji v skladu s členom 24 Uredbe (EU) [o preventivnem delu], se lahko na priporočilo Komisije prav tako odloči, da bo sprejel revidirano priporočilo na podlagi člena 126(7) PDEU pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti. V revidiranem priporočilu se lahko zlasti podaljša rok za ustrezno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, in to praviloma za eno leto.“;
(3)člen 4 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 4
Svet pri presojanju o tem, ali so bili na podlagi njegovih priporočil v skladu s členom 126(7) PDEU sprejeti učinkoviti ukrepi, pri svoji odločitvi izhaja iz poročila, ki ga predloži zadevna država članica v skladu s členom 3(5) te uredbe, in njegovega izvajanja ter iz vseh drugih javno napovedanih in dovolj podrobnih odločitev vlade zadevne države članice.
Kadar Svet v skladu s členom 126(8) PDEU ugotovi, da zadevna država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov, o tem ustrezno poroča Evropskemu svetu.“;
(4)člen 5 se spremeni:
(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
„1. Sklep Sveta o pozivu zadevni sodelujoči državi članici, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, v skladu s členom 126(9) PDEU se sprejme v dveh mesecih od sprejetja sklepa Sveta, da niso bili sprejeti učinkoviti ukrepi v skladu s členom 126(8) PDEU. Svet v pozivu zahteva, naj država članica izvede korektivno pot gibanja očiščenih odhodkov, ki zagotavlja, da primanjkljaj sektorja država v roku, določenem v pozivu, ostane ali se zmanjša in ohrani pod referenčno vrednostjo. Za leta, v katerih naj bi primanjkljaj sektorja država presegel referenčno vrednost, je korektivna pot gibanja očiščenih odhodkov skladna z minimalno letno prilagoditvijo v višini referenčne vrednosti najmanj 0,5 % BDP.
Korektivna pot gibanja očiščenih odhodkov tudi dovolj verjetno zmanjšuje delež dolga ali ga ohranja na preudarni ravni ob upoštevanju meril iz Priloge I k Uredbi (EU) [o preventivnem delu]. Korektivna pot gibanja očiščenih odhodkov zagotovi, da je povprečni letni fiskalni prilagoditveni napor v prvih treh letih vsaj tako visok kot povprečni letni fiskalni napor v celotnem prilagoditvenem obdobju. Svet navede tudi ukrepe, ki spodbujajo uspešno izvajanje korektivne poti gibanja očiščenih odhodkov.“;
(b)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
„2. Kadar so bili v skladu s pozivom iz člena 126(9) PDEU sprejeti učinkoviti ukrepi ali če po sprejetju tega poziva nastopijo izjemne okoliščine, ki so zunaj nadzora vlade in močno vplivajo na javne finance zadevne države članice, tudi na spoštovanje korektivne poti gibanja očiščenih odhodkov iz odstavka 1 tega člena, se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči, da sprejme revidiran poziv na podlagi člena 126(9) PDEU. V revidiranem pozivu se lahko ob upoštevanju pomembnih dejavnikov iz člena 2(3) te uredbe zlasti podaljša rok za ustrezno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, in to praviloma za eno leto. Če Svet ugotovi obstoj resnega upada gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali celotni Uniji v skladu s členom 24 Uredbe (EU) [o preventivnem delu], se lahko na priporočilo Komisije prav tako odloči, da bo sprejel revidiran poziv na podlagi člena 126(9) PDEU pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti. V revidiranem pozivu se lahko zlasti podaljša rok za ustrezno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, in to praviloma za eno leto.“;
(5)v členu 6 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Svet pri presojanju o tem, ali so bili na podlagi njegovega poziva v skladu s členom 126(9) PDEU sprejeti učinkoviti ukrepi, pri svoji odločitvi izhaja iz poročila, ki ga predloži zadevna država članica v skladu s členom 5(1a) te uredbe, in njegovega izvajanja ter iz vseh drugih javno napovedanih in dovolj podrobnih odločitev vlade zadevne države članice. Upoštevajo se rezultati nadzorne misije, ki jo izvede Komisija v skladu s členom 10a te uredbe.“;
(6)člen 8 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 8
1. Sklep Sveta v skladu s členom 126(11) PDEU o zaostritvi sankcij se sprejme najpozneje v dveh mesecih po datumih poročanja iz Uredbe (ES) št. 479/2009.
2. Sklep Sveta v skladu s členom 126(12) PDEU o razveljavitvi nekaterih ali vseh njegovih sklepov se sprejme čim prej in v vsakem primeru najpozneje v dveh mesecih po datumih poročanja iz Uredbe (ES) št. 479/2009.
3. Sklep Sveta v skladu s členom 126(12) PDEU se sprejme le, če proračunske napovedi, ki jih pripravi Komisija, kažejo, da se je primanjkljaj trajno zmanjšal pod referenčno vrednost, in če je bil postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem sprožen na podlagi merila glede dolga, da je zadevna država članica v preteklih dveh letih upoštevala korektivno pot gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je določil Svet v skladu s členom 3(4) ali členom 5(1) te uredbe, in naj bi glede na napoved Komisije to nadaljevala tudi v tekočem letu.“;
(7)v členu 9 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem miruje:
(a)kadar zadevna država članica ravna v skladu s priporočili iz člena 126(7) PDEU;
(b) kadar zadevna sodelujoča država članica ravna v skladu s pozivi iz člena 126(9) PDEU.“;
(8)člen 10 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 10
1. Svet in Komisija redno spremljata izvajanje ukrepov, ki jih sprejme:
– zadevna država članica na podlagi priporočil v skladu s členom 126(7) PDEU,
– zadevna sodelujoča država članica na podlagi pozivov v skladu s členom 126(9) PDEU.
2. Če sodelujoča država članica ukrepa ne izvaja ali če je po mnenju Sveta ukrep neprimeren, Svet nemudoma sprejme sklep v skladu s členom 126(9) PDEU ali členom 126(11) PDEU.
3. Če dejanski podatki iz Uredbe (ES) št. 479/2009 kažejo, da sodelujoča država članica ni ustrezno zmanjšala čezmernega primanjkljaja v rokih, določenih bodisi v priporočilu v skladu s členom 126(7) PDEU bodisi v pozivu v skladu s členom 126(9) PDEU, Svet nemudoma sprejme sklep v skladu s členom 126(9) PDEU oziroma členom 126(11) PDEU.“;
(9)člen 10a se spremeni:
(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
„1. Komisija vzdržuje trajen dialog z organi držav članic v skladu s cilji te uredbe. V ta namen Komisija zlasti izvaja misije, katerih namen je, da se ocenijo trenutne ekonomske razmere v državi članici in prepoznajo tveganja ali težave pri uresničevanju ciljev te uredbe ter omogoči izmenjava z drugimi zadevnimi deležniki, vključno z nacionalnimi neodvisnimi fiskalnimi institucijami.“;
(b)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
„2. Potem ko Svet sprejme poziv na podlagi člena 126(9) PDEU, Komisija v zadevni državi članici izvede namensko nadzorno misijo, da bi razpravljala o ukrepih, ki jih namerava sprejeti država članica na podlagi ukrepov, ki se zdijo potrebni v skladu s pozivom na podlagi člena 126(9) PDEU. Komisija lahko na povabilo parlamenta zadevne države članice predstavi svojo oceno ekonomskega in fiskalnega položaja v državi članici. Za države članice, na katere so naslovljeni priporočila in pozivi, izdani na podlagi sklepa v skladu s členom 126(8) PDEU in sklepov v skladu s členom 126(11) PDEU, se lahko izvaja okrepljeni nadzor za namene spremljanja na kraju samem. Zadevne države članice zagotovijo vse potrebne informacije za pripravo in izvedbo nadzorne misije.“;
(10)člen 12 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 12
1. Znesek globe znaša do 0,05 % BDP za šestmesečno obdobje in se plača vsakih šest mesecev, dokler Svet ne oceni, da je zadevna država članica sprejela učinkovite ukrepe na podlagi poziva, izdanega v skladu s členom 126(9) PDEU.
2. Svet v vsakem šestmesečnem obdobju, ki sledi obdobju, v katerem je naložena globa, do razveljavitve sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja oceni, ali je zadevna sodelujoča država članica sprejela učinkovite ukrepe na podlagi poziva Sveta v skladu s členom 126(9) PDEU. V tej polletni oceni se Svet v skladu s členom 126(11) PDEU odloči za okrepitev sankcij, razen če je zadevna sodelujoča država članica ravnala v skladu s pozivom Sveta.
3. Skupni znesek glob iz odstavkov 1 in 2 ne presega 0,5 % BDP.“;
(11)člena 14 in 15 se nadomestita z naslednjim:
„Člen 14
1. V skladu s členom 126(12) PDEU Svet razveljavi sankcije iz člena 126(11), prva in druga alinea, PDEU glede na napredek, ki ga je zadevna sodelujoča država članica dosegla pri ustreznem zmanjševanju čezmernega primanjkljaja.
Člen 15
V skladu s členom 126(12) PDEU Svet razveljavi vse preostale sankcije, če se razveljavi sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja. Globe, uvedene v skladu s členom 12 te uredbe, se zadevni sodelujoči državi članici ne povrnejo.“;
(12)člena 16 in 17 se črtata;
(13)v členu 17a se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Komisija objavi poročilo o uporabi te uredbe do 31. decembra 2030 in nato vsakih pet let.
V tem poročilu se pregledata vsaj:
(a) uspešnost te uredbe;
(b) napredek pri zagotavljanju tesnejše uskladitve ekonomskih politik in trajnostne konvergence ekonomskih učinkov držav članic v skladu s PDEU.
2. Po potrebi se poročilu iz odstavka 1 priložijo predlogi za spremembo te uredbe.
3. Navedeno poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.“;
(14)vstavi se naslednji člen 17b:
„Člen 17b
Svet na priporočilo Komisije za države članice, za katere [datum začetka veljavnosti uredbe o spremembi] velja priporočilo na podlagi člena 126(7) PDEU ali poziv na podlagi člena 126(9) PDEU in ki so sprejele učinkovite ukrepe, sprejme revidirano priporočilo na podlagi člena 126(7) PDEU ali revidiran poziv na podlagi člena 126(9) PDEU.
Revidirano priporočilo ali poziv sprejme skupaj s sprejetjem priporočila v skladu s členom 16 Uredbe (EU) [o preventivnem delu], ki določa pot gibanja očiščenih odhodkov.“;
(15)priloga se črta.
Člen 2
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik