EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.10.2023

COM(2023) 652 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Napredek na področju konkurenčnosti tehnologij za čisto energijo

POROČILO O NAPREDKU NA PODROČJU KONKURENČNOSTI TEHNOLOGIJ ZA ČISTO ENERGIJO ZA LETO 2023

POVZETEK    

1.    UVOD    

2.    OCENA KONKURENČNOSTI SEKTORJA ČISTE ENERGIJE EU    

2.1    Vpliv visokih cen energije in surovin na sektor čiste energije EU    

2.2    Od virov do sestavljanja: krepitev EU kot industrijske velesile    

2.3    Človeški kapital in spretnosti: premostitev vrzeli v spretnostih in odprava pomanjkanja spretnosti za preprečitev ozkih grl    

2.4    Od raziskav in inovacij do uvajanja na trg: načrtovanje uspešne poti za EU    

2.5    Tvegani kapital: privabljanje kapitala v EU    

3.    OCENJEVANJE KONKURENČNOSTI STRATEŠKIH NETO NIČELNIH TEHNOLOGIJ    

3.1    Sončna fotovoltaika    

3.2    Sončna toplotna energija    

3.3    Vetrna energija na kopnem in morju    

3.4    Oceanska energija    

3.5    Baterije    

3.6    Toplotne črpalke    

3.7    Geotermalna energija    

3.8    Elektroliza vode za proizvodnjo obnovljivega vodika    

3.9    Tehnologije trajnostnega bioplina in biometana    

3.10    Zajemanje in shranjevanje ogljika    

3.11    Omrežne tehnologije: primer visokonapetostnih sistemov prenosa z enosmernim tokom        

4.    SKLEPNE UGOTOVITVE    

POVZETEK

EU se je v odziv na motnje svetovnega energetskega sistema brez primere, ki jih je povzročila pandemija COVID-19 in še poslabšala neizzvana in neupravičena vojaška agresija Rusije proti Ukrajini, odločila, da pospeši prehod na čisto energijo.

Kljub naraščajočim cenam zaradi najvišjih stroškov energije in materialov v letu 2022 tehnologije za čisto energijo ostajajo stroškovno zelo konkurenčne. Stopnja uvajanja tehnologij za čisto energijo v EU je vedno višja. Leta 2022 se je stopnja uvajanja vetrne in sončne energije v primerjavi z letom 2021 zvišala za približno 50 %. Vendar ta trend ne bi smel zasenčiti izzivov, s katerimi se industrija EU spopada na področju proizvodnje čiste energije. Tudi v sektorjih, kot sta sektor vetrne energije ali sektor toplotnih črpalk, v katerih ima EU močno proizvodno bazo, se tržni deleži EU zmanjšujejo.

Na splošno je EU vse bolj odvisna od tretjih držav za uvoz surovin, ključnih vmesnih sestavnih delov in tehnologij za končno čisto energijo. Več kot 60 % svetovne proizvodne zmogljivosti za ključne segmente v vrednostni verigi baterij in sončne energije je na Kitajskem. Več kot 90 % zmogljivosti za rezine in ingote, potrebne za sončno fotovoltaiko, je na Kitajskem.

Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora, akt o neto ničelni industriji in akt o kritičnih surovinah so med ključnimi ukrepi EU za zmanjšanje odvisnosti od uvoza neto ničelnih tehnologij, krepitev odpornosti vrednostne verige in vzpostavitev močne domače proizvodne baze. Njihov namen je obravnavati najbolj pereče izzive. Med temi izzivi so izboljšanje spretnosti, zagotovitev kakovostnih delovnih mest in pretvorba inovacij v industrijsko proizvodnjo. Kljub pozitivnemu trendu na področju zaposlovanja najnovejši podatki kažejo, da vrzeli v spretnostih in pomanjkanje spretnosti od leta 2021 morda zavirajo rast v sektorju čiste energije. Leta 2023 skoraj štiri od petih malih in srednjih podjetij poročajo, da imajo na splošno težave pri iskanju delavcev z ustreznimi spretnostmi.

Za konkurenčno industrijo čiste energije je prav tako ključnega pomena oblikovanje uspešne poti na področju raziskav in inovacij. EU ostaja v ospredju pri raziskavah o čisti energiji, ohranja močan položaj na področju mednarodno zaščitenih patentov ter ima vodilno vlogo na področju obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti. Kljub temu sta ključna elementa za oblikovanje te uspešne poti na področju raziskav in inovacij okrepitev prizadevanj za sinergijsko uporabo programov EU in nacionalnih programov ter opredelitev jasnih nacionalnih ciljev na področju raziskav in inovacij za leti 2030 in 2050.

EU mora tudi ostati privlačen kraj za naložbe v tehnologije za čisto energijo ter njihovo proizvodnjo in uporabo. Naložbe tveganega kapitala v čisto energijo v EU so se leta 2022 v primerjavi z letom 2021 povečale za 42 % in so predstavljale vse večji delež svetovnih naložb tveganega kapitala v podjetja, dejavna na področju tehnologije za čisto energijo, s čimer se je EU uvrstila na tretje mesto za ZDA in Kitajsko. Vendar EU pri obravnavi strateških neto ničelnih tehnologij, kot so opredeljene v aktu o neto ničelni industriji, z izjemo baterij, še vedno ni v celoti izkoristila svoje zmogljivosti za privabljanje poslov z večjo rastjo, kot so to storile ZDA in Kitajska. Da bi se povečale konkurenčnost, odpornost in vodilna vloga EU, se razvijajo regulativni in finančni okviri EU za zagotovitev naložb in nadaljnjega pretakanja kapitala v podjetja EU v zahtevanem obsegu.

Poleg teh medsektorskih vprašanj se neto ničelne tehnologije spopadajo tudi s posebnimi izzivi in ponujajo različne priložnosti.

Leto 2022 je bilo rekordno leto za nameščeno zmogljivost sončne fotovoltaike v EU. Z vidika vrednostne verige pa je EU močno odvisna od kitajskega uvoza. Da bi premostila stroškovno vrzel v primerjavi s konkurenti, mora na podlagi načrtovanih ukrepov razširiti svoje proizvodne obrate in se osredotočiti na inovativne proizvode ter napredne in bolj trajnostne proizvodne procese.

EU ima vodilno vlogo na področju tehnologije za sončno toplotno energijo, vendar se spopada z vse večjo konkurenčnostjo azijskih akterjev. Inovativne rešitve in stalen tehnološki napredek so ključnega pomena za spodbujanje konkurenčnosti. Dobra priložnost za uvedbo sončne toplotne energije je prav tako veliko povpraševanje EU po industrijski procesni toploti v območju od 150 do 400 °C.

 

Sektor vetrne energije v EU je še vedno eden od najmočnejših akterjev na svetu, saj so proizvajalci EU leta 2022 predstavljali 30 % svetovnega tržnega deleža, ki pa je manjši od 42-odstotnega deleža v letu 2019. Sektor se spopada s posebnimi izzivi, vključno z negotovim povpraševanjem, vprašanji zasnove dražb in počasnimi postopki izdaje dovoljenj. Da bi se Komisija spoprijela s temi težavami, je sprejela akcijski načrt za vetrno energijo, ki bo pomagal še bolj pospešiti izdajanje dovoljenj, izboljšati dražbene sisteme po vsej EU, olajšati dostop do financiranja in okrepiti dobavne verige.

Industrija na področju tehnologije za oceansko energijo v EU je zelo inovativna. Za povečanje konkurenčnosti tega sektorja vlagatelji potrebujejo zagotovilo. Industrijo bi prav tako podprlo izvajanje dražb za posamezno tehnologijo ali razvoj večnamenske uporabe (npr. z drugimi napravami za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ali za več dejavnosti). 

EU je na dobri poti, da zadosti napovedanemu povpraševanju po baterijah za leti 2025 in 2030. Število napovedanih gigatovarn litij-ionskih baterij se je v letu 2022 s 26 povečalo na 30 in se še naprej povečuje. Čeprav se je delež napovedi svetovnih naložb v zmogljivost proizvodnje litij-ionskih baterij v Evropi z 41 % v letu 2021 zmanjšal na 2 % v letu 2022, se po vsej Evropi vse hitreje gradijo tovarne baterij, ki naj bi do leta 2030 zadostile večini povpraševanja v EU. Največje relativno povečanje, ki je potrebno za dosego cilja za leto 2030, je recikliranje.

Trg EU za posamezne toplotne črpalke raste. Ocene kažejo, da se je prodaja posameznih toplotnih črpalk v letu 2022 povečala za 41 %. Vendar je to rast delno omejil uvoz, pri čemer se je primanjkljaj v trgovinski bilanci v letu 2022 od leta 2021 podvojil. Proizvodna zmogljivost EU je leta 2021 po ocenah zadostila 75 % povpraševanja EU po posameznih vodnih toplotnih črpalkah, vendar so proizvajalci v EU odvisni od uvoza sestavnih delov, kot so kompresorji in sintetična hladilna sredstva. Komisija pripravlja akcijski načrt EU za pospešitev uvajanja toplotnih črpalk.

Čeprav je nameščena zmogljivost geotermalnega sektorja EU omejena, lahko prispeva k ciljem načrta REPowerEU in zanesljivi oskrbi s surovinami. Sektor potrebuje več razpoložljivih podatkov o podzemlju za povečanje stopnje uspešnosti in predvidljivosti novih projektov v geotermalnem sektorju ter tehnoloških izboljšav. Za sektor bi bili koristni tudi ukrepi za poenostavitev postopka izdajanja dovoljenj, sheme za zmanjševanje tveganj, večja ozaveščenost javnosti in bolj kvalificirana delovna sila.

Naložbe v EU za proizvodnjo obnovljivega vodika z elektrolizo vode so več proizvajalcem omogočile izgradnjo novih tovarn elektrolizatorjev v Evropi. Hkrati se EU spopada z izzivi pri povečanju energije iz obnovljivih virov in stroškovno učinkovite energije za napajanje teh elektrolizatorjev ter preprečevanju morebitnih negativnih posledic za razpoložljivost sladke vode pri uvedbi te tehnologije. Potrebni so nadaljnji ukrepi za povečanje zmogljivosti recikliranja v Evropi, med drugim kritičnih surovin, potrebnih za proizvodnjo elektrolizatorjev.

Leta 2022 je bila EU največja proizvajalka bioplina, saj je predstavljala več kot 67 % svetovne proizvodnje. EU je tudi vodilna na področju raziskav in inovacij v zvezi s trajnostnim bioplinom. Znižanje proizvodnih stroškov, zlasti z inovacijami, replikacijo in stabilnim regulativnim okvirom, bi lahko pripomoglo k okrepitvi konkurenčnosti EU v tem sektorju.

Nabor tehnologij za zajemanje in shranjevanje ogljika v EU je zrel, preskušen in vedno dostopen. Vendar je treba zajemanje in shranjevanje ogljika uvesti v velikem obsegu, če želi EU doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. EU ima razmeroma dober položaj na področju tehnologij za zajemanje CO2 ter raziskav in inovacij, vendar še ni razvila celotnih vrednostnih verig na področju industrijskega upravljanja ogljika in obrati še vedno ne obratujejo na komercialni podlagi. Za privabljanje zasebnega kapitala bo potrebno javno financiranje na ravni EU in nacionalni ravni. Poleg tega bodo bistveni tudi predlogi poslovnih modelov za ta nastajajoči trg. EU je razvila več orodij politike, ki podpirajo razvoj zajemanja in shranjevanja ogljika. Komisija zdaj pripravlja strategijo za industrijsko upravljanje ogljika, ki je načrtovana za prvo četrtletje leta 2024.

Zaradi namestitve velikih vetrnih polj na morju in regionalnih povezovalnih daljnovodov je evropski trg zelo privlačen za razvijalce sistema visokonapetostnega enosmernega toka (HVDC) in ponudnike teh tehnologij. Vendar bo treba v sektorju premagati izzive, kot sta večje svetovno povpraševanje po sestavnih delih in tveganje motenj v dobavni verigi. Ključnega pomena sta tesnejše sodelovanje med deležniki ter podpora usklajevanju in standardizaciji, zlasti za spodbujanje naložb dobaviteljev EU v proizvodno zmogljivost. Pri spoprijemanju z glavnimi težavami v dobavni verigi bi lahko pripomogla uvedba poenostavljenih postopkov javnega naročanja in prostovoljno združevanje povpraševanja za kupce iz EU.

Konkurenčnost sektorja čiste energije je bila v zadnjem letu deležna večje pozornosti. EU se je hitro odzvala, da bi podprla svojo industrijo pri spopadanju s sedanjimi izzivi, in si bo v ta namen prizadevala za usklajeno ukrepanje. Ta izdaja poročila o napredku na področju konkurenčnosti za leto 2023 je še posebej aktualna, saj zagotavlja vpogled v glavne dejavnike, priložnosti in ovire za konkurenčnost v sektorju čiste energije EU.

1.UVOD

Pandemija COVID-19 ter neizzvana in neupravičena vojaška agresija Rusije proti Ukrajini sta močno oslabili svetovni energetski sistem. Zaradi rekordno visokih cen energije in motenj v svetovnih dobavnih verigah je energetski sistem EU na preizkušnji kot še nikoli prej, zato so potrebni ukrepi, s katerimi bi bila ljudem zagotovljena zanesljiva in cenovno dostopna energija. EU se je odzvala z odločnimi ukrepi za diverzifikacijo oskrbe z energijo in pospešitev prehoda na čisto energijo.

Od leta 2020 so se s politikami EU za okrevanje gospodarstva, sprejetimi v odziv na pandemijo, kot je mehanizem za okrevanje in odpornost, znatno povečale naložbe v rešitve za čisto energijo. Samo reforme in naložbe, ki so jih države članice predlagale v svojih načrtih za okrevanje in odpornost, predstavljajo približno 203 milijarde EUR odhodkov, povezanih s podnebnimi ukrepi 1 . Poleg tega je s skladi kohezijske politike zagotovljenih dodatnih 46 milijard EUR naložb, povezanih s čisto energijo.

EU je leta 2022 sprejela načrt REPowerEU 2 , v katerem je opredelila ukrepe za čimprejšnjo postopno odpravo odvisnosti EU od uvoza ruske energije. V načrtu so določeni ukrepi za varčevanje z energijo, diverzifikacijo oskrbe z energijo in pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov.

Ti ukrepi so privedli do pomembnih rezultatov. Delež ruskega plina iz plinovoda od celotnega uvoza plina v EU se je s približno 45–50 % pred pandemijo zmanjšal na približno 10 % med januarjem in junijem 2023. Stopnja uvajanja vetrne in sončne energije v EU se je v primerjavi z letom 2021 povečala za približno 50 %. Vetrna in sončna energija sta predstavljali 22 % proizvodnje električne energije v EU in sta tako prvič prehiteli zemeljski plin. Poleg tega je EU sprejela ambicioznejše cilje glede energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov za leto 2030.

Ta obsežen in pospešen energetski prehod je treba podpreti z ukrepi za zagotovitev odporne oskrbe s tehnologijami za čisto energijo. Ti ukrepi vključujejo povečanje domače proizvodne zmogljivosti, diverzifikacijo dobavnih verig in uporabo ukrepov za krožno gospodarstvo. To je ključnega pomena za okrepitev odprte strateške avtonomije EU. Taki ukrepi niso pomembni le za povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo, temveč se lahko z njimi ustvarjajo tudi delovna mesta in rast. Svetovni trg za ključne množično proizvedene neto ničelne tehnologije naj bi se do leta 2030 glede na današnjo raven potrojil, njegova letna vrednost pa naj bi znašala približno 600 milijard EUR 3 .

Danes se industrija na področju proizvodnje čiste energije v EU spopada z ovirami. Tržni deleži se zmanjšujejo tudi v sektorjih, kot je sektor vetrne energije ali sektor toplotnih črpalk, v katerih ima EU močno proizvodno bazo. Druge regije na svetu so sprejele obsežne pobude za spodbujanje svoje neto ničelne industrije, konkurenca pa je vse ostrejša in hitrejša.

Zato je Evropska komisija februarja 2023 predstavila industrijski načrt v okviru evropskega zelenega dogovora 4 . Cilj načrta je povečati konkurenčnost neto ničelne industrije EU z izboljšanjem regulativnega okvira, pospešitvijo dostopa do financiranja, vlaganjem v spretnosti in podpiranjem trgovine. Načrtu sta marca 2023 sledila predloga akta o neto ničelni industriji 5 in akta o kritičnih surovinah 6 . Cilj teh pobud je poenostaviti regulativni okvir, utrditi vodilni položaj EU v industriji na področju proizvodnje neto ničelnih tehnologij, zagotoviti trajnostnost oskrbe s kritičnimi surovinami, zmanjšati odvisnost EU od visoko koncentriranega uvoza in povečati stopnjo recikliranja strateških surovin. Ti ukrepi temeljijo na drugih obstoječih pobudah, kot so akcijski načrt za krožno gospodarstvo in nova pravila o baterijah. 

Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora dopolnjujejo druge pobude, vključno s sporočiloma o 30. obletnici enotnega trga 7 in dolgoročnem pogledu na konkurenčnost EU 8 , saj je v njih določen dolgoročen trajnosten in celovit pristop k spodbujanju konkurenčnosti EU. Cilj strategije za okrepitev gospodarske evropske varnosti 9 je čim bolj zmanjšati tveganja, ki izhajajo iz nekaterih gospodarskih tokov, hkrati pa ohraniti najvišje ravni gospodarske odprtosti in dinamike. Nazadnje, platforma za strateške tehnologije za Evropo (STEP) spodbuja naložbeno zmogljivost za kritične tehnologije, vključno s tehnologijami za čisto energijo.

Za spremljanje napredka pri teh pobudah morajo ti ukrepi temeljiti na podatkih, za kar je potrebno stalno spremljanje konkurenčnosti sektorja čiste energije EU. To poročilo o napredku na področju konkurenčnosti tehnologij za čisto energijo 10 je del tega postopka spremljanja na več načinov. Prvič, zagotavlja vpogled v glavne dejavnike, priložnosti in ovire za konkurenčnost sektorja čiste energije EU kot celote. V njem so obravnavani tehnološki in netehnološki izzivi, povezani z visokimi cenami energije in materialov, tveganje motenj v vrednostni verigi, pomanjkanje spretnosti in delovne sile ter področje inovacij. Drugič, v njem je ocenjena konkurenčnost strateških energetskih tehnologij, opredeljenih v predlogu akta o neto ničelni industriji, pri čemer so poudarjeni segmenti vrednostnih verig, ki jim je treba nameniti pozornost.

Komisija je to poročilo od leta 2020 vsako leto objavila v skladu s členom 35(1), točka (m), uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Priloženo je poročilom o stanju energetske unije, temelji pa na podatkih opazovalnice za tehnologijo za čisto energijo (CETO) 11 .

2.OCENA KONKURENČNOSTI SEKTORJA ČISTE ENERGIJE EU

2.1Vpliv visokih cen energije in surovin na sektor čiste energije EU

Neizzvana in neupravičena vojaška agresija Rusije proti Ukrajini ter poskusi manipuliranja z energetskim trgom so leta 2022 privedli do rekordno visokih cen energije v EU in drugod po svetu. Veleprodajne cene plina v EU so avgusta 2022 dosegle rekordno vrednost (294 EUR/MWh 12 ) in ostale zelo visoke do konca leta 2022. Čeprav se večina električne energije proizvede iz stroškovno ugodnejših virov (41 % obnovljivih virov energije in 23 % jedrske energije), cene električne energije še vedno v veliki meri odražajo ceno zemeljskega plina 13 . Zato so cene električne energije na veleprodajnih trgih leta 2022 dosegle rekordne vrednosti (474 EUR/MWh 14 ), kar je ogrozilo konkurenčnost EU.

EU odločno ukrepa že od leta 2021 15 . Zaradi strategije, ki temelji na diverzifikaciji oskrbe, ravneh obveznega skladiščenja, usklajenem prizadevanju za izboljšanje energijske učinkovitosti, zmanjšanju povpraševanja po energiji in hitrejšem uvajanju obnovljivih virov energije, so se rekordno visoke cene zemeljskega plina, ki so bile zabeležene lani, znatno znižale. V blagih zimskih razmerah so se evropski trgi plina in električne energije do konca leta 2022 stabilizirali, cene pa so se začele vztrajno zniževati. Veleprodajne cene plina so z zgodovinsko visokih ravni do konca leta 2022 padle na 130–140 EUR/MWh, v prvi polovici leta 2023 pa so se stalno zniževale in do avgusta 2023 dosegle 30–40 EUR/MWh. Enako kot so se znižale cene plina, so se postopoma nižale tudi rekordne cene električne energije, in sicer zaradi manjšega povpraševanja, večje proizvodnje energije iz obnovljivih virov in obnovitve zalog v hidroelektrarnah. Cene električne energije na veleprodajnem trgu so se v prvem tednu avgusta 2023 znižale na 74 EUR/MWh.

Kljub izboljšanju tržnih temeljev, saj sta se z ukrepi politike in tržnimi silami EU uravnotežili ponudba energije in povpraševanje po njej, ter ob zagotovitvi novih virov oskrbe s plinom 16 so cene industrijske električne energije in plina še vedno višje od povprečja pred krizo 17 . Povečal se je tudi razkorak z drugimi svetovnimi gospodarstvi 18 . To je priložnost in izziv za konkurenčnost sektorja čiste energije.

Po eni strani so zaradi visokih cen energije rešitve za čisto energijo še konkurenčnejše od možnosti fosilnih goriv in spodbujajo višje stopnje uvedbe. Zaradi visokih cen energije ter neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije proti Ukrajini so se znatno povečale javne in zasebne naložbe EU v energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije. To vključuje povečanje javnega financiranja za energetsko infrastrukturo, zlasti s prispevkom mehanizma za okrevanje in odpornost (RFF) k načrtu REPowerEU 19 .

Visoke cene goriva in ogljika so povzročile zmanjšanje deleža proizvodnje fosilnih goriv v mešanici virov električne energije EU (s 34 % v letu 2021 na 32 % v letu 2023), delež obnovljivih virov energije pa se je s 37 % v letu 2021 povečal na 42 % v letu 2023. Ukrepi politike EU imajo pomembno vlogo pri pospešitvi uvajanja tehnologij za čisto energijo: leta 2022 se je namestitev sončnih in vetrnih zmogljivosti povečala za 60 % oziroma 45 %, delež električne energije, proizvedene z vetrnimi in sončnimi napravami, pa je prvič presegel delež plina in energije, proizvedene s premogom.

Po drugi strani pa visoke cene energije skupaj z visokimi obrestnimi merami tudi neposredno in posredno negativno vplivajo na vrednostne verige tehnologij za čisto energijo v EU. Gospodarski in geopolitični pretresi so od leta 2020 močno obremenili dobavne verige čiste energije in začasno zaustavili zmanjševanje stroškov uvajanja. Ta kombinacija dejavnikov je povzročila višje stroške proizvodnje in namestitve za projekte na področju vetrne energije in v manjši meri za projekte na področju sončne energije. Po ocenah industrije 20 so se stroški gradnje vetrnih polj na morju leta 2023 v EU zvišali za 40 %.

Vse višje obrestne mere so negativno vplivale tudi na financiranje projektov na področju energije iz obnovljivih virov, saj začetni stroški kapitala predstavljajo večino stroškov projekta. To je še posebej kritično za energijo iz vetrnih polj na morju, ker so potrebne velike začetne naložbe. Ocenjuje se, da se bodo s 3,2-odstotnim zvišanjem obrestnih mer stroški projektov na morju zvišali za 25 % 21 . Zato niso bile sprejete nobene nove končne odločitve o naložbah v vetrna polja na morju. Obseg naročil novih vetrnih generatorjev se je v Evropi leta 2022 v primerjavi z letom 2021 zmanjšal za 47 % 22 . Vendar se je ta trend v letu 2023 obrnil. V prvih šestih mesecih leta 2023 je bilo zbranih skoraj 9,3 milijarde EUR za gradnjo štirih vetrnih polj v EU s proizvodno zmogljivostjo 2,7 GW.

Oskrba s surovinami in razvoj njihovih cen sta še en izziv za konkurenčnost sektorja čiste energije v EU, saj vplivata na stroške tehnologij za čisto energijo. Med letom 2021 in začetkom leta 2022 se je cena več kritičnih materialov (zlasti litija in niklja) zvišala, nestanovitnost pa se je močno povečala 23 . Čeprav so se cene v drugi polovici leta 2022 in v začetku leta 2023 začele zmerno zniževati, so ostale precej nad zgodovinskim povprečjem.

Cene litijevega karbonata so se še naprej zviševale tudi v letu 2022, med januarjem 2022 in januarjem 2023 pa so se skoraj podvojile. V začetku leta 2023 so bile cene litija šestkrat višje od povprečja iz obdobja 2015–2020. Med januarjem in marcem 2023 so cene litija padle za 20 % in se vrnile na raven iz konca leta 2022. Cene kobalta so se, potem ko so marca 2022 dosegle najvišjo vrednost 80 000 USD (72 600 EUR 24 ) na tono, stalno zniževale in se v preostalem letu ustavile pri približno 50 000 USD (47 485 EUR 25 ) na tono. V letu 2023 naj bi cene kobalta zaradi prekomerne dobave ostale nizke. Litij in kobalt sta ključna elementa v baterijah in bistvena za prehod na čisto energijo.

Visoke cene energije in surovin so vplivale na desetletni trend zniževanja stroškov tehnologije za čisto energijo zaradi inovacij in ekonomije obsega 26 . Na primer, cena vetrnih generatorjev in fotovoltaičnih sončnih modulov se je med letoma 2020 in 2022 zvišala. Vendar se cene v letu 2023 spet znižujejo. Kljub temu dinamičnemu oblikovanju cen so cene vseh tehnologij za čisto energijo danes še vedno precej nižje kot pred desetletjem. Čeprav so visoke cene energije in surovin vplivale na sektor čiste energije, je energija, proizvedena s tehnologijami za čisto energijo, v EU še vedno zelo stroškovno konkurenčna 27 .

Na sliki 1 je prikazan pregled izračunov diskontiranih lastnih cen proizvodnje energije za leto 2022 za vrsto reprezentativnih pogojev 28 po vsej EU. Rezultati kažejo, da so imele v letu 2022 tehnološke flote z nizkimi spremenljivimi stroški (vključno s spremenljivimi operativnimi stroški in stroški goriva), kot je proizvodnja energije iz obnovljivih virov, nižje diskontirane lastne cene proizvodnje energije kot proizvodne tehnologije z visokimi spremenljivimi stroški, kot je proizvodnja na fosilna goriva.

Slika 1: Pregled diskontiranih lastnih cen proizvodnje električne energije za posamezno tehnološko floto za leto 2022 (svetlo modra polja prikazujejo razpon po vsej EU, ravne modre črte pa označujejo mediano) 29

 
Vir: simulacija modela METIS Skupnega raziskovalnega središča, 2023. 30

2.2Od virov do sestavljanja: krepitev EU kot industrijske velesile

Trenutne geopolitične razmere vplivajo tudi na svetovno konkurenčnost čiste energije, saj so spodbudile razvoj nove dinamike politike in tržnih trendov.

Na svetovni ravni sektor neto ničelnih tehnologij hitro raste. Svetovni trg za ključne masovno proizvedene neto ničelne tehnologije naj bi se do leta 2030 potrojil, njegova vrednost pa naj bi znašala približno 600 milijard EUR 31 . Večje povpraševanje gre z roko v roki z večjim povpraševanjem po virih in materialih. Ocene kažejo, da se bo svetovno povpraševanje po nekaterih surovinah, ki so ključnega pomena v vrednostnih verigah tehnologij za čisto energijo, v prihodnjih desetletjih znatno povečalo. Leta 2050 naj bi svetovno povpraševanje po terbiju, galiju ali litiju 32 skoraj popolnoma ustrezalo trenutnim dobavam, tudi glede na scenarij majhnega povpraševanja 33 . Te napovedi poudarjajo tveganja, ki bi lahko nastala za gospodarstva, ki so močno odvisna od oskrbe s temi kritičnimi surovinami.

EU je za vse od surovin do ključnih vmesnih sestavnih delov in tehnologij končne čiste energije vse bolj odvisna od uvoza iz tretjih držav. Razmere se razlikujejo glede na tehnologijo, vendar je EU pri večini tehnologij vsaj v eni fazi vrednostne verige odvisna od Kitajske. Kitajska ima ključno vlogo pri dobavi kritičnih surovin, tj. v sektorju, v katerem je EU močno odvisna od uvoza iz nekaj držav. Na primer, EU dobavi 98 % elementov redke zemlje in 97 % magnezija iz Kitajske 34 , približno 80 % litija iz Čila in več kot 60 % kobalta iz Demokratične republike Kongo 35 . Kitajska ima prevladujoč položaj na področju različnih tehnologij tudi pri proizvodnji tehnologij za čisto energijo. Več kot 60 % svetovne proizvodne zmogljivosti za ključne segmente v vrednostni verigi baterij in sončne fotovoltaike je na Kitajskem. Več kot 90 % svetovne proizvodnje rezin in ingotov, potrebnih za sončno fotovoltaiko, je na Kitajskem 36 .

Pri proizvodnji vetrnih generatorjev se je delež Kitajske v svetovni proizvodnji s 23 % v letu 2017 povečal na 50 % v letu 2022 37 . V istem obdobju se je delež EU z 58 % v letu 2017 zmanjšal na 30 % 38 ,  39 . Komisija je za čipe, ki so ključni element v proizvodnji tehnologij za čisto energijo, v posodobitvi industrijske strategije EU iz leta 2021 40 poudarila, da je EU pri orodjih za splošno zasnovo močno odvisna od ZDA, pri napredni proizvodnji čipov pa od Azije.

Kar zadeva polprevodnike, je družba Taiwan Semiconductor Manufacturing Co (TSMC) leta 2022 predstavljala 92 % najnaprednejše proizvodnje polprevodnikov na svetu, tako da je Tajvan prispeval približno polovico njihove svetovne proizvodnje 41 . EU ima pomemben delež v svetovni proizvodnji digitalnih sestavnih delov, vendar proizvede le 9 % polprevodnikov in mikroprocesorjev 42 .

Motnje v svetovni dobavni verigi, ki jih je povzročila pandemija COVID-19 in še poslabšala neizzvana in neupravičena vojaška agresija Rusije proti Ukrajini, so pokazale, da je bistvenega pomena povečati zmogljivost in konkurenčnost EU za proizvodnjo tehnologij in sestavnih delov, potrebnih za prehod na podnebno nevtralnost. Z oblikovanjem novih materialov z lastnostmi, s katerimi se optimizira uspešnost neto ničelnih tehnologij, bi se morale sprostiti tudi nove možnosti za industrijo 43 .

Kar zadeva večja gospodarstva, je cilj akta ZDA za znižanje inflacije (IRA) 44 iz leta 2022 spodbuditi naložbe v domačo proizvodno zmogljivost z zagotovitvijo približno 400 milijard USD (380 milijard EUR 45 ) zveznega financiranja za čisto energijo, večinoma preko subvencij in davčnih spodbud. ZDA so leta 2021 sprejele tudi dvostranski dogovor o infrastrukturi (akt o naložbah v infrastrukturo in delovnih mestih), ki vključuje 1,5 milijarde USD (1,27 milijarde EUR 46 ) za podporo elektrolizi vodika in 8 milijard USD (6,7 milijarde EUR) za financiranje obsežnega programa regionalnih vozlišč za čisti vodik. V okviru teh vozlišč bodo ustvarjene mreže ekosistemov na isti lokaciji za proizvodnjo, distribucijo, shranjevanje in končno uporabo čistega vodika. ZDA so izdale tudi nacionalno strategijo in časovni načrt ZDA za čisti vodik. Pred kratkim, tj. julija 2023, so izdale izvršni odlok Invent it here, make it here (Izumite tukaj, izdelajte tukaj), v katerem je navedeno, da bodo morale zvezne agencije dati prednost domači proizvodnji, ko bodo dane na trg inovativne tehnologije, ki jih financirajo ZDA.

Cilj desetletne tehnološke pobude politike Made in China 2025 47 (Narejeno na Kitajskem do leta 2025), objavljene leta 2015, je posodobiti industrijsko zmogljivost Kitajske, med drugim tako, da se njena odvisnost od uvoza tuje tehnologije nadomesti z domačimi inovacijami. Kitajska je julija 2023 napovedala omejitve izvoza surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo najrazličnejših tehničnih naprav, vključno s polprevodniki in drugimi naprednimi tehnologijami (galij in germanij).

Japonska je v začetku leta 2023 predstavila japonski osnovni načrt za zeleno preobrazbo: politiko zelene preobrazbe 48 .. To je desetletna strategija za razogljičenje, vredna 150 bilijonov JPY (0,95 bilijona EUR 49 ), za spodbujanje razvoja inovativnih tehnologij in zmanjšanje emisij CO2 na raven „pod nič“ do leta 2050.

Indija je v približno v istem obdobju namenila 350 milijard INR 50 (4 milijarde EUR 51 ) za naložbe v energetsko varnost in zeleni prehod države (s poudarkom na proizvodnji sončne energije in zelenega vodika), da bi do leta 2070 dosegla ničelno stopnjo neto emisij.

EU si poleg povečanja krožne uporabe materialov in diverzifikacije oskrbe prizadeva za obsežno povečanje proizvodnje in pospešitev uvajanja tehnologij za čisto energijo. To ji bo pomagalo, da utrdi vodilni položaj v industriji v hitro rastočih sektorjih in namesto ohranjanja vloge neto uvoznice neto ničelnih tehnologij vzpostavi močno domačo proizvodno bazo.

Komisija je svoje načrte v ta namen predstavila v industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora. Cilj načrta je povečati konkurenčnost EU na področju čiste energije s poenostavitvijo regulativnega okvira, pospešitvijo dostopa do financiranja, okrepitvijo spretnosti in podpiranjem trgovine. Nato je izdala akt o neto ničelni industriji in akt o kritičnih surovinah. Cilj predlaganega akta o neto ničelni industriji je odpraviti ovire za povečanje proizvodnje neto ničelnih tehnologij. Zagotovil bi regulativni okvir, s katerim bi se poenostavilo in pospešilo izdajanje dovoljenj, izboljšal dostop neto ničelnih tehnologij do trgov in spodbudila različna orodja. Predlagani akt o kritičnih surovinah bi EU omogočil, da z zagotavljanjem dostopa do kritičnih surovin, potrebnih za tehnologije za energijo iz obnovljivih virov in čisto energijo, okrepi energetski sektor skupaj z drugimi strateškimi sektorji. Osredotoča se tudi na diverzifikacijo dobavnih verig za okrepitev odpornosti in pripravljenosti v času krize ter spodbujanje krožnega gospodarstva.

Komisija je februarja 2022 predstavila tudi predlog evropskega akta o čipih 52 za odpravo pomanjkanja polprevodnikov in okrepitev vodilnega položaja Evrope na področju tehnologije. Na podlagi akta, ki je začel veljati 21. septembra 2023, bo mobiliziranih več kot 43 milijard EUR javnih in zasebnih naložb, vsebuje pa ukrepe za pripravo in predvidevanje morebitnih prihodnjih motenj v dobavni verigi ter hitro odzivanje nanje skupaj z državami članicami in mednarodnimi partnerji EU. Cilj je do leta 2030 podvojiti delež EU v svetovni proizvodnji čipov na 20 %.

Komisija je na podlagi načrta REPowerEU in industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora poenostavila svoja pravila o državni pomoči, s čimer je državam članicam omogočila, da dodelijo državno pomoč za lajšanje hitrega uvajanja projektov na področju proizvodnje energije iz obnovljivih virov in izvajanje ukrepov za razogljičenje industrije, da bi dosegle podnebno nevtralno gospodarstvo. Z začasnim okvirom za krizne razmere in prehod 53 , sprejetim marca 2023, je dovoljena pomoč za vse tehnologije obnovljivih virov energije ter shranjevanje obnovljivega vodika in biogoriv, odpravlja pa se potreba po odprtih razpisnih postopkih za manj zrele tehnologije. Prav tako so razširjene možnosti pomoči za razogljičenje industrijskih proizvodnih procesov z elektrifikacijo in/ali uporabo obnovljivega vodika in elektroliznega vodika. Z začasnim okvirom za krizne razmere in prehod so dovoljeni tudi programi podpore za naložbe v proizvodnjo strateških neto ničelnih tehnologij, vključno z možnostjo dodelitve višje pomoči, ki ustreza pomoči, ki so jo za podobne projekte prejeli konkurenti s sedežem zunaj EU. Ta ukrep je bil dodatno dopolnjen s sprejetjem revizije uredbe o splošnih skupinskih izjemah junija 2023 54 .

EU s temi predlogi krepi ukrepe za privabljanje več kapitala v EU za naložbe v tehnologije za čisto energijo in njihovo proizvodnjo. Za podporo tem pobudam zagotavlja podporo iz več skladov in instrumentov. Komisija je na primer maja 2023 predstavila vodilno pobudo za leto 2024 za podporo industrijskemu načrtu v okviru zelenega dogovora v okviru Instrumenta za tehnično podporo 55 , da bi državam članicam pomagala pri izvajanju industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora.

Komisija je junija 2023 kot dodatno podporo in spodbudo za naložbe v kritične tehnologije in tehnologije za čisto energijo predlagala platformo za strateške tehnologije za Evropo (STEP) 56 . Ta zagotavlja financiranje v okviru inovacijskega sklada EU, ključnega naložbenega instrumenta za podporo proizvodnji tehnologij za čisto energijo. Rezultati tretjega razpisa za obsežne projekte 57 že kažejo, da bodo projekti, ki so bili predhodno izbrani za financiranje z nepovratnimi sredstvi v okviru tega razpisa inovacijskega sklada EU ETS, skupaj s projekti, ki so jim bila predhodno dodeljena sredstva, pokrivali 17 % ciljev akta o neto ničelni industriji v zvezi s proizvodnjo sončne energije do leta 2030, 11 % ciljev v zvezi s proizvodnjo elektrolizatorjev in 7 % ciljev v zvezi s proizvodnjo baterij, če bodo izvedeni vsi v celoti. Poleg tega bo mehanizem za okrevanje in odpornost skupaj z drugimi naložbami podprl tudi gradnjo obratov za proizvodnjo elektrolizatorjev, fotovoltaičnih sončnih panelov in baterij.

EU ni na začetku poti, saj se že izvaja več projektov na področju številnih tehnologij. V zadnjih mesecih je doživela velike spremembe na trgu v smislu napovedi novih projektov in naložb za proizvodnjo ključnih neto ničelnih tehnologij v EU. Ti vključujejo sončno fotovoltaiko, vetrna polja, baterije, toplotne črpalke, elektrolizatorje in gorivne celice. Razvijajo se tudi nabori projektov. Za te ključne vrednostne verige neto ničelnih tehnologij je od avgusta 2023 načrtovanih več kot 100 projektov za izgradnjo ali razširitev obstoječe proizvodne zmogljivosti 58 . Nespremenljivo dobri rezultati inovacijskega sklada EU ETS, tudi v zadnjem razpisu za obsežne projekte, v katerem je bilo močno preseženo število prijav, kažejo na obstoj močnega nabora inovativnih in konkurenčnih evropskih projektov.

V vrednostni verigi baterij se je število napovedanih gigatovarn litij-ionskih baterij v letu 2022 s 26 povečalo na 30. V vrednostni verigi sončne fotovoltaike več obstoječih proizvodnih obratov kljub velikim izzivom, s katerimi se spopada proizvodni sektor, razmišlja o razširitvi v gigatovarne, pri čemer so si v zadnjem razpisu zagotovili financiranje iz inovacijskega sklada, napovedani pa so tudi nekateri novi projekti na področju proizvodnje na gigaravni. V industriji vetrne energije razmišljajo o več projektih, ki zajemajo nove obrate, razširitev obstoječih obratov in vzpostavitev nove pristaniške infrastrukture. Opozoriti bi bilo treba, da ni nujno, da bodo na koncu izvedene vse napovedane naložbe.

Samo v letu 2022 so bile brez javne podpore s težko industrijo v EU podpisane pogodbe o nakupu skoraj 800 MW električne energije (4,5 GW, če upoštevamo vse sektorje). Kar zadeva toplotne črpalke, skupne naložbe za izgradnjo nove proizvodne zmogljivosti v vrednostni verigi, ki so bile napovedane v zadnjih petih mesecih in naj bi bile izvedene v naslednjih treh letih, znašajo skoraj 5 milijard EUR.

Kar zadeva elektrolizatorje, nobeno podjetje v EU še ne proizvaja na gigavatni ravni, tehnologija pa se še razvija. V Evropi se je pojavilo več proizvodnih obratov, med drugim zaradi državne pomoči v okviru pomembnih projektov skupnega evropskega interesa, več podjetij pa je napovedalo načrte za obsežno širitev svojih proizvodnih zmogljivosti v Evropi.

Večje povpraševanje po tehnologijah za čisto energijo je skupaj s hitro spreminjajočimi se geopolitičnimi razmerami poudarilo strateško razsežnost vrednostnih verig tehnologij za čisto energijo. Zaradi odvisnosti EU od tretjih držav je bistvenega pomena povečanje konkurenčnosti sektorja čiste energije s povečanjem domače proizvodne zmogljivosti, diverzifikacijo dobavnih verig in okrepitvijo ukrepov krožnosti. EU je na podlagi projektov, ki se že izvajajo, sprejela celovit sklop pobud in instrumentov za razvoj in krepitev vrednostnih verig tehnologij EU za čisto energijo. Doseganje tega bo ključnega pomena za okrepitev strateške avtonomnosti EU, hkrati pa bo podprlo prehod na ogljično nevtralno celino. Potrebno bo usklajeno ukrepanje z različnih vidikov. Bistveno je na primer zagotoviti, da ima sektor dostop do zadostne ponudbe kvalificiranih delavcev.

2.3Človeški kapital in spretnosti: premostitev vrzeli v spretnostih in odprava pomanjkanja spretnosti za preprečitev ozkih grl 

Najnovejši podatki o zaposlovanju in spretnostih po vsem svetu kažejo, da lahko kljub vedno višji stopnji zaposlenosti vrzeli v spretnostih in pomanjkanje spretnosti od leta 2021 zavirajo rast sektorja čiste energije.

V EU je bilo v sektorju energije iz obnovljivih virov leta 2021 1,5 milijona zaposlenih, tj. 12 % več kot leta 2020 59 , kar precej presega rast zaposlovanja v celotnem gospodarstvu (0,6 %) in pomeni opazno povečanje, potem ko se je zaposlovanje med letoma 2015 in 2020 ustavilo.

Rast zaposlovanja v sektorju energije iz obnovljivih virov v EU v letu 2021 je bila predvsem rezultat uvajanja toplotnih črpalk in trdnih biogoriv. Od leta 2020 je največji delodajalec industrija toplotnih črpalk (26 % delovnih mest leta 2021), sledijo pa ji trdna biogoriva 60 . Leta 2021 se je glede na vrednosti iz leta 2020 število delovnih mest v industriji sončne fotovoltaike povečalo za 35 %, tako da je ta postala tretji največji sektor in prehitela vetrno industrijo.

Pričakuje se, da se bo ta pozitivni trend nadaljeval ob podpori prednostnih nalog politike EU na področju uvajanja in proizvodnje čiste energije. Za doseganje ciljev iz načrta REPowerEU za leto 2030 bodo za uvedbo tehnologij za čisto energijo potrebni dodatni delavci, saj bi lahko samo v industriji vetrne in sončne energiji v EU ustvarili 100 000 dodatnih delovnih mest 61 . Če upoštevamo vse sektorje energije iz obnovljivih virov, bo treba za dosego ciljev iz načrta REPowerEU do leta 2030 ustvariti več kot 3,5 milijona delovnih mest 62 . Kar zadeva proizvodnjo, je glede na scenarij iz akta o neto ničelni industriji ocenjenih med 198 000 in 468 000 novih delovnih mest ter od 1,7 do 4,1 milijarde EUR naložbenih potreb za prekvalifikacijo, preusposabljanje in izpopolnjevanje 63 . Ocenjuje se tudi, da bi moralo od 3 do 4 milijone gradbenih delavcev v EU razviti svoje spretnosti v zvezi z energijsko učinkovitostjo v gradbenem sektorju 64 .

Vendar se je od leta 2021 v industriji EU kot celoti in zlasti v proizvodnji čiste energije povečalo pomanjkanje delovne sile. To je predvsem posledica povpraševanja po kvalificiranih delavcih, ki se povečuje hitreje kot ponudba, kar dokazuje podvojitev stopnje prostih delovnih mest v obdobju 2019–2023.

V tretjem četrtletju leta 2023 je bilo pomanjkanje delovne sile v proizvodnih segmentih sektorja energije iz obnovljivih virov še vedno veliko, kot je navedeno v poročilu o napredku na področju konkurenčnosti za leto 2022, pri čemer je delovne sile primanjkovalo v 25 % podjetij v EU, ki se ukvarjajo s proizvodnjo električne opreme 65 . Energetski sektor je eden od sektorjev z neprekinjenim desetletnim pomanjkanjem delovne sile v nekaterih poklicih, kot so monterji in serviserji električne opreme, ter tudi eden od sektorjev, ki jih je staranje delovne sile 66 najbolj prizadelo, s čimer se še povečuje strukturno pomanjkanje delovne sile.

Potrebe po spretnostih in delovni sili so lahko ozko grlo za rast, zlasti v sektorjih z visoko stopnjo specializacije 67 . Energija in proizvodnja sta med sektorji z največjimi potrebami po preusposabljanju in izpopolnjevanju v smislu tehničnih spretnosti in spretnosti za določena delovna mesta, pri čemer izpopolnjevanje potrebuje več kot polovica delovne sile 68 . Tri četrtine podjetij v industriji EU je že imelo težave pri iskanju delavcev s spretnostmi, ki so jih potrebovala v letu 2019 69 . Leta 2023 skoraj štiri od petih malih in srednjih podjetij poročajo, da imajo na splošno težave pri iskanju delavcev z ustreznimi spretnostmi 70 .

Za odpravo tega pomanjkanja so ključnega pomena politike spretnosti, delovni pogoji, politike mobilnosti in migracijske politike skupaj z ukrepi za pomoč ljudem pri vstopu na trg dela 71 . Leto 2023 je bilo evropsko leto spretnosti. Proračun EU 72  ima ključno vlogo pri spodbujanju razvoja spretnosti, vključno z izpopolnjevanjem in preusposabljanjem. EU je poleg medsektorskih političnih pobud 73 predlagala več posebnih ukrepov za pospešitev razvoja spretnosti v zelenem prehodu, zlasti v sektorju čiste energije. Te pobude vključujejo podporo obsežnemu partnerstvu za spretnosti za industrijski ekosistem energije iz obnovljivih virov 74 , ki je bil vzpostavljen marca 2023, in aktu o neto ničelni industriji, v katerem je predlagano spodbujanje spretnosti za neto ničelne tehnologije z vzpostavitvijo namenskih programov usposabljanja za zeleni prehod (npr. o surovinah, vodiku, toplotnih črpalkah in sončnih tehnologijah). Komisija preučuje tudi možnosti razvoja spretnosti v okviru prihodnjega akcijskega načrta za toplotne črpalke.

Kot je bilo že navedeno, lahko k odpravljanju pomanjkanja spretnosti in delovne sile v sektorju, vključno s premajhno zastopanostjo žensk, prispevajo tudi aktivacijske politike. Neravnotežje med spoloma pri delovni sili v energetskem sektorju EU je precejšnje. Leta 2022 je bilo v sektorju oskrbe z električno energijo, plinom, paro in klimatskimi napravami zaposlenih le 26,6 % žensk, vendar se ta delež med državami članicami razlikuje (34 % na Portugalskem in 14,5 % na Hrvaškem). V proizvodnji fotovoltaične sončne energije je največji delež zaposlenih žensk, tj. 47 %, v sektorju obnovljivih virov energije, medtem ko ženske v svetovni vetrni industriji predstavljajo le 21 % delovne sile. Politike, vključno s politikami spretnosti, katerih cilj je spodbuditi udeležbo žensk na teh delovnih mestih, lahko pomagajo povečati nabor talentov, ki so bistveni za prihodnjo rast in konkurenčnost.

2.4Od raziskav in inovacij do uvajanja na trg: načrtovanje uspešne poti za EU

Raziskave in inovacije so ključne za razvoj rešitev za čisto energijo, ki so še uspešnejše in cenejše.

Leta 2021 je bila poraba javnega sektorja za prednostne naloge energetske unije 75 na področju raziskav in inovacij v tekočih cenah višja kot pred desetletjem. Vendar je poraba javnega sektorja za prednostne naloge energetske unije na področju raziskav in inovacij kot delež BDP na nacionalni ravni in na ravni EU ostala pod ravnmi izpred leta 2016. Enak trend so zabeležila tudi druga večja gospodarstva ( Figure 2 ).

Več kot polovica držav članic EU, ki so predložile podatke 76 , je v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 povečala svoje javne naložbe v prednostne naloge energetske unije na področju raziskav in inovacij, saj je bilo doslej sporočenih 5,4 milijarde EUR 77 .

Od leta 2020 se je v okviru programa Obzorje 2020 in njegovega naslednika Obzorje Evropa k financiranju iz nacionalnih programov držav članic prispevalo več kot 2 milijardi EUR na leto, kar je bistveno spodbudilo naložbe v raziskave in inovacije. Čeprav je raven nacionalnega financiranja v primerjavi z večjimi gospodarstvi nizka, je EU ob upoštevanju sredstev EU pri naložbah javnega sektorja v prednostne naloge energetske unije na področju raziskav in inovacij v letu 2021 zasedla prvo mesto med večjimi gospodarstvi v absolutnih zneskih (8,2 milijarde EUR 78 pred ZDA s 7,7 milijarde EUR), kar je izboljšanje v primerjavi z letom 2020 79 . EU se je tudi uvrstila na drugo mesto v smislu deleža BDP (0,056 %, pri čemer je na prvem mestu Japonska z 0,057 % 80 ).

Kar zadeva naložbe zasebnega sektorja v raziskave in inovacije, se ocenjuje, da se je poraba za tehnologije, povezane s prednostnimi nalogami energetske unije na področju raziskav in inovacij, v letu 2020 povečala tudi v vseh večjih gospodarstvih. V skladu z ugotovitvami poročila o napredku na področju konkurenčnosti iz leta 2022 81 je zasebni sektor v EU v letu 2020 še naprej vlagal zneske, v absolutnem smislu primerljive z zneski ZDA in Japonske, ki so predstavljali približno 80 % vsega financiranja za raziskave in inovacije. Kar zadeva zasebne naložbe v raziskave in inovacije na BDP, je EU še vedno pred ZDA, vendar za večjimi azijskimi gospodarstvi ( Figure 2 ).

Slika 2: Naložbe javnega in zasebnega sektorja večjih gospodarstev na področju raziskav in inovacij kot delež BDP 82 .

Vir1: Skupno raziskovalno središče na podlagi podatkov Mednarodne agencije za energijo 83 , pobude Misija: inovativnost 84 in lastnega dela 85 .

Od leta 2014 se število prijav patentov v EU v okviru prednostnih nalog energetske unije na področju raziskav in inovacij v povprečju povečuje za 5 % na leto 86 . Čeprav obstajajo opazne razlike v trendih patentiranja med državami članicami in za posebne tehnologije, EU na splošno ohranja močan položaj na področju mednarodno zaščitenih patentov. Na splošno se je EU med letoma 2014 in 2020 na področju prijav mednarodnih patentov uvrstila na drugo mesto za Japonsko, imela vodilno vlogo pri obnovljivih virih energije (29 %) in energijski učinkovitosti (24 %), pri pametnih sistemih pa je nekoliko zaostala (s 17 % se je uvrstila na četrto mesto med večjimi gospodarstvi).

Kot je poudarjeno v poročilu o napredku na področju konkurenčnosti iz leta 2022 in Smernicah državam članicam za posodobitev nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov za obdobje 2021–2030 87 , je za načrtovanje uspešne poti na področju raziskav in inovacij potrebnih dovolj strokovnjakov in podjetnikov, podprto pa je z usklajeno uporabo programov EU ter nacionalnih in regionalnih programov. Potrebni so tudi jasni nacionalni splošni in posamični cilji na področju raziskav in inovacij do leta 2030 in do leta 2050, okrepljeno sodelovanje med državami članicami ter neprekinjeno spremljanje nacionalnih dejavnosti na področju raziskav in inovacij. Skupna in usklajena prizadevanja v državah članicah, zlasti preko revidiranega strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrt SET) ter nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov 88 , so tudi edinstvena priložnost za poglobitev dialoga o raziskavah in inovacijah na področju čiste energije ter konkurenčnosti med EU in njenimi državami članicami.

Poleg tega je ključnega pomena, da se še naprej pospešuje prenos inovacij EU na področju čiste energije na trg. Ta cilj je določen v novem evropskem programu za inovacije s podporo iz virov financiranja EU, kot so program InvestEU, Evropski svet za inovacije, program LIFE in inovacijski sklad. Države članice so pozvane tudi, naj v skladu z nedavnimi smernicami 89 o regulativnih peskovnikih, preskuševalnih napravah in živih laboratorijih spodbujajo eksperimentiranje. Prav tako so potrebni nadaljnji ukrepi za privabljanje zasebnega kapitala.

2.5Tvegani kapital: privabljanje kapitala v EU 90  

Z leti se inovacijska politika EU širi, vzporedno pa se razvija institucionalni prostor. Cilj je zožiti vrzel lastniškega kapitala v EU ter zmanjšati razdrobljenost trgov tveganega kapitala in inovacijskih ekosistemov. To vključuje dopolnilne pobude za spodbujanje kapitalskih naložb ter povečanje financiranja inovativnih zagonskih podjetij in podjetij v fazi širitve. Primer tega je sklad Evropskega sveta za inovacije, ki je lastna veja EU za tvegani kapital, njegov cilj pa je financirati prodorne inovacije v okviru tretjega stebra programa Obzorje Evropa „Inovativna Evropa“. Novi evropski program za inovacije 91 vključuje dodatne pobude za pospešitev rasti visokotehnoloških zagonskih podjetij v EU. Sklad InvestEU z jamstvi iz proračuna EU mobilizira naložbe javnega in zasebnega sektorja, vključno s skladi, ki zagotavljajo lastniško financiranje.

Ker so v ospredju inovacij naložbe tveganega kapitala, so te ključne za povečanje konkurenčnosti EU in okrepitev odprte strateške avtonomnosti EU v sektorju čiste energije. Makroekonomski dejavniki, kot so naraščajoča inflacija in obrestne mere, so leta 2022 povzročili upad svetovnega financiranja tveganega kapitala. Skupne naložbe tveganega kapitala 92 v podjetja EU so se v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 zmanjšale za 18 %. Podoben trend je bilo v prvi polovici leta 2023 opaziti v ZDA (–20 %), na Kitajskem (–36 %) in po svetu. 

Svetovne naložbe tveganega kapitala v tehnologije za čisto energijo so bile uspešnejše od drugih segmentov 93 , kot je biotehnologija ali digitalne tehnologije. Leta 2022 je svetovni sektor čiste energije privabil vse večji delež naložb tveganega kapitala 94 , ki se je leta 2022 v primerjavi z letom 2021 povečal za 4,4 %, in sicer na 39,5 milijarde EUR, kar je 6,2 % vseh naložb tveganega kapitala. Kljub temu neprekinjenemu pozitivnemu trendu od leta 2015 se je povečanje od rasti med letoma 2019 in 2020 (+37 %) in rekordne vrednosti leta 2021 (+109 %) upočasnilo.

V EU so naložbe tveganega kapitala v sektor čiste energije leta 2022 dosegle 7,4 milijarde EUR, kar je 42-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021. EU je predstavljala 19 % – vse večji delež – svetovnih naložb tveganega kapitala v podjetja, dejavna na področju tehnologije za čisto energijo, pri čemer se je uvrstila na tretje mesto za ZDA (38 %) in Kitajsko (28 %) 95 . Naložbe tveganega kapitala v sektor čiste energije v EU so se prav tako izkazale za odpornejše kot v preostalem svetu, saj so se naložbe v zgodnji in poznejši fazi v letu 2022 povečale. Kljub temu so še vedno v veliki meri skoncentrirane na nekaj tehnologij (predvsem proizvodnjo baterij, recikliranje in električna vozila).

Svetovne naložbe tveganega kapitala v strateške neto ničelne tehnologije, kot so opredeljene v predlogu akta o neto ničelni industriji, so leta 2022 znašale 20,8 milijarde EUR (v primerjavi z 19,5 milijarde EUR leta 2021). Vendar so se naložbe tveganega kapitala v strateške neto ničelne tehnologije v EU leta 2022 v primerjavi s splošno stopnjo rasti v sektorju čiste energije povečevale počasneje (+2,3 % med letoma 2021 in 2022). ZDA so prehitele EU in leta 2022 zabeležile 41-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021, saj so se naložbe tveganega kapitala v obnovljivi vodik in gorivne celice, trajnostni bioplin/biometan, toplotne črpalke in geotermalno energijo močno povečale. V EU so se tuje naložbe v poznejši fazi na teh tehnoloških področjih v letu 2022 povečale veliko hitreje kot naložbe znotraj EU, pri čemer so leta 2022 predstavljale več kot polovico vsega financiranja podjetij EU (v primerjavi s 15 % v letu 2021). Na splošno EU razen na področju tehnologij baterij še vedno ni v celoti izkoristila svojega potenciala za privabljanje hitreje rastočih poslov, kot so to na področju strateških neto ničelnih tehnologij storile ZDA in Kitajska.

Za povečanje konkurenčnosti, odpornosti in vodilne vloge EU je bistveno zagotoviti, da se kapital še naprej steka v podjetja EU v obsegu, ki je potreben za pospešitev uvajanja strateških neto ničelnih tehnologij. Poglobljeni in povezani kapitalski trgi ter učinkovit okvir za trajnostno financiranje so bistveni predpogoji za mobilizacijo zasebnih naložb v velikem obsegu v tehnologije za čisto energijo. Komisija je na podlagi akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov iz leta 2020 predložila vse načrtovane zakonodajne predloge. Hitro sprejetje predlogov v obravnavi s strani sozakonodajalcev bi pripomoglo k izboljšanju dostopa do financiranja, diverzifikaciji virov financiranja za podjetja in odpravi strukturnih ovir pri čezmejnih finančnih storitvah. Komisija se pri razvoju okvira za trajnostno financiranje še naprej odziva na potrebe uporabnikov, pri čemer je sprejela vrsto ukrepov in pobud za zmanjšanje zapletenosti in povečanje uporabnosti pravil ter podporo deležnikom pri njihovem izvajanju. Sprejela je tudi ukrepe za racionalizacijo obveznosti glede poročanja, da bi zmanjšala upravno breme za podjetja.

Komisija je junija 2023 predlagala vzpostavitev evropske platforme za strateške tehnologije za Evropo (STEP), da bi okrepila in spodbudila sedanje instrumente EU (zlasti sklad Evropskega sveta za inovacije, program InvestEU in inovacijski sklad) za dodeljevanje (npr. z namenitvijo javnih sredstev) in izplačilo finančne podpore za naložbe v čisto tehnologijo. To lahko pripomore k zmanjšanju tveganja naložb v inovacije, premostitvi vrzeli med razvijalci projektov in podjetniškimi in institucionalnimi vlagatelji ter nazadnje k usmerjanju nadaljnjih naložb zasebnega sektorja.

3.OCENJEVANJE KONKURENČNOSTI STRATEŠKIH NETO NIČELNIH TEHNOLOGIJ

V tem oddelku je ocenjena konkurenčnost strateških neto ničelnih tehnologij, določenih v aktu o neto ničelni industriji. Zagotavlja vpogled v to, kako se tehnologija in trg razvijata za izpolnitev ciljev evropskega zelenega dogovora in načrta REPowerEU. V predlaganem aktu o neto ničelni industriji je določenih osem strateških neto ničelnih tehnologij za doseganje cilja svežnja „Pripravljeni na 55“ za leto 2030 glede zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. To so tehnologije sončne energije (fotovoltaika in sončna toplotna energija), tehnologije vetrne energije na kopnem in energije iz obnovljivih virov na morju, elektrolizatorji in gorivne celice, tehnologije baterij in shranjevanja, tehnologije trajnostnega bioplina/biometana, tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika, tehnologije toplotnih črpalk in geotermalne energije ter omrežne tehnologije. EU v predlaganem aktu o neto ničelni industriji določa splošno vodilno referenčno vrednost za posamezno strateško neto ničelno tehnologijo, da bi zagotovila, da se zmogljivost EU za proizvodnjo strateških neto ničelnih tehnologij do leta 2030 približa vsaj 40 % letnih potreb EU po uvedbi ali doseže ta delež.

Analiza na podlagi dokazov, na kateri temelji ta oddelek, je bila izvedena v okviru interne opazovalnice Komisije za tehnologijo za čisto energijo (CETO) 96 .

3

3.1Sončna fotovoltaika 

Sončna fotovoltaika je najhitreje rastoča tehnologija za proizvodnjo električne energije. V večini držav zagotavlja cenejšo električno energijo kot elektrarne na fosilna goriva. Ima ključno vlogo v vseh scenarijih za doseganje podnebno nevtralnega energetskega sistema 97 . V EU je sončna fotovoltaika v letu 2022 že proizvedla 7 % električne energije iz skupne nameščene zmogljivosti 212 GWp 98 . Cilj Strategije EU za sončno energijo 99 je doseči zmogljivost 600 GWac (720 GWp), nameščene do leta 2030, kar je štirikratno povečanje v primerjavi z ravnmi iz leta 2021. V vrednostni verigi fotovoltaike prevladujejo azijske države, zlasti Kitajska. Kljub temu je cilj evropskega zavezništva za fotovoltaično sončno industrijo, ki je bilo ustanovljeno 9. decembra 2022, razširiti proizvodno zmogljivost EU, da bi do leta 2025 v celotni dobavni verigi dosegla vsaj 30 GWp zmogljivosti. Vendar pa obstaja močna mednarodna konkurenca za privabljanje naložb v proizvodnjo.

Fotovoltaične naprave so v veliki meri odvisne od tehnologije kristalnih silicijevih rezin, ki še naprej izboljšuje učinkovitost pretvorbe energije in zmanjšuje rabo materialov. Leta 2022 so komercialni moduli ponujali povprečno 21,1-odstotno in največ 24,7-odstotno učinkovitost 100 . Inovativni materiali, kot so perovskiti, omogočajo nadaljnje povečanje učinkovitosti pretvorbe energije: perovskitna/silicijeva tandemska naprava je maja 2023 dosegla novo rekordno učinkovitost v višini 33,7 % 101 . Pilotne linije za te tandeme se razvijajo, tudi v EU, vendar komercialni proizvodi še niso na voljo.

Leta 2022 so bila podjetja iz EU dejavna na področju proizvodnje silicija, ingotov/rezin, celic, modulov in inverterjev ter so ponujala komercialne proizvode. Proizvodnja inverterjev ostaja daleč največji segment v proizvodnji sončne energije v EU, saj je proizvodna zmogljivost dosegla skoraj 70 GW, kar je približno 5 GW več kot leta 2021. V EU je tudi velik proizvajalec polikristalnega silicija, ki izvaža predvsem na Kitajsko. V EU je na začetku leta 2023 zmogljivost proizvodnje nominalnih modulov dosegla 8,28 GWp/leto, proizvodnja celic 0,86 Gwp/leto, proizvodnja ingotov in rezin pa 1,4 GWp/leto 102 . Ocenjuje se, da so proizvajalci EU leta 2022 združili module s približno 4 GW zmogljivosti, večinoma iz uvoženih celic. To predstavlja 10-odstotni delež trga EU 103 .

Leta 2022 so kitajska podjetja zagotovila vsaj tri četrtine svetovnih zmogljivosti v vseh fazah dobavne verige fotovoltaike 104 , pri čemer so bila prevladujoči izvozniki rezin, celic in modulov 105 . Poleg tega kitajska podjetja proizvedejo več kot 80 % svetovnega polikristalnega silicija, tj. materiala, ki se uporablja pri proizvodnji rezin. Samo ujgurska regija na Kitajskem dobavi približno 35 % svetovnega polikristalnega silicija (čeprav se je ta delež v letu 2020 zmanjšal s 45 %), vendar je povezana z velikimi pomisleki glede uporabe prisilnega dela 106 .

Cene fotovoltaične sončne energije so bile leta 2022 na splošno stabilne, pri čemer so glavni moduli znašali 0,35 EUR/W, vendar so se v prvi polovici leta 2023 začele ponovno zniževati zaradi močne konkurence in prevelike ponudbe sestavnih delov v celotni vrednostni verigi. Cena je septembra 2023 dosegla rekordno nizko raven in je znašala komaj 0,22 EUR/Wp 107 , zato proizvajalci EU težje poslujejo z dobičkom.

Trg fotovoltaične energije je v letu 2022 še naprej znatno rasel, pri čemer je svetovna nameščena zmogljivost dosegla 1 185 GWp (230 GWp medletne rasti). Kitajska je bila največji enotni trg s približno 90 Gwp zmogljivosti. To je bilo rekordno leto za EU, saj je bilo nameščene 41 GWp zmogljivosti (18-odstotni delež). Pri tej rasti so bile vodilne Španija (8,1 GWp), Nemčija (7,5 GWp), Poljska (4,9 GWp) in Nizozemska (3,9 GWp) 108 . Stanovanjski segment je bil še posebej močan, saj je znašal več kot 50 %. Zaradi visokih cen električne energije se je povečala konkurenčnost fotovoltaične sončne električne energije (ki ima na ravni omrežja najnižje diskontirane lastne cene katere koli tehnologije na skoraj vseh trgih 109 ).

Ker naj bi se sončna fotovoltaika še naprej hitro širila po vsem svetu, so bile v zadnjih 12 mesecih sprejete politične pobude z različnih geografskih območij (npr. ZDA, Indija in EU) za razvoj bolj lokalne proizvodnje fotovoltaičnih sončnih sistemov in sestavnih delov. Na tem področju bi morala EU izkoristiti svoj položaj enega od največjih trgov za fotovoltaične sisteme, svoje raziskave in razvoj, ki so vodilni na svetu, ter družbo, ki pripisuje velik pomen zmanjševanju vpliva na okolje, zaščiti biotske raznovrstnosti in etičnim dobavnim verigam.

Kljub temu se proizvajalci EU še vedno spopadajo z višjimi stroški kot njihovi konkurenti 110 . To je mogoče ublažiti z ukrepi, kot so ukrepi, predlagani v aktu o neto ničelni industriji in načrtu REPowerEU, ali reformo zasnove trga električne energije, da bi se zmanjšali stroški energije in financiranja ter pospešili postopki izdajanja dovoljenj za proizvodne obrate. Prav tako bo treba povečati obseg proizvodnih obratov ter se osredotočiti na inovativne, visoko učinkovite in nizkoogljične proizvode ter napredne in bolj trajnostne proizvodne procese. Kar zadeva pomen zmanjšanja vpliva na okolje za ta sektor, je lahko pomembno gonilo predlagana zakonodaja o okoljsko primerni zasnovi in označevanju z energijskimi nalepkami za fotovoltaične panele in inverterje. Neposreden pomislek glede tega je sedanja prevelika proizvodna zmogljivost na svetovni ravni 111 . Čeprav se na lokalnih trgih ohranjajo nizke cene (vsaj v EU), je to negativna spodbuda za polno izkoriščanje sedanje zmogljivosti.

Za razvoj trga EU je bistveno, da se nadaljujejo ukrepi za izboljšanje postopkov izdajanja dovoljenj in okrepitev sprejemanja v javnosti. Fotovoltaični stanovanjski trg ima precejšnje možnosti za nadaljnjo rast, vendar bo to odvisno od nadaljnjega padca stroškov baterijskih sistemov. Možnosti za znatno rast trga, zlasti za proizvajalce v EU, imajo prav tako posebne uporabe, kot so različne oblike integrirane fotovoltaike in druge inovativne možnosti uvajanja.

3.2Sončna toplotna energija 

Sončna toplotna energija 112 lahko znatno prispeva k razogljičenju energetskega sistema, kot je priznano v Strategiji EU za sončno energijo. Pri tehnologijah sončne toplotne energije se kritične surovine zelo malo uporabljajo ali se sploh ne uporabljajo, ponudijo pa lahko visoke stopnje recikliranja 113 .

Nova generacija obratujočih sončnih elektrarn za proizvodnjo koncentrirane sončne energije, ki za prenos toplote običajno uporabljajo staljeno sol in omogočajo osem ur shranjevanja toplote, krepi zaupanje v te vrste sistemov, ki prispevajo k izboljšanju zanesljivosti omrežja električne energije s stroškovno konkurenčno električno energijo. EU ima na področju te tehnologije tradicionalno vodilno vlogo, vendar se spopada z močno konkurenco Kitajske, ki se je na primer leta 2020 uvrstila na prvo mesto na področju patentov visoke vrednosti. Podjetja iz EU se še naprej vključujejo v mednarodne projekte v Združenih arabskih emiratih in Južni Afriki ter sodelujejo v več tekočih razpisih. Tudi tu kitajska podjetja prevzemajo vodilno vlogo na podlagi strokovnega znanja in izkušenj, pridobljenih pri izgradnji sistemov za več kot 1 GW zmogljivosti na domačem trgu. Po vsem svetu obratujejo elektrarne s 6,4 GW zmogljivosti za proizvodnjo koncentrirane sončne energije. Od 2,4 GW zmogljivosti v EU so skoraj vse elektrarne v Španiji. V Združenih arabskih emiratih, na Kitajskem in v Južni Afriki se gradijo nove elektrarne, ki lahko do leta 2025 dodajo 1,8 GW. V EU od leta 2014 ni začela obratovati nobena nova elektrarna, Španija pa namerava do leta 2030 zgraditi elektrarne z zmogljivostjo vsaj še 2 GW 114 .

Tehnologija sončnega ogrevanja in hlajenja ponuja vrsto možnosti za stavbe, omrežja za daljinsko ogrevanje in industrijske procese. Sedanje diskontirane lastne cene ogrevanja/hlajenja (20–110 EUR/MWh v Evropi 115 ) lahko konkurirajo ogrevanju s plinom, zlasti na območjih z dobrim sončnim potencialom. Skupni tržni delež EU v višini 0,678 TWh (0,1 %) je še vedno majhen v primerjavi s skupnim izpeljanim povpraševanjem po toploti iz leta 2021, ki je znašalo 651 TWh 116 . Sektor zastekljenih kolektorjev v EU naj bi se v letu 2022 povečal za 10 %, kar je spodbudna stopnja, čeprav nižja od stopnje, potrebne za potrojitev zmogljivosti med letoma 2021 in 2030, kot je predlagano v Strategiji za sončno energijo. Sončni toplotni sistemi oskrbujejo sisteme daljinskega ogrevanja v 264 večjih in manjših mestih v Evropi (kar je manj kot 5 % od 6 000 117  mest z obratujočimi sistemi). Dobra priložnost za sončno toplotno energijo je prav tako veliko povpraševanje EU po industrijski procesni toploti v razponu od 150 do 400 °C. V okviru projekta DECARBOMALT na Hrvaškem (ki ga podpira inovacijski sklad EU) se bo na primer sončna toplota uporabljala za slajenje. Podjetja EU oskrbujejo velik delež trga sončnih grelnikov vode v EU in te grelnike tudi izvažajo. Leta 2022 so se spopadala z znatnimi motnjami v dobavni verigi 118 .

Potrebno je nadaljnje ukrepanje za povečanje konkurenčnosti sektorja sončne toplotne energije v EU (koncentrirane in nekoncentrirane sončne toplotne energije), tako na ravni sestavnih delov s standardizacijo in širitvijo kot na sistemski ravni s stroškovno učinkovitimi integriranimi rešitvami, zlasti za potrebe industrije. Kar zadeva proizvodnjo koncentrirane sončne energije, se lahko z ustrezno zasnovo dražbe in pogoji dostopa do trga izboljša zmogljivost tehnologije za zadovoljitev konične obremenitve v času brez dnevne svetlobe.

3.3Vetrna energija na kopnem in morju 

Vetrna energija ima pomembno vlogo pri prehodu EU na ogljično nevtralnost. Načrt REPowerEU poziva k hitrejši namestitvi zmogljivosti vetrne energije, da bi se do leta 2030 doseglo 510 GW zmogljivosti vetrnih polj v EU 119 . Vetrna energija naj bi imela leta 2030 31-odstotni delež nameščene zmogljivosti za proizvodnjo električne energije v EU. Hkrati se sektor vetrne energije EU spopada z več izzivi. Da bi se ti izzivi obravnavali in da bi se okrepila konkurenčnost EU v sektorju vetrne energije, je Komisija sprejela akcijski načrt za vetrno energijo.

Leta 2022 je skupna nameščena zmogljivost EU znašala 204 GW (189 GW na kopnem; 16 GW na morju). Leta 2022 je bilo nameščene 16,2 GW zmogljivosti (15 GW na kopnem; 1,2 GW na morju) 120 , kar je skoraj 50-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021. Leta 2022 je bila nova zmogljivost na kopnem nameščena predvsem v Nemčiji, na Švedskem in Finskem, zmogljivost na morju pa predvsem v Franciji in na Nizozemskem. V industriji 121 se pričakuje, da bo v naslednjih petih letih v EU na leto nameščenih 20 GW zmogljivosti vetrne energije, kar je manj kot 30 GW/leto, ki so potrebni za doseganje ciljev za leto 2030 122 . Na splošno Kitajska ostaja vodilna v smislu zmogljivosti vetrnih polj s skupno zmogljivostjo 334 GW (31 GW na morju) in zmogljivostjo 37,6 GW, ki je bila dodana leta 2022, vključno s 5 GW na morju. EU je na drugem mestu, ZDA pa na tretjem mestu s 144 GW skupne zmogljivosti. Skupna svetovna zmogljivost elektrarn za proizvodnjo vetrne energije, nameščena leta 2022, je znašala 68 GW na kopnem in 9 GW na morju 123 . Države članice EU so januarja 2023 sklenile nezavezujoče sporazume o ciljih glede energije iz obnovljivih virov na morju po morskih bazenih, s čimer je skupni rezultat za EU 109–112 GW zmogljivosti do leta 2030, 215–248 GW zmogljivosti do leta 2040 in 281–354 GW zmogljivosti do leta 2050 124 .

Sektor vetrne energije EU ostaja eden od najmočnejših akterjev na svetovnem trgu. Proizvajalci EU so leta 2022 predstavljali 85 % trga vetrne energije v EU in 30 % svetovnega tržnega deleža, kar je manj kot 42 % leta 2019 125 . Tržni delež podjetij EU za naprave v EU je leta 2022 zlasti v sektorju elektrarn na morju dosegel 94 %. Za izpolnitev ciljev iz načrta REPowerEU bo ključnega pomena, da se močno pospeši uvajanje vetrne energije. Vendar naraščajoči stroški vzdolž vrednostne verige ogrožajo ekonomsko vzdržnost več projektov. Proizvajalci vetrne energije v EU se spopadajo z drugimi izzivi zaradi majhnega obsega namestitve, visoke inflacije in cen primarnih osnovnih proizvodov, visokih obrestnih mer, omejenega dostopa do kapitala ter počasnega in zapletenega izdajanja dovoljenj, v katerem se ne upoštevajo posebni tržni pogoji: vsi ti dejavniki negativno vplivajo na sektor.

Po navedbah industrije so inflacija cen osnovnih proizvodov in drugi vhodni stroški v zadnjih dveh letih privedli do 40-odstotnega zvišanja cen vetrnih generatorjev 126 . Še pomembneje je, da v postopku izdajanja dovoljenj še naprej obstajajo ozka grla, ki so že bila obravnavana na ravni EU, vendar še vedno obstajajo vprašanja, kot je nezadostno število zaposlenih v primerjavi z velikim številom vlog za izdajo dovoljenj v javnih upravah, prepoznavnost prihodnjega nabora projektov pa je nezadostna. Zaradi teh dejavnikov je industrija vetrnih generatorjev v EU poročala o izgubah in izdajala večkratna opozorila o dobičku.

Glede na strateški pomen vetrne energije za EU je treba sprejeti ukrepe za povečanje konkurenčnosti industrije vetrne energije. Da bi se spodbudila rast dobavne verige vetrne energije v EU, je treba diverzificirati uvoz surovin, nadalje izvajati pristope krožnega gospodarstva in povečati proizvodne zmogljivosti. Predlagani akt o neto ničelni industriji in akt o kritičnih surovinah sta bila zasnovana za zagotovitev odpornosti dobavne verige EU v vseh segmentih. Podpora je potrebna tudi za znatne naložbe v omrežja, pristanišča ter plovila za namestitev in vzdrževanje. Obseg namestitve se mora povečati, da se vzpostavijo ekonomija obsega, stabilnost in predvidljivost, ki so potrebne za podporo naložbam in zagotovitev gospodarske upravičenosti za donosno proizvodnjo vetrne energije. Poleg zagotovitve večje preglednosti in prepoznavnosti načrtovanja prihodnjih dražb in naborov projektov s strani držav članic bi bilo treba dodatno okrepiti hitrejše postopke izdajanja dovoljenj in poenostavljene postopke. Za ohranitev konkurenčnega položaja EU v sektorju vetrne energije bosta ključnega pomena nadaljnja podpora vlad, zlasti zagotavljanje zadostnega in kvalificiranega osebja za obravnavo vlog za izdajo dovoljenj, ter ugodno poslovno okolje. Financiranje na ravni EU in nacionalni ravni bi bilo treba uporabiti za spodbujanje širjenja inovacij v skladu s pravili EU o državni pomoči. Komisija je za reševanje izzivov, s katerimi se trenutno spopada industrija vetrne energije EU, sprejela akcijski načrt za vetrno energijo, ki bo prispeval k še večji pospešitvi izdajanja dovoljenj, izboljšanju dražbenih sistemov po vsej EU, lajšanju dostopa do financiranja in krepitvi dobavne verige.

3.4Oceanska energija 

Strategija EU za energijo iz obnovljivih virov na morju iz leta 2020 127 poziva k ukrepanju za namestitev 1 GW komercialne zmogljivosti oceanske energije do leta 2030 in 40 GW do leta 2050.

Oceanska energija vključuje pet različnih tehnologij: energijo plimskega toka, energijo plimovanja, energijo valovanja, pretvorbo oceanske toplotne energije in proizvodnjo energije iz osmoze. Najbolj napredni sta tehnologiji plimovanja in valovanja. Na svetovni ravni več kot 98 % celotne 128 skupne zmogljivosti, ki trenutno obratuje, predstavlja tehnologija plimovanja (521,5 MW), vključno z elektrarno na plimovanje z zmogljivostjo 240 MW na reki La Rance (Francija), ki je bila zgrajena leta 1963 129 . Leta 2022 je bilo število novih naprav za proizvodnjo oceanske energije omejeno tako na svetovni ravni kot tudi v EU 130 . Trenutno je le nekaj naprav doseglo komercialno fazo, več naprav pa je na višji stopnji tehnološke pripravljenosti, pri čemer se tehnologija plimovanja združuje na posebnih vrstah naprav. Ovire za razvoj tega sektorja izhajajo predvsem iz njegove nezrelosti. Naprave in postopki še niso optimizirani, kar povzroča visoke stroške (pri čemer povprečna diskontirana lastna cena proizvodnje energije za naprave za proizvodnjo energije valovanja znaša 0,27 EUR/kWh, za naprave za proizvodnjo energije plimovanja pa 0,2 EUR/kWh), dolge postopke izdajanja dovoljenj, pomanjkanje financiranja, nepreverjene koncepte in neobstoj prevladujočih zasnov. Kljub temu naj bi se do leta 2025 začeli izvajati številni pilotni projekti 131 .

Po podatkih industrije 132 je EU v zadnjih desetih letih več kot 375 milijonov EUR preko več programov financiranja vložila v raziskave, razvoj in inovacije na področju oceanske energije. Delovni program programa Obzorje Evropa za obdobje 2023–2024 zagotavlja dodaten okvirni znesek podpore v višini 94 milijonov EUR. Evropski svet za inovacije je od leta 2018 financiral deset projektov v zvezi z oceansko energijo, skupni proračun (za oceansko energijo) pa je znašal približno 25 milijonov EUR. Po podatkih evropske tehnološke in inovacijske platforme (ETIP) o oceanski energiji bi bilo mogoče z vodilno vlogo EU na področju energije valovanja in plimovanja do leta 2050 ustvariti gospodarsko dejavnost v vrednosti 140 milijard EUR in 500 000 delovnih mest na svetovnem trgu z zmogljivostjo 293 GW 133 .

IZ Evrope bodo najverjetneje izvirali proizvodi, proizvedeni v postopku specializirane proizvodnje, kot so menjalniki, generatorji, nadzorni sistemi in sistemi za prenos moči. Zlasti elementi redke zemlje, ki se uporabljajo v trajnih magnetih turbinskih generatorjev, so v sektorju oceanske energije opredeljeni kot kritične surovine. Disprozij, neodim, prazeodim, terbij in borat so snovi, za katere obstaja veliko tveganje dobave.

Industrija EU je v ospredju razvoja sektorja oceanske energije, pri čemer je raven tehnološke pripravljenosti 41 % razvijalcev tehnologije plimovanja v EU 134  višja od 5, vodilne sile pa so Nizozemska, Francija in Irska. Akterji, ki niso iz EU, imajo sedež predvsem v Združenem kraljestvu, Kanadi, ZDA in na Kitajskem. Podobno ima v EU sedež 52 % podjetij, ki razvijajo naprave za proizvodnjo energije valovanja 135 . Danska ima največje število razvijalcev, sledita pa ji Italija in Švedska. Zunaj EU je veliko število razvijalcev tehnologije za energijo valovanja v Združenem kraljestvu, ZDA, Avstraliji in na Norveškem.

Kitajska je leta 2022 prehitela EU v številu znanstvenih publikacij in je zdaj vodilna v sektorju valovanja in plimovanja. EU je v obeh kategorijah v zvezi z oceansko energijo na drugem mestu 136 . Potrebna je kombinacija tehnoloških inovacij, podpornih politik, nižjih stroškov in sistematičnega vključevanja dolgoročnejših zanesljivih tehnologij, procesov ali naprav, da se vlagateljem ponudi potrebno zagotovilo in vzbudi zaupanje za povečanje konkurenčnosti EU v sektorju oceanske energije. Z uvedbo dražb za posamezno tehnologijo se lahko omogoči uvedba komercialnih naprav, ki pa bodo prispevale k zmanjšanju povprečne diskontirane lastne cene proizvodnje energije in poudarile prednosti oceanske energije za sistem. Za spodbujanje razvoja oceanske energije sta lahko prav tako koristna deljenje infrastrukture z drugimi napravami za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (npr. vetrna polja na morju) in razvoj skupnih platform za več dejavnosti (npr. akvakultura).

3.5Baterije

Baterije imajo ključno vlogo pri prehodu na čisto energijo, tako za uporabo v prometu kot tudi za stacionarno uporabo. EU s prehodom na izključno brezemisijska nova lahka vozila do leta 2035 137 znatno povečuje domačo proizvodnjo baterij, da bi bila konkurenčna na svetovni ravni, izpolnila svoje politične cilje in preprečila nastanek novih odvisnosti od fosilnih goriv.

Proizvodnja baterij v EU naj bi do leta 2025 dosegla 458 GWh zmogljivosti, do leta 2030 pa 1 083 GWh 138 , tako da je na dobri poti, da zadosti predvidenemu povpraševanju v EU 139 ,  140 . Ključno vlogo pri tem ima evropsko zavezništvo za baterije, pri čemer se je leta 2022 število članov evropskega industrijskega omrežja baterij v okviru zavezništva vzdolž celotne vrednostne verige povečalo s 750 na 800. Evropski ekosistem baterij predstavlja približno 180 milijard EUR doslej večinoma zasebnih naložbenih obveznosti 141 .

Kljub splošnemu zmanjšanju trga avtomobilov v EU v letu 2022 se je prodaja v celoti akumulatorskih električnih vozil v EU v primerjavi z letom 2021 povečala za 28 %, tako da je predstavljala 12,1 % 142 (1,12 milijona) od 9,1 milijona vozil, prodanih na trgih EU. Leta 2022 so akumulatorska električna vozila, priključna električna vozila in hibridna električna vozila skupaj predstavljala 44,1 % prodaje avtomobilov v EU 143 . Trend naraščanja se nadaljuje, pri čemer je bilo oktobra 2023 v EU27 prodanih 819 000 samo akumulatorskih električnih vozil ali 1,288 milijona skupnih priključnih električnih vozil 144 . Trend na svetovni ravni kaže, da jih bo do konca leta 2023 prodanih 14 milijonov (+35 % v primerjavi z letom 2022), kar pomeni, da bodo lahko leta 2023 predstavljala 18 % vseh prodanih avtomobilov 145 .

Čeprav bo večina baterij prešla v avtomobilski sektor, se eksponentno povečuje tudi stacionarno shranjevanje. Do konca leta 2023 naj bi bili po napovedih na svetovni ravni nameščeni baterijski sistemi za shranjevanje energije z zmogljivostjo 154 GWh, kar je 102 % več kot leta 2022 146 , od česar naj bi jih bilo približno 10 % nameščenih v EU 147 .

Čeprav se je svetovna proizvodnja v primerjavi z letom 2017 povečala za 180 %, je leta 2022 ponovno zelo veliko svetovno povpraševanje po litiju preseglo ponudbo. Leta 2022 je baterije za električna vozila zadevalo približno 60 % povpraševanja po litiju, 30 % povpraševanja po kobaltu in 10 % povpraševanja po niklju (v primerjavi s 15 %, 10 % oziroma 2 % v letu 2017) 148 . Po desetletju, v katerem so se cene večinoma znižale, in kljub vse večjim deležem kemikalij z nižjimi cenami, kot je litijev železov fosfat 149 ,  150 , so povprečne cene zavojev litij-ionskih baterij v letu 2022 dosegle 136 EUR/kWh 151 , kar predstavlja 7-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021. V Evropi so povprečne cene zaradi višjih proizvodnih stroškov leta 2022 znašale 152 EUR/kWh, kar je 24 % več kot v ZDA in 33 % več kot na Kitajskem 152 . Z aktom za znižanje inflacije (IRA) je obljubljenih 134 milijard USD 153 (113 milijard EUR 154 ) za podporo industriji baterij v ZDA. Po podatkih družbe BloombergNEF 155 se je delež Evrope v napovedih svetovnih naložb v zmogljivost za proizvodnjo litij-ionskih baterij z 41 % v letu 2021 zmanjšal na 2 % v letu 2022. Upoštevati bi bilo treba, da so take napovedi večjih naložb običajno nesorazmerne in ne sledijo linearnemu vzorcu. ZDA naj bi po napovedih od sredine leta 2023 prehitele zmogljivost baterij v EU, napovedane za leto 2031. Medtem ko so ZDA od uvedbe akta za znižanje inflacije v svoj nabor projektov dodale 436 GWh zmogljivosti (57,9-odstotno povečanje), je je EU dodala le 25 GWh (3 %) 156 . Ob upoštevanju podpore iz akta za znižanje inflacije in nižjih cen energije v ZDA bi bila dejanska cena baterij iz EU za 40 % višja kot v ZDA, kar bi pomenilo do 4 000 EUR višje stroške baterij za evropska akumulatorska električna vozila 157 , ta cenovni razkorak pa bi lahko negativno vplival na uvajanje proizvodne zmogljivosti v EU 158 .

Neprekinjeno raste tudi trg stacionarnih baterij v EU. V prvem četrtletju leta 2023 je zmogljivost inštalirane baze za shranjevanje energije iz omrežja (razen energije iz črpalnih hidroelektrarn) v EU znašala približno 11 GW/14,7 GWh sredstev za shranjevanje, od tega so naprave za shranjevanje energije pred dobavo odjemalcem obsegale zmogljivost približno 5,3 GW/5,6 GWh. Trenutno se razvijajo naprave za shranjevanje energije pred dobavo odjemalcem z zmogljivostjo vsaj približno 19 GW/42,3 GWh 159 . Hitro se povečuje tudi baterijsko shranjevanje na domu pri odjemalcih. V Nemčiji se je na primer to z 2,0 GW zmogljivosti sredi leta 2022 povečalo na 4,1 GW zmogljivosti (+105 %) sredi leta 2023 160 . Da pa bi se dosegli cilji svežnja EU „Pripravljeni na 55“ in cilje iz načrta REPowerEU, je treba hitro pospešiti uvajanje stacionarnega shranjevanja energije, da bi se do leta 2030 zadostilo napovedanemu povpraševanju po zmogljivosti 200 GW 161 .

Trenutno se ocenjuje, da bo povpraševanje po litijevih baterijah v EU do leta 2030 znašalo približno 1 TWh 162 . Čeprav Kitajska še vedno pokriva večino presežnega povpraševanja v EU, bodo zasebne naložbe EU v lokalno proizvodnjo baterij podjetja spodbudile k izgradnji obratov v bližini linij za proizvodnjo električnih vozil, da bi se znižali stroški prevoza. Kljub morebitnim negativnim učinkom akta za znižanje inflacije na širitev vrednostnih verig baterij v EU se tovarne baterij po vsej Evropi gradijo vse hitreje, do leta 2030 pa naj bi zadostile večini povpraševanja v EU. Družba Stellantis 163 je na primer nadaljevala delo po načrtih in leta 2023 v Franciji odprla prvo (končna zmogljivost 40 GWh/leto) od treh večjih gigatovarn baterij v okviru družbe ACC 164 s sedežem v EU. Pričakuje se, da bodo vse tri tovarne do leta 2030 zadostile 25 % skupnega predvidenega povpraševanja v EU 165 , kar ustreza skupni zmogljivosti 250 GWh do leta 2030.

Največje relativno povečanje, ki je potrebno, da bi dosegli cilje za leto 2030, je na področju recikliranja 166 . Leta 2023 je bilo v Evropi kljub napovedim, da bo povpraševanje do leta 2030 znašalo 200–800 kiloton , recikliranih le približno 50 kiloton odpadkov 167 . Močno povečanje recikliranja bi EU omogočilo, da poveča svojo prisotnost v zgodnjih fazah vrednostne verige in s tem zanesljivost oskrbe. Partnerstvo za baterije v okviru programa Obzorje Evropa s proračunom v višini skoraj 1 milijarde EUR podpira raziskave in inovacije na tem področju. Subvencije bi bilo treba dodeljevati razumno, da ne bi prihajalo do izkrivljanja enotnega trga, kar je bistvenega pomena za konkurenčnost in inovacije.

3.6Toplotne črpalke 

Revidirana direktiva o energiji iz obnovljivih virov 168 vključuje nove cilje za obnovljive vire energije na področju ogrevanja in hlajenja, v industriji ter stavbah ter poziva k boljšemu vključevanju ogrevanja z električnim omrežjem. Dodatno podporo nadomestitvi kotlov na fosilna goriva zagotavlja zakonodaja o okoljsko primerni zasnovi 169 in označevanju z energijskimi nalepkami 170 . Komisija pripravlja tudi akcijski načrt EU za pospešitev uvajanja toplotnih črpalk 171 .

V 18 državah članicah EU, ki so vključene v Evropsko združenje za toplotne črpalke (EHPA), je konec leta 2022 obratovalo 17,4 milijona posameznih toplotnih črpalk, namenjenih predvsem ogrevanju. Njihova prodaja se je leta 2022 povečala za 41 % in dosegla 2,75 milijona enot 172 . V prvi polovici leta 2023 se je prodaja toplotnih črpalk v EU še naprej povečevala, v nekaterih državah, kot je Italija, pa se je v primerjavi s prvo polovico leta 2022 zmanjšala zaradi spreminjajočih se nacionalnih programov podpore in neugodnih razmerij med cenami električne energije in plina 173 . V scenarijih za razogljičenje na podlagi modelov je bil ugotovljen visok potencial za rast. Po podatkih modela POTENCIA Skupnega raziskovalnega središča naj bi se na primer število posameznih toplotnih črpalk, ki se v EU uporabljajo predvsem za ogrevanje (13 milijonov leta 2020), do leta 2030 povečalo 2,5-krat, do leta 2050 pa skoraj 10-krat. Pričakuje se, da se bo zmogljivost enot do leta 2050 zmanjšala za polovico zaradi boljše izolacije stavb; to ustreza cilju iz načrta REPowerEU, da se do leta 2030 namesti najmanj 30 milijonov toplotnih črpalk.

Daljinsko ogrevanje je lahko prednostna možnost ogrevanja na gosto poseljenih mestnih območjih, kjer lahko velike toplotne črpalke pridobivajo energijo iz sončne, geotermalne ali odvečne toplote, nastale v industrijskih ali mestnih procesih. V okviru projekta za razvoj nizkoogljičnega ogrevanja in hlajenja v Evropi 174 je ocenjen potencialni 50-odstotni tržni delež za daljinsko ogrevanje do leta 2050 v Evropi, pri čemer naj bi približno 25–30-odstotna zmogljivost temeljila na velikih električnih toplotnih črpalkah. To bi lahko pokrilo do 38 % celotne proizvodnje energije za daljinsko ogrevanje 175 .

Tehnični potencial za industrijske toplotne črpalke 176 se razlikuje glede na sektor in znaša od približno 65 % procesne toplote v papirni industriji in 40 % v živilski industriji do 25 % v kemični industriji. Samo v Evropi bi bilo mogoče toplotne črpalke s skupno zmogljivostjo 15 GW uvesti v skoraj 3 000 napravah 177 .

Proizvodna zmogljivost EU je leta 2021 po ocenah zadostila 75 % povpraševanja EU po posameznih vodnih toplotnih črpalkah 178 . Vendar so proizvajalci EU odvisni od uvoza sestavnih delov (kot so ekspanzijski ventili in štirismerni ventili s poreklom predvsem iz Kitajske) ter kompresorjev, inverterjev in sintetičnih hladilnih sredstev, ki se večinoma uvažajo iz Kitajske in držav jugovzhodne Azije 179 ter ZDA. Za njihovo proizvodnjo niso potrebne kritične surovine, vendar nanjo vplivajo sedanji dolgi dobavni roki za čipe, toplotne izmenjevalnike, črpalke, žice in rezervoarje 180 .

Kar zadeva zlasti posamezne toplotne črpalke, je rast na domačem trgu delno omejena zaradi uvoza. Primanjkljaj v trgovinski bilanci se je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 več kot podvojil in dosegel 856 milijonov EUR, v primerjavi s presežkom v višini 186 milijonov EUR pet let pred tem. Uvoz iz Kitajske se je leta 2021 podvojil in dosegel 533 milijonov EUR, leta 2022 pa se je ponovno skoraj podvojil in dosegel 898 milijonov EUR 181 .

Proizvodna baza v Evropi je razmeroma razdrobljena, zajema pa 175 proizvodnih obratov, vključno z multinacionalkami ter malimi in srednjimi podjetji 182 . Za primerjavo, večja azijska in ameriška podjetja je lahko izkoristijo ekonomijo obsega. Proizvajalci vodnih toplotnih črpalk vlagajo v evropsko proizvodno zmogljivost v obsegu in hitrosti brez primere, pri čemer so naložbe v obdobju 2023–2026 dosegle skoraj 5 milijard EUR 183 , poleg tega pa je bila vzpostavljena nova platforma za pospeševanje toplotnih črpalk za pospešitev uvajanja. Pri velikih toplotnih črpalkah za komercialno uporabo in uporabo v omrežju ima evropska industrija prevladujoč položaj na trgu. Enako velja za industrijske toplotne črpalke, pri čemer je v EU 17 proizvajalcev, osem jih je na Norveškem, samo trije pa niso iz Evrope (vsi imajo sedež na Japonskem). Njihovi glavni sestavni deli (npr. kompresorji) so proizvedeni lokalno 184 .

Z raziskavami in inovacijami na področju posameznih toplotnih črpalk bi bilo mogoče dodatno spodbuditi konkurenčnost EU z oblikovanjem učinkovitejših, kompaktnih, tihih in estetskih proizvodov EU ter bolj digitaliziranih in prožnih proizvodov, da bi se čim bolj zmanjšala ojačitev električnega omrežja. Za konkurenčnost toplotnih črpalk, ki uporabljajo naravna hladilna sredstva, bo koristna vključitev ustreznih mednarodnih standardov 185 v sisteme certificiranja monterjev, da se zagotovi varna uporaba vnetljivih hladilnih sredstev v stavbah. Potrebna so orodja za oceno pripravljenosti individualnih ali večstanovanjskih stavb na toplotne črpalke in predlaganje rešitev. Okrepitev proizvodne baze v EU bi skupaj z raziskavami in inovacijami za izboljšanje avtomatizacije proizvodnje, modularizacije in racionalizacije nameščanja toplotnih črpalk pripomogla k znižanju začetnih stroškov toplotnih črpalk in povečanju konkurenčnosti EU na svetovni ravni 186 .

Kar zadeva industrijske toplotne črpalke, bi se s sodelovanjem med sektorji končnih uporabnikov in sektorjem toplotnih črpalk za optimizacijo in standardizacijo proizvodov prav tako znižali stroški in tveganja, povezani z njihovim uvajanjem. Podjetja za energetske storitve lahko zmanjšajo tveganje za končne uporabnike, tako da predlagajo model zakupa.

3.7Geotermalna energija 

V revidirani direktivi o energiji iz obnovljivih virov so določeni zavezujoči cilji za ogrevanje in hlajenje z obnovljivimi viri energije, spodbuja pa se uvedba uporabe neposredne geotermalne toplote. Pričakuje se, da se bo z aktom o kritičnih surovinah povečal obseg izkoriščanja geotermalnih virov, potrebnih za soproizvodnjo kritičnih surovin, zlasti litija.

 

Globoka geotermalna energija ima od vseh obnovljivih virov energije najvišji faktor zmogljivosti (ki lahko presega 80 % 187 ), nizke obratovalne stroške in obsežno proizvodno bazo. Leta 2022 je zmogljivost globoke geotermalne energije na svetovni ravni dosegla 16,1 Gwe 188 , zmogljivost v EU pa je znašala 877 MWe 189 . Leta 2022 ni bil v Evropi naročen noben nov obrat, svetovno povečanje za 286,4 MWe, zlasti v Keniji, Indoneziji in ZDA, pa je bilo nižje od 3-odstotnega letnega trenda pred pandemijo 190 . Obetavneje je, da je bila stopnja povečevanja uporabe neposredne geotermalne toplote v EU od leta 2010 9-odstotna 191 , zlasti na področju daljinskega ogrevanja in hlajenja. Zdaj obstaja 261 sistemov, ki uporabljajo neposredno geotermalno toploto, pri čemer jim je bilo leta 2022 dodanih 12 novih sistemov (pet samo v Franciji).

EU ima močan položaj na področju naložb v raziskave in inovacije, patentov in znanstvenih publikacij. Financiranje raziskav in inovacij med letoma 2010 in 2020 s strani Evropske komisije in držav članic postavlja EU na vodilno mesto na svetovni ravni v smislu javne podpore sektorju, sledile pa so ji ZDA. V istem obdobju je bila EU v vodstvu tudi glede števila novih patentov visoke vrednosti, preden jo je leta 2019 prehitela Kitajska 192 .

Čeprav tehnologija izboljšanega geotermalnega sistema (EGS) še ni dozorela, so raziskave in inovacije privedle do novih dosežkov na področju podpovršinskega shranjevanja toplote in hladu, ocene virov in raziskovanja, geotermalnih sistemov v zaprti zanki ter uporabe shranjenega CO2 za proizvodnjo električne energije.

Turbine za proizvodnjo geotermalne energije večinoma proizvaja nekaj velikih industrijskih družb, kot so Toshiba (JP), Fuji Electric (JP), Mitsubishi Heavy Industries (JP), Ormat Technologies (ZDA/IL) in Ansaldo Energia (IT), torej večinoma neevropske družbe, z nekaterimi pomembnimi izjemami v Italiji. Trg za gradnjo geotermalnih obratov je razpršen med več podjetji v javnem in zasebnem sektorju 193 . Kar zadeva daljinsko ogrevanje, so dobavitelji opreme za proizvodnjo geotermalne energije za del naprav pod zemljo večinoma dejavni v naftni in plinski industriji. Črpalke, ventili in nadzorni sistemi se običajno uvažajo iz ZDA in Kanade. V dejavnostih raziskovanja in vrtanja, ki pri projektih na področju globoke geotermalne energije povzročajo visoke stroške, prevladuje nekaj specializiranih neevropskih podjetij 194 .

Leta 2022 se je sektor spopadal s pomanjkanjem delovne sile, opreme in materialov, kot so vrtalne ploščadi ali jeklo za ohišja. Uporaba kritičnih surovin je na področju geotermalne energije zelo omejena, vendar lahko pridobivanje litija iz geotermalnih slanic, bogatih z litijem, tako kot pri sedanjem komercialnem razvoju v južni Nemčiji 195 pomaga ublažiti odvisnost EU od uvoza.

V sektorju je potrebnih več razpoložljivih podatkov o podpovršju za zmanjšanje tveganj za razvoj virov, cenejše in zanesljivejše tehnike raziskovanja ter inovativne proizvodne procese za povečanje obsega geoloških okolij, ki jih je mogoče izkoriščati, kot je napredni geotermalni sistem ali geotermalni sistemi v zaprti zanki. Za sektor bi bili prav tako koristni poenostavitev postopka izdajanja dovoljenj, sheme za zmanjševanje tveganj, ozaveščanje javnosti in razvoj spretnosti delovne sile.

3.8Elektroliza vode za proizvodnjo obnovljivega vodika

Elektroliza vode je trenutno edina ključna tehnologija za obsežno proizvodnjo obnovljivega vodika. Prispeva lahko k razogljičenju sektorjev v industriji, v katerih je težko zmanjšati emisije, sektorja težkih vozil ter pomorskega in letalskega prometa ali k drugim uporabam, kot je shranjevanje energije (zlasti sezonsko).

V EU so v revidirani direktivi o energiji iz obnovljivih virov določeni posebni podcilji za uporabo obnovljivih goriv nebiološkega izvora za obnovljivi vodik v industriji (42 %) in prometu (1 % obnovljivih goriv nebiološkega izvora in 5,5 % skupaj z naprednimi biogorivi) do leta 2030. V novi delegirani uredbi o opredelitvi obnovljivih goriv nebiološkega izvora 196 so določene zahteve za proizvodnjo obnovljivih goriv nebiološkega izvora, vključno z obnovljivim vodikom, kot so časovna in geografska povezava ter načelo dodatnosti. Evropska vodikova banka 197  naj bi novembra 2023 začela izvajati pilotno dražbo, katere cilj je zagotoviti dolgoročne „sporazume o odjemu“ med proizvajalci in kupci, javni naročnik pa bo dodelil do 800 milijonov EUR.

Svetovna uporabljena zmogljivost elektrolizatorjev naj bi do konca leta 2023 dosegla približno 2 GW 198 , pri čemer naj bi presegla razpon 600–700 MW konec leta 2022 199 in 500 MW konec leta 2021 200 . Večina te zmogljivosti, ocenjene v razponu od 50 % do 75 %, je alkalna 201 , preostali del pa skoraj v celoti sestavljajo elektrolizatorji z membranami za izmenjavo protonov 202 . Kar zadeva nameščeno zmogljivost, je Kitajska na vodilnem mestu, saj naj bi do konca leta 2023 dosegla približno 1 GW pričakovane nameščene zmogljivosti, pri čemer se je leta 2023 začel izvajati največji svetovni projekt z zmogljivostjo 260 MW, kar je več kot 204 MW zmogljivosti, ki je bila že nameščena leta 2022. Sledi ji Evropa (EU27, EFTA, Združeno kraljestvo) s pričakovano zmogljivostjo 500 MW do konca leta 2023 (četrtina svetovne zmogljivosti), kar je več kot 162 MW delujoče zmogljivosti (avgust 2022 203 ). Za ZDA ni dovolj podrobnih podatkov, nameščena zmogljivost v letu 2022 pa je bila ocenjena na 19 MW. To rast v veliki meri spodbujajo programi podpore. Vendar je v tržnih študijah poudarjeno, da naj bi programi podpore ZDA sprožili hitro uvajanje na trg. Uporaba se po vsem svetu povečuje in naj bi do konca leta 2023 dosegla gigavatne vrednosti, deloma na podlagi takih programov podpore.

Do konca leta 2022 je bila svetovna zmogljivost za proizvodnjo elektrolizatorjev ocenjena na približno 13–14 GW/leto, v Evropi pa na približno 3,3 GW/leto 204 .

Namen pobud, ki jih vodi industrija, kot je evropsko zavezništvo za čisti vodik 205 pod okriljem politike Evropske komisije za spodbujanje vodilnega položaja v industriji na področju obnovljivega in nizkoogljičnega vodika, in partnerstva za elektrolizatorje 206 je doseči 25 GW letne zmogljivosti za proizvodnjo elektrolizatorjev do leta 2025. Kitajska ima največjo proizvodno zmogljivost, saj pokriva vsaj polovico svetovnega obsega in se skoraj izključno osredotoča na alkalne proizvode Proizvodna zmogljivost Severne Amerike je podobna evropski proizvodni zmogljivosti, pri čemer se trenutno bolj osredotoča na elektrolizo membran za izmenjavo protonov. Z vidika stroškovne konkurenčnosti je cena električne energije eden od glavnih dejavnikov, ki prispevajo h končnim stroškom vodika, proizvedenega z elektrolizo vode, njegova teža pa se povečuje skupaj z urami polne obremenitve elektrolizatorja. Viri ZDA ocenjujejo, da bi cene električne energije v višini približno 30 USD/MWh (28,4 EUR/MWh) pomenile ceno vodika v višini 2 USD/kgH2 ali približno 1,9 EUR/kgH2 207 .

V Evropi je Skupno podjetje za čisti vodik vložilo 2,4 milijarde EUR v celotno vrednostno verigo vodika 208 . Naložbe, ki jih spodbujajo pomembni projekti skupnega evropskega interesa na področju vodika, so več proizvajalcem omogočile, da zgradijo nove tovarne elektrolizatorjev v Evropi, s čimer se je povečala tehnološka avtonomnost EU, okrepili industrijsko znanje in izkušnje ter ustvarila delovna mesta 209 . Primeri so tovarne Accelera-Cummins (BE, ES), Topsoe (DK), John Cockerill (BE, FR) in Hydrogen Pro (DE) ter napovedi skupnih naložb družb Siemens, AirLiquide in Enapter (IT) za proizvodnjo prvega megavatnega elektrolizatorja.

Proizvodnja obnovljivega vodika se spopada z nekaterimi izzivi. Obstaja vprašanje izgube energijske učinkovitosti, kar pomeni, da mora biti proizvodnja povezana z znatno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Poleg tega bi bilo treba pri začetku izvajanja novih projektov na področju elektrolize vode upoštevati dostop do sladkovodnih virov, saj bi se lahko še poslabšal lokalni vodni stres v EU in tretjih državah, da bi preprečili pomanjkanje še enega elementa, bistvenega za človeško življenje.

Z obnovljivim vodikom in njegovimi derivati se na svetovni ravni še ne trguje, kljub povečanju števila projektov, namenjenih transportu vodika po vsem svetu, in sicer iz regij, bogatih z obnovljivimi viri energije, vendar z razmeroma majhnim povpraševanjem, v regije z velikim povpraševanjem, kot sta Evropa in Japonska. Posebna trgovinska oznaka za obnovljivi vodik še ni na voljo. Komisiji so bile priglašene nekatere sheme prostovoljnega certificiranja.

Pomemben vidik je tudi razvoj varnostnih standardov, med drugim za ravnanje z vodikovimi derivati, od katerih so nekateri strupeni. Proizvodnja celotnih sistemov elektrolizatorjev bo morda potekala v bližini njihove uvedbe zaradi težav pri transportu tako velikih sistemov. Vendar se s surovinami, predelanimi materiali in sestavnimi deli lahko trguje na svetovni ravni 210 .

Pri projektih uvajanja prihaja do zamud zaradi nastajajoče narave trga, obsega elektrolizatorjev brez primere ter gospodarske in tehnične zapletenosti projektov, pa tudi dejstva, da ključni industrijski odjemalci zaradi trenutnih gospodarskih razmer odlagajo naložbe. Izvajalci bi morali pozorno spremljati izvajanje obsežnih projektov, ki jim je zaradi prisotnih velikih tveganj namenjena podpora EU ali državna pomoč, da bi opredelili ozka grla in jih obravnavali s sorazmernimi odzivi politike. Tem projektom bi morala biti namenjena okrepljena prizadevanja za razširjanje, s katerimi bo zagotovljena tudi učinkovita izmenjava dragocenega znanja in dobrih industrijskih praks, kar bo privedlo do strmejših krivulj učenja v tej še vedno nastajajoči industriji. V zvezi s tem naj bi se kmalu začel forum pomembnih projektov skupnega evropskega interesa.

Krepitev evropskih proizvodnih zmogljivosti je treba uskladiti z ustrezno infrastrukturo za recikliranje. Potrebne bodo dodatne raziskave in naložbe v recikliranje, tudi kritičnih surovin, potrebnih za proizvodnjo elektrolizatorjev. Nov izziv bo razvoj nadomestnih materialov za membrane, ki zagotavljajo primerljivo raven trajnostnosti in uspešnosti kot trenutni materiali, ki običajno temeljijo na perfluoroalkilnih in polifluoroalkilnih snoveh. Potrebne so raziskave za opredelitev zadovoljivih rešitev za nadomestitev.

3.9Tehnologije trajnostnega bioplina in biometana 

Trajnostni bioplin in biometan pomembno prispevata k temu, da bo lahko EU hitro in stroškovno učinkovito dosegla energetsko neodvisnost in podnebno nevtralnost. Komisija je v okviru načrta REPowerEU predlagala akcijski načrt za biometan 211 , ki ga podpira industrijsko partnerstvo za biometan, da bi se do leta 2030 približno 10 % zemeljskega plina na leto nadomestilo s trajnostno proizvodnjo biometana. Trga obnovljivih virov energije in zemeljskega plina ter uredba EU o vodiku 212 bodo olajšali ukrepe za vključitev biometana v plinsko omrežje EU.

Komercialna tehnologija za proizvodnjo bioplina ali biometana je anaerobna razgradnja, vendar je učinkovitost biometana nizka. Inovativne tehnologije za proizvodnjo biometana, kot sta uplinjanje ostankov in odpadkov iz biomase ter biološka metanacija bioplina, so skoraj tehnološko zrele. Trenutno se razvijajo tudi nove poti, ki temeljijo na termokemičnih in bioloških procesih. Sedanji trend povečevanja proizvodnje biometana vključuje gradnjo novih obratov in preoblikovanje obstoječih obratov za proizvodnjo bioplina, ki sočasno proizvajajo toploto in električno energijo, v obrate za proizvodnjo biometana.

Javna sredstva EU za raziskave in inovacije na področju tehnologij za proizvodnjo biometana so v obdobju 2014–2021 skupaj znašala 77 milijonov EUR 213 , s čimer je EU prevzela vodilno vlogo na področju izumov visoke vrednosti na svetovni ravni. V obdobju 2010–2022 je bila EU daleč pred vsemi drugimi na področju znanstvenih publikacij, Kitajska pa se je leta 2022 uvrstila na tretje mesto.

Leta 2022 je bila EU največja proizvajalka bioplina 214 , saj je predstavljala več kot 67 % svetovne proizvodnje bioplina. Od tega ga je bilo 53 % proizvedenega v Nemčiji, sledila pa ji je Severna Amerika s približno 15 %, medtem ko Kitajska zagotavlja spodbude za povečanje svoje proizvodnje bioplina 215 . Številna evropska podjetja so pomembni akterji na trgu pri proizvodnji opreme za obrate za proizvodnjo bioplina ter splošnem načrtovanju in gradnji obratov. Promet sektorja bioplina v EU je leta 2021 znašal 5 530 milijonov EUR, od tega ga je bilo 60 % v Nemčiji in 12 % v Italiji, z njim pa je bilo povezanih 47 100 neposrednih in posrednih delovnih mest 216 .

Surovine za bioplin so v Evropi raznolike in se pridobivajo lokalno, brez tveganja odvisnosti od uvoza 217 . Z nedavnimi politikami se je oskrba s surovinami iz netrajnostnega sistema monokulturnih pridelkov (npr. koruze) preusmerila na biološke odpadke in trajnostne vire biomase. Organske trdne komunalne odpadke bo na primer treba do leta 2024 zbirati ločeno 218 , s čimer se bo sprostil ogromen potencial. EU je vodilna na področju tehnološkega razvoja sektorja, vendar bo morala zaradi visokih kapitalskih in operativnih stroškov, stroškovne konkurenčnosti z zemeljskim plinom ter dostopa do plinskega omrežja svoje dejavnosti nadgraditi. Danes stroški proizvodnje biometana 219 znašajo od 40 do 120 EUR na MWh, vendar bi lahko tehnološke inovacije, replikacija prvih tovrstnih inovativnih tehnologij biometana in tržne spodbude, ki jih EU podpira s stabilnim regulativnim in naložbenim okvirom, prispevale k 25–50-odstotnem znižanju proizvodnih stroškov. To bi lahko povečalo konkurenčnost EU v tem sektorju. S prehodom k ostankom in odpadnim surovinam je omejena razpoložljivost, vendar so tudi nižji vhodni stroški. Sedanji obrati so majhni do srednje veliki zaradi razpoložljivosti surovin, logistike in stroškov. Za nadgradnjo biometana v obstoječih napravah za proizvodnjo bioplina so za male izvajalce dejavnosti (kmete ali MSP) potrebni visoki naložbeni stroški v višini 1–2 milijona EUR 220 , kar pomeni, da so potrebne poslovne spodbude. Dovajanje v omrežje ni vedno mogoče, saj so obrati zgrajeni tam, kjer so na voljo surovine, plinsko omrežje pa ni dobro razvito v vseh regijah EU, zato je treba podpreti dostop do plinskega omrežja. Danes je približno polovica vseh obratov za proizvodnjo biometana priključena na omrežje zemeljskega plina 221 .

Leta 2021 je obseg kombinirane proizvodnje bioplina in biometana z anaerobno razgradnjo v EU predstavljal 4,4 % porabljenega zemeljskega plina, tj. 18,4 milijarde kubičnih metrov 222 . Od tega obsega je bilo 3,5 milijarde kubičnih metrov biometana proizvedenega iz izboljšanega bioplina v 1 067 industrijskih obratih, 14,9 milijarde kubičnih metrov bioplina pa v 18 843 industrijskih obratih za anaerobno razgradnjo 223 . EU je največja svetovna proizvajalka biometana. Konec leta 2020 je po vsem svetu obratovalo 1 161 obratov za nadgradnjo bioplina s proizvodno zmogljivostjo 6,7 milijarde kubičnih metrov na leto 224 . Za dosego cilja iz načrta REPowerEU v višini 35 milijard kubičnih metrov do leta 2030 bi bilo treba zgraditi nove naprave in posodobiti obrate za proizvodnjo električne energije iz bioplina v proizvodnjo iz biometana ali približno 5 000 manjših dodatnih obratov za proizvodnjo biometana 225 . Potencialna proizvodnja do leta 2050 bi lahko dosegla 165 milijard kubičnih metrov 226 . Proizvodnja utekočinjenega biometana za transport v EU hitro raste, saj je v letu 2021 obratovalo 15 elektrarn z zmogljivostjo 1,24 TWh/leto (0,12 milijarde kubičnih metrov na leto). Potencialna zmogljivost do leta 2025 bi lahko dosegla 12,4 TWh/leto v 104 elektrarnah 227 .

Z inovacijami na področju trajnostne proizvodnje biometana ter tehnologijami in sestavnimi deli za nadgradnjo bioplina se lahko povečajo proizvodna zmogljivost, stroškovna konkurenčnost in dostop do plinskega omrežja. Združevanje odpornih vrednostnih verig biometana vključuje prilagoditev strategije EU za uvedbo decentralizirane in centralizirane proizvodnje lokalnim razmeram na področju razpoložljivosti surovin, virov, tehnologije, stroškov in družbene sprejemljivosti. Uvedbo lahko olajšajo strateško načrtovanje, uporaba ukrepov, določenih v politikah EU (kot so infrastrukture za ločeno zbiranje organskih odpadkov in ravnanje z njimi), in cenovni signali, ki izhajajo iz morebitnih zavezujočih ciljev glede proizvodnje biometana. Stalna podpora raziskavam in inovacijam bo pomembna tudi za zagotovitev domače oskrbe in dolgoročno povečanje domače proizvodnje.

3.10 Zajemanje in shranjevanje ogljika 

Scenariji Komisije, usmerjeni v podnebno nevtralnost do leta 2050, kažejo, da bo morala EU zajeti do 477 milijonov ton CO2 228 . S proizvodnjo cementa, trdnim biogorivom in sežigalnicami odpadkov bodo zagotovljene največje zmogljivosti za zajemanje CO2.

Komisija uvajanje zajemanja in shranjevanja ogljika že podpira in ureja z ustreznim zakonodajnim okvirom, vključno z direktivo o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida 229 in direktivo o trgovanju z emisijami toplogrednih plinov 230 . Zagotavlja tudi neposredno financiranje projektov, predvsem preko inovacijskega sklada in Instrumenta za povezovanje Evrope. V predlogu Komisije za akt o neto ničelni industriji je opredeljen cilj EU glede vsaj 50 milijonov ton zmogljivosti vbrizgavanja CO2 na leto do leta 2030, proizvajalcem nafte in plina v EU pa bi bila naložena obveznost, da prispevajo k doseganju tega cilja. Komisija je v podporo nastajajoči vrednostni verigi CO2 s celovitim dolgoročnim okvirom politike leta 2021 objavila sporočilo o trajnostnih ogljikovih krogih 231 , leta 2022 pa predlog uredbe o okviru Unije za certificiranje odvzemov ogljika 232 . V prvem četrtletju leta 2024 bo objavila tudi sporočilo o strategiji za industrijsko upravljanje ogljika, ki bo zajemalo zajemanje in shranjevanje ogljika, zajemanje in uporabo ogljika ter industrijske odvzeme ogljika, ki se bodo začeli izvajati.

Poročila o izvajanju direktive o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida 233 , predložena leta 2023, kažejo na vse večje zanimanje akterjev na trgu po vsej EU za shranjevanje in zajemanje ogljika. Vendar se trenutno Direktiva v vseh državah članicah EU ne uporablja enotno niti ni usklajenih predpisov glede infrastrukture za transport in shranjevanje CO2. Eden od ciljev strategije za industrijsko upravljanje ogljika je obravnavati to vprašanje. EU ima razmeroma dober položaj na področju tehnologij za zajemanje CO2, saj več podjetij pod komercialnimi pogoji dobavlja različne tehnologije zajemanja (pred zgorevanjem in po njem ter čisti kisik). Vendar se trenutno ne uvajajo v velikem obsegu. Stroški zajemanja in shranjevanja ogljika se močno razlikujejo glede na dejavnike, značilne za posamezno lokacijo, tehnološki razvoj, dostop do financiranja in ekonomijo obsega preko skupne infrastrukture ter glede na sektor in tehnologijo. Na splošno so stroški tehnologije še vedno znatni. Okvirni stroški na enoto v EUR/tono CO2 se gibljejo med 28 in 55 za zajemanje, med 4 in 11 za transport ter med 8 in 30 za shranjevanje 234 .

Z vidika raziskav ima EU dober položaj na svetovnem trgu. Leta 2021 so javne naložbe v raziskave in inovacije na področju zajemanja in shranjevanja ogljika ter zajemanja in uporabe ogljika dosegle približno 170 milijonov EUR, kar je ponovno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom.

EU pri razvoju celotnih vrednostnih verig industrijskega upravljanja ogljika zaostaja za drugimi gospodarstvi, kot so ZDA in Kanada 235 . Po podatkih Globalnega inštituta za zajemanje in shranjevanje ogljika je od septembra 2022 v svetovnem cevovodu 196 obratov za zajemanje in shranjevanje ogljika, od katerih jih je 73 v Evropi 236 . Od konca julija 2023 se v EU še ne izvaja noben projekt na področju shranjevanja CO2, poslovni modeli pa so še v povojih. Obstaja več projektov na področju zajemanja in uporabe CO2 v industriji in kmetijstvu, vendar je količina CO2 omejena.

Za nadaljnje študije sta potrebna povpraševanje po materialih, ki so potrebni v vrednostnih verigah zajemanja in shranjevanja ogljika ter zajemanja in uporabe ogljika, in njihova ponudba. Vendar sta zajemanje in shranjevanje ogljika na splošno manj izpostavljena tveganjem pri kritičnih surovinah kot druge tehnologije. Leta 2022 je bil svetovni trg zajemanja in shranjevanja ogljika vreden 6,4 milijarde USD (6 milijard EUR 237 ). Najvišje prihodke v tej vrednostni verigi so imele ZDA, ki so leta 2021 dosegle 1 945 milijard EUR, v veliki meri zaradi uporabe vbrizgavanja CO2 pod zemljo za izboljšano pridobivanje ogljikovodikov. Za primerjavo, skupni prihodki Evrope so znašali 92 milijonov EUR 238 .

V tržnih raziskavah je bilo opredeljenih 186 ključnih podjetij po vsem svetu, ki izvajajo dejavnosti zajemanja in shranjevanja ogljika 239 . 24 % teh ključnih akterjev je evropskih podjetij ali podjetij, ki so v tem sektorju dejavna preko evropskih odvisnih podjetij. EU ima v naftnem in plinskem sektorju več akterjev z dolgo zgodovino gradnje cevovodov in vrtalnih ploščadi ter veliko geološko usposobljenostjo, ki bo koristna pri razvoju infrastrukturnih projektov na področju zajemanja in shranjevanja ogljika. Informacije iz poročil o izvajanju direktive o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida kažejo na vse večje zanimanje potencialnih ponudnikov infrastrukture, zlasti za shranjevanje: skupno je bilo izdanih sedem dovoljenj za raziskovanje in dve dovoljenji za shranjevanje, do leta 2028 pa je bilo napovedanih več kot deset vlog za dovoljenje za shranjevanje. Poleg naftnih in plinskih podjetij se pojavljajo novi akterji, specializirani za različne dele vrednostne verige zajemanja in shranjevanje ogljika. Transportna podjetja na primer širijo svoje dejavnosti v transport CO2, dobavitelji inženirskih tehnologij pa razvijajo rešitve za zajemanje za tretje onesnaževalce.

Zajemanje in shranjevanje ogljika je vrsta zrelih, preizkušenih in lahko dostopnih tehnologij. Vendar sta zajemanje in shranjevanje ogljika še vedno zelo draga in v zvezi z njima še vedno obstaja veliko negotovosti. Zajemanje in shranjevanje ogljika je treba uvesti v velikem obsegu, da bi pripomogli k doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Za izboljšanje razpoložljivih tehnologij ali razvoj novih inovativnih rešitev so še vedno potrebne nadaljnje raziskave in inovacije. Ključne ovire za uvajanje zajemanja in shranjevanja ogljika so visoki začetni naložbeni in operativni stroški, razdrobljen regulativni okvir, zapletenost projektov na področju infrastrukture celotne verige ter ozaveščenost javnosti. Komisija z inovacijskim skladom že podpira letno zajemanje več kot 10 milijonov ton CO2 od leta 2026, pri čemer finančna podpora za izbrane projekte znaša več kot 2,5 milijarde EUR. To kaže, da bo za privabljanje zasebnega kapitala potrebno javno financiranje na ravni EU in nacionalni ravni. Poleg tega bodo bistveni tudi predlogi poslovnih modelov za ta nastajajoči trg. 

3.11Omrežne tehnologije: primer visokonapetostnih sistemov prenosa z enosmernim tokom

Razvoj energetske infrastrukture je ključnega pomena za vključitev proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v omrežje električne energije, povečanje zanesljivosti oskrbe s čezmejnimi povezavami, izboljšanje dostopa do cenovno dostopne energije ter elektrifikacijo industrije in končne uporabe, kot sta ogrevanje in hlajenje, ter mobilnosti. Strategija EU za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na morju in uredba o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo 240 pozivata k ukrepom za uskladitev dolgoročnega načrtovanja in razvoja omrežij električne energije na morju in na kopnem, da bi se izpolnile zapletene zahteve glede učinkovitosti projektiranja, ekonomske vzdržnosti in okoljske trajnosti.

Poseben izziv za razvoj prenosnega omrežja izhaja iz potrebe po transportu električne energije na dolgih razdaljah z minimalnimi izgubami. Na primer, za povezovanje oddaljenih vozlišč za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (npr. vetrna polja na morju) s potrošniki (npr. mesti in industrijami), za razvoj medsebojnih povezav med sosednjimi državami ali za obe dejavnosti (npr. s hibridnimi medsebojnimi povezavami). Temeljna omogočitvena tehnologija za reševanje tega izziva postajajo visokonapetostni sistemi prenosa z enosmernim tokom (HVDC) 241 .

Sistemi HVDC (ki jih danes sestavljajo predvsem pretvorniške postaje in kabli točka-točka) so bili preizkušeni v industrijskem obsegu v operativnih okoljih. Vendar obstaja vse večja potreba po odmiku od ponudniku lastne zasnove tehnologije in koncepta delovanja proti tehnologiji z več terminali in ponudniki ter zmogljivostmi za oblikovanje omrežja 242 . To bi moralo omogočiti boljšo zaznavnost in nadzor omrežja, dostopnost podatkov ter nove energetske storitve. Za dosego tega cilja so potrebni okviri sodelovanja z več ponudniki, kot je projekt InterOPERA, ki ga financira EU, njegov namen pa je razviti modularen in interoperabilen sistem za nadzor in zaščito sistemov HVDC 243 . Še naprej se razvija tudi kabelska tehnologija za sistem HVDC, saj so ravni napetosti 525 kV zdaj na voljo za uporabo na kopnem in morju, višje ravni napetosti pa bi morale biti na voljo v prihodnosti.

Po vsem svetu nameščena zmogljivost sistemov HVDC se je od leta 2010 potrojila, pri čemer je konec leta 2021 dosežena skupna dolžina znašala 100 000 km, skupna zmogljivost pa 350 GW 244 . Do leta 2022 je zmogljivost sistemov HVDC v Evropi znašala približno 43 GW, dodatnih 63 GW pa je bilo zagotovljenih z 51 novimi projekti (večinoma v fazi načrtovanja in izdaje dovoljenj) 245 . Po ocenah združenja EuropaCable naj bi bilo v naslednjih desetih letih v Evropi za sisteme HVDC položenih med 10 000 in 14 000 km novih kopenskih kablov 246 , kar je precej več kot za nova sredstva za izmenični tok. Nove podmorske naprave za sisteme HVDC bi bile lahko še daljše (med 39 000 in 58 000 km).

V okviru energetskega prehoda v Evropi in po svetu naj bi se še naprej spodbujali uvajanje in trgi sistemov HVDC. Vrednost svetovnega trga sistemov HVDC je bila leta 2021 ocenjena na 9–17 milijard USD (7,6–14 milijard EUR 247 ), pri čemer bi se lahko v naslednjih desetih letih s 7,1–10,6-odstotno skupno letno stopnjo rasti še povečala 248 .

Na svetovnem trgu pretvorniških postaj za sistem HVDC prevladuje šest glavnih ponudnikov: Hitachi Energy (prej ABB) v Švici/na Švedskem (voditelj na trgu), sledijo mu Siemens (Nemčija) in General Electric (Združene države), Mitsubishi Electric (Japonska), NR Electric & C-EPRI Electric Power Engineering (Kitajska) in Bharat Heavy Electricals Limited (Indija). Razen podjetja Hitachi Energy večina proizvajalcev pretvorniških postaj polprevodnike z veliko močjo (ključni sestavni del pretvorniških ventilov) naroča pri zunanjih dobaviteljih. To je trenutno pomemben dejavnik tveganja, saj je proizvodnja skoncentrirana v družbi Taiwan Semiconductor Manufacturing (TSMC) 249 . Kar zadeva proizvodnjo kablov za sistem HVDC, imajo v EU sedež nekateri vodilni svetovni proizvajalci kablov, vključno z družbami NKT na Danskem, Nexans v Franciji, Südkabel v Nemčiji, Prysmian Group v Italiji, Hellenic Cables v Grčiji ter Tele-Fonika/JDR na Poljskem in v Združenem kraljestvu. Glavni mednarodni konkurenti so družbe Sumitomo na Japonskem, NBO in ZTT na Kitajskem ter LS Cable v Republiki Koreji.

Po navedbah Mednarodne agencije za energijo 250 so dobavni roki za pretvorniške postaje običajno približno dve do tri leta. Vendar je za celotno izvedbo projektov na področju prenosa sistema HVDC (vključno z načrtovanjem, izdajanjem dovoljenj, javnim naročanjem in transportom, namestitvijo, dokončnim začetkom obratovanja in priklopom na napajanje iz omrežja) potrebnega precej več časa, tudi celo do deset let 251 . Zaradi močne rasti svetovnega povpraševanja se lahko ti roki še podaljšajo, saj razvijalci v vseh delih sveta tekmujejo za zagotovitev dobave od omejenega števila prodajalcev. Velikost projektov in nemoteno izdajanje dovoljenj sta pomembna dejavnika pri zagotavljanju poslov (ki je za razmeroma majhne evropske operaterje prenosnih sistemov lahko velik izziv).

Nadgradnja omrežja električne energije je pomemben dejavnik, ki omogoča prehod na čisto energijo. Evropa je privlačen trg za razvijalce projektov in ponudnike tehnologij na področju sistemov HVDC, predvsem zaradi svojega statusa prve na trgu pri uvajanju vetrne energije na morju in vključevanju proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Vendar zaradi vse večjega svetovnega povpraševanja po pretvornikih in kablih za sistem HVDC obstaja vse večje tveganje, da bo dobava za evropski trg premajhna, kar bo nazadnje povzročilo zamude pri časovnici za razogljičenje. Razdrobljenost trga EU (z različnimi nacionalnimi standardi in številnimi operaterji podnacionalnih sistemov) bi lahko zaradi mednarodne konkurence pri naročilih povzročila zmanjšanje evropskega povpraševanja. Nekateri evropski operaterji prenosnega sistema že trdijo, da imajo težave pri pridobivanju pogodb v ugodnih razmerah in rokih. Nasprotno pa so lahko proizvajalci tehnologije in opreme zadržani pri povečanju zmogljivosti, saj ni jasnih dolgoročnih (združenih) signalov povpraševanja, in sicer zaradi znatnih potreb po naložbah. Potrebno je tesnejše sodelovanje med oblikovalci politik, načrtovalci omrežja in operaterji sistemov ter industrijo na vseh ravneh EU, da bi se vzpostavile zanesljive dobavne verige, ki bodo lahko zadovoljile razvojne potrebe omrežja. V ta namen je pomembno podpreti in pospešiti harmonizacijo in standardizacijo sestavnih delov sistema HVDC, da bi dobavitelje iz EU spodbudili k naložbam v proizvodno zmogljivost. Uvedba poenostavljenih postopkov javnega naročanja in prostovoljno združevanje povpraševanja za kupce iz EU bi lahko pripomogla k reševanju glavnih vprašanj v zvezi z dobavno verigo in lažjemu nakupu proizvodnih terminov za proizvajalce. Za ohranitev in razširitev tehnološkega vodstva EU v tem sektorju so potrebne naložbe v inovacije (npr. v zmogljivosti za oblikovanje omrežja sistemov HVDC), upravljanje „regulativnih peskovnikov“ ter lajšanje dostopa do financiranja EU za demonstratorje in inovativne projekte.

4.SKLEPNE UGOTOVITVE

EU je v odziv na motnje svetovnega energetskega sistema, ki jih je najprej povzročila pandemija COVID-19 in še poslabšala neizzvana in neupravičena vojaška agresija Rusije proti Ukrajini, pospešila prehod na čisto energijo in hitro sprejela sveženj ukrepov za zaščito državljanov in podjetij. V središču odziva EU so spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov, zmanjšanje porabe energije in diverzifikacija dobavnih verig energije.

Zaradi tega in glede na rekordne cene energije neto ničelne tehnologije v primerjavi s fosilnimi gorivi še nikoli niso bile tako konkurenčne, njihov tržni delež pa se je močno povečal. Leta 2022 se je nova zmogljivost vetrne in sončne energije, nameščena v EU, v primerjavi z letom 2021 znatno povečala. Ta trend naj bi se nadaljeval, saj so države članice zvišale svoje cilje glede energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti za leto 2030, poleg tega pa prejemajo podporo iz svežnja „Pripravljeni na 55“. Temu zgledu sledijo druga večja gospodarstva. Po ocenah Mednarodne agencije za energijo naj bi se svetovni trg za ključne množično proizvedene neto ničelne tehnologije do leta 2030 potrojil, s tem povezana delovna mesta v proizvodnji energije pa naj bi se v istem obdobju podvojila.

Vendar proizvajalci EU v svetovni tekmi za neto ničelne gospodarstvo zaostajajo, kar bi lahko ogrozilo našo gospodarsko varnost. Doslej visoke cene energije, visoke obrestne mere, pomanjkanje spretnosti, motnje v dobavni verigi in močna konkurenca iz drugih regij so industrijo EU prvič postavili pod vprašaj, tudi v sektorjih, v katerih je imela EU močan položaj. Tržni delež sektorja vetrne energije v EU se je z 58 % v letu 2017 zmanjšal na 30 % v letu 2022, zlasti zaradi hitre rasti uvajanja vetrne energije na Kitajskem. Primanjkljaj v trgovinski bilanci EU za posamezne toplotne črpalke se je med letoma 2021 in 2022 več kot podvojil. Poleg tega so cene sončne fotovoltaike septembra 2023 dosegle rekordno nizke vrednosti zaradi močne konkurence in prevelike ponudbe sestavnih delov vzdolž celotne vrednostne verige, zaradi česar proizvajalci EU težje poslujejo z dobičkom. Čeprav se je delež svetovnih naložb v zmogljivosti proizvodnje litijevih baterij v Evropi z 41 % v letu 2021 zmanjšal na 2 % v letu 2022, se po vsej Evropi vse hitreje gradijo tovarne baterij, ki naj bi do leta 2030 zadostile večini povpraševanja v EU.

Zato mora EU ob ohranitvi prizadevanj za znižanje cen energije poenostaviti tudi svoj regulativni okvir, da bi olajšala in pospešila širitev proizvodne baze neto ničelnih tehnologij ter privabila več naložb v EU.

Obenem bi morala EU še naprej ukrepati, da bi zmanjšala svojo odvisnost od uvoza in učinkovito diverzificirala pridobivanje sestavnih delov in surovin. Pri večini neto ničelnih tehnologij je odvisna od Kitajske v vsaj eni fazi vrednostnih verig.

EU mora tudi izboljšati spretnosti svoje delovne sile. Kljub vedno višji stopnji zaposlenosti v sektorju čiste energije v EU vrzeli v spretnostih in pomanjkanje spretnosti od leta 2021 zavirajo rast sektorja čiste energije in jih še kar nekaj časa ne bo mogoče odpraviti zaradi demografskih trendov. Za pospešitev razvoja spretnosti pri zelenem prehodu, zlasti v sektorju čiste energije, so ključnega pomena so proračun EU ter medsektorske politične pobude in več posebnih ukrepov, ki jih je predlagala EU.

Kar zadeva naložbe v raziskave in inovacije, programa Obzorje 2020 in Obzorje Evropa od leta 2020 bistveno spodbujata nacionalne naložbe javnega sektorja. Čeprav EU ohranja močan položaj na področju mednarodno zaščitenih patentov, so za načrtovanje uspešne poti na področju raziskav in inovacij ključnega pomena večja prizadevanja za usklajeno uporabo programov EU in nacionalnih programov ter jasna opredelitev nacionalnih ciljev na področju raziskav in inovacij za leti 2023 in 2050.

Za razvoj vrednostnih verig v EU je ključnega pomena zagotovitev dostopa do financiranja za razvoj domače zmogljivosti za proizvodnjo tehnologij za čisto energijo. To vključuje financiranje za pretvorbo inovacij v industrijsko proizvodnjo. EU mora zlasti zagotoviti, da se kapital še naprej steka v inovativna zagonska podjetja EU. Za to so potrebna nadaljnja prizadevanja za poglobitev kapitalskih trgov Unije.

EU mora spodbujati tudi sodelovanje na področju čiste tehnologije s svojimi partnerji v tujini, in sicer na odprt, vendar odločen način. Odprtost trgovine in mednarodna partnerstva bodo ne le prispevali k okrepitvi konkurenčnosti EU z zagotavljanjem bolj raznolikih dobavnih verig za zeleni prehod, temveč bodo tudi zagotovili nove tržne priložnosti in vsem gospodarstvom pomagali pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma.

Poleg tega mora EU še naprej povečevati povpraševanje po neto ničelnih tehnologijah, ki so trajnostne in odporne, da bi dosegla svoj cilj glede razogljičenja ter hkrati povečala konkurenčnost in zanesljivost oskrbe z energijo.

Nazadnje, potrebni so ukrepi za reševanje posebnih vprašanj, s katerimi se spopadajo določeni sektorji, kot je vetrna industrija. Z vidika širšega gospodarstva mora EU skozi celoten prehod na čisto energijo še naprej podpirati svojo industrijo. Za to je potreben tudi ciljno usmerjen pristop za vsak industrijski ekosistem. Predsednica Evropske komisije je v govoru o stanju v Uniji 13. septembra 2023 zato napovedala vrsto dialogov o prehodu na čisto energijo, ki bodo vzpostavljeni z industrijo. Konkurenčnost EU je bistvena za strateško avtonomnost EU, ključno pa je tudi oceniti, kako ohraniti konkurenčnost med prehodom na čisto energijo. Zato je predsednica Evropske komisije prosila Maria Draghija, da pripravi poročilo o prihodnosti evropske konkurenčnosti.

Prihodnost naše industrije čiste tehnologije se mora pisati v Evropi. Zato Komisija poziva Svet in Evropski parlament, da se seznanita s tem poročilom o napredku na področju konkurenčnosti in pospešita sprejemanje zakonodajnih dokumentov, s katerimi bo podprta neto ničelna industrija, zlasti akt o neto ničelni industriji in akt o kritičnih surovinah.

(1)

     Od 1. junija 2023. V skladu z metodologijo za spremljanje podnebnih ukrepov z uporabo Priloge VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

(2)

     COM(2022) 230 final.

(3)

     Mednarodna agencija za energijo, Energy Technology Perspectives (Vidiki energetske tehnologije), 2023.

(4)

     COM(2023) 62 final.

(5)

     COM(2023) 161 final, SWD(2023) 68 final.

(6)

     COM(2023) 160 final.

(7)

     COM(2023) 162 final.

(8)

     COM(2023) 168 final.

(9)

     JOIN(2023) 20 final.

(10)

     Za več informacij: Clean Energy Competitiveness (Konkurenčnost čiste energije)  (europa.eu) in izdaja Poročila o napredku na področju konkurenčnosti tehnologij za čisto energijo za leto 2022: COM(2022) 643 final.

(11)

     Za več informacij: Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo .

(12)

     Tedenska povprečna cena na virtualni trgovalni točki Title Transfer Facility (TTF).

(13)

     Gasparella, A., Koolen, D., in Zucker, A., The Merit Order and Price-Setting Dynamics in European Electricity Markets (Razvrščanje po pomembnosti in dinamika določanja cen na evropskih trgih električne energije), Evropska komisija, Petten, 2023, JRC134300.

(14)

     Veleprodajni trg (EU5): tehtano povprečje cen na glavnih trgih električne energije v EU (DE, ES, FR, NL) in na trgu Nordpool (NO, DK, FI, SE, EE, LT, LV).

(15)

     Ukrepi vključujejo sporočilo o naboru orodij za ukrepanje in podporo (COM(2021) 660 final), sporočilo o zanesljivosti oskrbe in dostopnih cenah energije (COM(2022) 473 final), uredbo o skladiščenju plina (COM(2022) 135 final – Uredba (EU) 2017/1938), uredbo o zmanjšanju povpraševanja po plinu (COM(2022) 361 final – Uredba Sveta (EU) 2022/1369), uredbo o obravnavi visokih cen energije (COM(2022) 473 final – Uredba Sveta (EU) 2022/1854), uredbo o solidarnosti (COM(2022) 549 final – Uredba Sveta (EU) 2022/2576), popravni mehanizem za trg (COM(2022) 668 final – Uredba Sveta (EU) 2022/2578) in uredbo o izdaji dovoljenja (COM(2022) 591 final – Uredba Sveta (EU) 2022/2577).

(16)

     EU je zlasti povečala uvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz Združenih držav ter oskrbo s plinom iz plinovoda iz Norveške, Azerbajdžana in Združenega kraljestva.

(17)

     Veleprodajne cene plina so še vedno dvakrat višje od povprečja 15 let pred agresijo Rusije proti Ukrajini. Cene električne energije pred krizo so znašale od 40 do 60 EUR/MWh. Glej tudi: EU fossil generation hits record low as demand falls (Proizvodnja fosilnih goriv v EU je rekordno nizka, saj se povpraševanje zmanjšuje) | Ember (ember-climate.org).

(18)

     Cene plina v EU so od energetske krize in vojne v Ukrajini med najvišjimi na svetu. Čeprav se je trg stabiliziral, so bile cene plina v EU v obdobju od januarja do julija 2023 štiri- do petkrat višje od cen v ZDA, vendar so bile primerljive s cenami v Združenem kraljestvu in drugih državah uvoznicah plina, kot sta Kitajska in Japonska.

(19)

     Uredba (EU) 2023/435.

(20)

     WindEurope, sporočilo za javnost:  Investments in wind energy are down – Europe must get market design and green industrial policy right (Naložbe v vetrno energijo so manjše – Evropa mora zagotoviti ustrezno zasnovo trga in zeleno industrijsko politiko) , 31. januar 2023.

(21)

     Đukan, M., Gumber, A., Egli, F., Steffen, B., The role of policies in reduction the cost of capital for offshore wind (Vloga politik pri zniževanju stroškov kapitala za energijo iz vetrnih polj na morju), 2023.

(22)

     Na podlagi družbe Enerdata,  Daily Energy and Climate News (Dnevne novice o energiji in podnebju), 1. marec 2023.

(23)

     Mednarodna agencija za energijo, Critical Minerals Market Review (Pregled trga kritičnih mineralov), 2023.

(24)

     Ob uporabi povprečnega menjalnega tečaja v višini 0,9075 EUR za 1 USD v marcu 2022. Glej: https://www.ecb.europa.eu/stats/policy_and_exchange_rates/euro_reference_exchange_rates/html/eurofxref-graph-usd.en.html . 

(25)

     Ob uporabi povprečnega menjalnega tečaja v višini 0,9497 EUR za 1 USD v letu 2022. Glej: https://www.ecb.europa.eu/stats/policy_and_exchange_rates/euro_reference_exchange_rates/html/eurofxref-graph-usd.en.html .

(26)

     Mednarodna agencija za energijo, Clean energy equipment price index, 2014-2022 (Indeks cen opreme za čisto energijo za obdobje 2014–2022), 2023.

(27)

     Ta oddelek se osredotoča na analizo stroškov. Več informacij o tržni vrednosti: The development of renewable energy in the electricity market (Razvoj energije iz obnovljivih virov na trgu električne energije) , junij 2023.

(28)

     Podatkovne točke so prikazane za prvi do tretji medkvartilni razpon za filtriranje odstopanj.

(29)

Na sliki kratica CCGT pomeni plinsko turbino s kombiniranim krožnim procesom.

(30)

     Gasparella, A., Koolen, D., in Zucker, A., The Merit Order and Price-Setting Dynamics in European Electricity Markets (Razvrščanje po pomembnosti in dinamika določanja cen na evropskih trgih električne energije), Urad za publikacije Evropske unije, 2023, JRC134300.

   Izračun na podlagi letno obračunanih stroškov za leto 2022. Naložbe v osnovna sredstva in stroški poslovanja na podlagi scenarija PRIMES za leto 2022, letno obračunani glede na tehnično življenjsko dobo in tehtano povprečje stroškov kapitala. Letno obračunani stroški se izravnajo z uporabo faktorjev zmogljivosti, ki izhajajo iz modela METIS. Spremenljivi stroški temeljijo na cenah primarnih proizvodov iz leta 2022, spremenljivih stroških poslovanja in odpremi v simulaciji METIS.

(31)

     Mednarodna agencija za energijo, Energy Technology Perspectives (Vidiki energetske tehnologije), 2023.

(32)

     Terbij je eden od elementov redke zemlje, ki so temeljni materiali za magnete v vetrnih generatorjih. Galij se uporablja v nekaterih fotovoltaičnih panelih ter na področju elektronike, podatkovnih omrežij, robotike in satelitov. Litij je ključnega pomena za proizvodnjo baterij.

(33)

     Carrara, S., et al., Supply chain analysis and material demand forecast in strategic technologies and sectors in the EU – A Foresight study (Analiza dobavne verige in napoved povpraševanja po materialih v strateških tehnologijah in sektorjih v EU – prognostična študija), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, doi:10.2760/386650, JRC132889.

(34)

      RMIS – informacijski sistem za surovine (europa.eu) , 2023.

(35)

     Evropska komisija, Generalni direktorat za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja, Grohol, M., Veeh, C., Study on the critical raw materials for the EU 2023 – Final report (Študija o kritičnih surovinah za EU za leto 2023 – končno poročilo), Urad za publikacije Evropske unije, 2023, https://data.europa.eu/doi/10.2873/725585 .

(36)

     BloombergNEF, Localising clean energy supply chains comes at a cost (Lokalizacija dobavnih verig čiste energije ima svojo ceno), 2022.

(37)

 Carrara, S., et al., Supply chain analysis and material demand forecast in strategic technologies and sectors in the EU – A Foresight study (Analiza dobavne verige in napoved povpraševanja po materialih v strateških tehnologijah in sektorjih v EU – prognostična študija), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, doi:10.2760/386650, JRC132889.

(38)

 Ocene kažejo, da so v letu 2022 podjetja iz EU namestila 51 % naprav na kopnem zunaj EU in Kitajske, podjetja iz ZDA 34 % in podjetja iz Kitajske 9 %. Kar zadeva naprave na morju, so jih 94 % namestila podjetja iz EU, 6 % pa kitajska. Vir: Skupno raziskovalno središče na podlagi podatkov družb Wood Mackenzie in 4C Offshore.

(39)

     Tapoglou, E., Tattini, J., Schmitz, A., Georgakaki, A., Długosz, M., Letout, S., Kuokkanen, A., Mountraki, A., Ince, E., Shtjefni, D., Joanny Ordonez, G., Eulaerts, O. D., in Grabowska, M., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Wind energy in the European Union - 2023 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets (Vetrna energija v Evropski uniji – Poročilo o stanju v razvoju tehnologije, trendih, vrednostnih verigah in trgih, 2023), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, doi:10.2760/618644 (na spletu), JRC135020.

(40)

     COM(2021) 350 final.    

(41)

     Netherlands Enterprise Agency, Research on the Next Generation Semiconductor Industry in Taiwan (Raziskave industrije polprevodnikov naslednje generacije v Tajvanu), 2022.

(42)

     Evropska komisija, Generalni direktorat za energijo, Guevara Opinska, L., Gérard, F., Hoogland, O., et al., Study on the resilience of critical supply chains for energy security and clean energy transition during and after the COVID-19 crisis – Final report (Študija o odpornosti kritičnih dobavnih verig za energetsko varnost ter prehod na čisto energijo med krizo zaradi COVID-19 in po njej – končno poročilo), Urad za publikacije Evropske unije, 2021,  https://data.europa.eu/doi/10.2833/946002 .

(43)

   Za več informacij: napovedana pobuda „Napredni materiali za vodilni položaj v industriji“ v govoru o stanju v Uniji leta 2023.

(44)

     Bela hiša, Inflation Reduction Act Guidebook | Clean Energy (Vodnik po aktu za znižanje inflacije | čista energija) , 2022.

(45)

   Ob uporabi povprečnega menjalnega tečaja v višini 0,9497 EUR za 1 USD v letu 2022. Glej: https://www.ecb.europa.eu/stats/policy_and_exchange_rates/euro_reference_exchange_rates/html/eurofxref-graph-usd.en.html .

(46)

   Ob uporabi povprečnega menjalnega tečaja v višini 0,8455 EUR za 1 USD v letu 2021. Glej: https://www.ecb.europa.eu/stats/policy_and_exchange_rates/euro_reference_exchange_rates/html/eurofxref-graph-usd.en.html .

(47)

     Institute for Security & Development Policy (Inštitut za varnost in razvojno politiko),  Made in China 2025 (Narejeno na Kitajskem do leta 2025) , junij 2018.

(48)

  The Japanese Cabinet confirms the Basic Plan for the GX: Green Transformation Policy (Japonski kabinet potrdil osnovni načrt za zeleno preobrazbo: politiko zelene preobrazbe) , marec 2023.

(49)

 Ob uporabi povprečnega menjalnega tečaja v višini 0,006341 EUR za 1 JPY z dne 2. januarja 2023. Glej: https://www.ecb.europa.eu/stats/policy_and_exchange_rates/euro_reference_exchange_rates/html/eurofxref-graph-jpy.en.html . 

(50)

 Bloomberg,  India plans $4.3 billion spending for energy transition (Indija načrtuje 4,3 milijarde USD sredstev za energetski prehod) , 1. februar 2023. 

(51)

 Ob uporabi povprečnega menjalnega tečaja v višini 0,011351 EUR za 1 INR z dne 2. januarja 2023. Glej: https://www.ecb.europa.eu/stats/policy_and_exchange_rates/euro_reference_exchange_rates/html/eurofxref-graph-inr.en.html .

(52)

     COM(2022) 46 final.

(53)

   UL C 101, 17.3.2023, str. 3.

(54)

     UL L 167, 30.6.2023, str. 1.

(55)

     Za več informacij: Technical Support Project (Instrument za tehnično podporo) (europa.eu), 2023.

(56)

     Za več informacij: Platforma za strateške tehnologije za Evropo (europa.eu) , 2023.

(57)

     Za več informacij: Third call for large-scale projects (Tretji razpis za obsežne projekte) (europa.eu), 2023.

(58)

     Na podlagi povratnih informacij industrijskih zavezništev in ustreznih organizacij deležnikov.

(59)

     EurObserv’ER, The state of the renewable energies in Europe – Edition 2022 21st annual overview barometer EurObserv’ER Report (Stanje na področju energije iz obnovljivih virov v Evropi – izdaja iz leta 2022, 21. poročilo o letnem barometru EurObserv’ER) , 2023.

(60)

     COM(2022) 643 final.

(61)

   Za več informacij:  Employment and Social Developments in Europe (ESDE) Report 2023 (Poročilo o razvoju na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi za leto 2023)  (europa.eu). Ocena doseganja ciljev politike (evropski zeleni dogovor, Pripravljeni na 55, REPowerEU).

(62)

     Za več informacij: Pakt za spretnosti,  Launch of large-scale renewable energy skills partnership (Začetek obsežnega partnerstva za spretnosti na področju energije iz obnovljivih virov) (europa.eu) .

(63)

     Glede na scenarij v okviru akta o neto ničelni industriji+ (proizvodnja EU zadosti 100-odstotnemu povpraševanju), SWD(2023) 68 final.

(64)

     Opazovalnica za evropski gradbeni sektor, Improving the human capital basis (Izboljšanje podlage človeškega kapitala), marec 2020. 

(65)

     „NACE 27: proizvodnja električne opreme“, ki se uporablja kot nadomestni kazalnik za industrijo na področju proizvodnje energije iz obnovljivih virov, saj v to kategorijo spadajo številne tehnologije obnovljivih virov energije. Uporablja se tudi kot nadomestni kazalnik za industrijski ekosistem obnovljivih virov energije v industrijski strategiji EU (COM(2020) 108 final in njena najnovejša posodobljena različica COM(2021) 350 final).

(66)

     Za več informacij: Employment and Social Developments in Europe 2023 (Razvoj na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi v letu 2023) (europa.eu).

(67)

     SWD(2023) 68 final.

(68)

     Georgakaki, A., Kuokkanen, A., Letout, S., Koolen, D., Koukoufikis, G., Murauskaite-Bull, I., Mountraki, A., Kuzov, T., Dlugosz, M., Ince, E., Shtjefni, D., Taylor, N., Christou, M., Pennington, D., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Overall Strategic Analysis of Clean Energy Technology in the European Union: 2023 Status Report (Splošna strateška analiza tehnologij za čisto energijo v Evropski uniji – Statusno poročilo, 2023), Evropska komisija, 2023, JRC135404. 

(69)

     Eurofond, European Company Survey 2019 (Evropska raziskava o podjetjih iz leta 2019) (europa.eu), 2019.

(70)

     Za več informacij: Raziskava Flash Eurobarometer iz leta 2023 o pomanjkanju spretnosti ter strategijah zaposlovanja in zadrževanja zaposlenih v malih in srednjih podjetjih.

(71)

     Med celovitimi svežnji politik v okviru priporočila Sveta o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost je dejavna podpora kakovostnemu zaposlovanju, tudi premalo zastopanih skupin, kot so ženske.

(72)

     Kohezijska politika je v okviru Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) glavni instrument EU za financiranje naložb v spretnosti, saj daje na voljo 5,8 milijarde EUR za zelene spretnosti in zelena delovna mesta. Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) ta sklad dopolnjuje z naložbami v spretnosti, izobraževanje in usposabljanje, vključno z infrastrukturo. Z mehanizmom za pravični prehod so zagotovljene 3 milijarde EUR podpore za usposabljanje in razvoj spretnosti delavcev, da bi se ti prilagodili zelenemu prehodu. Drugi ukrepi so določeni v poročilu o napredku na področju konkurenčnosti za leto 2022.

(73)

     Npr. priporočila Sveta o individualnih učnih računih, mikrodokazilih ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

(74)

     Za več informacij: Pakt za spretnosti: Launch of large-scale renewable energy skills partnership (Začetek obsežnega partnerstva za spretnosti na področju energije iz obnovljivih virov)  (europa.eu).

(75)

     COM(2015) 80 final. 

(76)

     Članice Mednarodne agencije za energijo: AT, BE, CZ, DE, DK, EL, ES, FI, FR, HU, IE, IT, LT, LU, NL, PL, PT, SE, SK (EL in LU ne sporočata podatkov). Mednarodni agenciji za energijo je o povečanju poročalo 11 navedenih držav članic: AT, CZ, DK, DE, ES, FR, HU, IE, NL, PT, SE.

(77)

     Znaten delež povečanja je bil rezultat spremembe poročanja s strani Španije in znatnega povečanja v več državah članicah. V Španiji se je razširila pokritost, vključno s podatki državnih in regionalnih vlad, s čimer se je skupni znesek držav članic EU povečal za več kot 0,5 milijona EUR. Spremembe niso bile uporabljene za prejšnja leta, kar je povzročilo prekinitev časovne vrste med letoma 2020 in 2021. Mednarodna agencija za energijo, 2023. Energy Technology RD&D Budgets (Proračuni za raziskave in razvoj na področju energetske tehnologije), izdaja iz maja 2023, dokumentacija iz podatkovne zbirke. Mednarodni agenciji za energijo je o povečanju poročalo 11 od 17 držav članic: AT, CZ, DK, DE, ES, FR, HU, IE, NL, PT, SE. Mednarodna agencija za energijo, Energy Technology RD&D Budgets – Database documentation (Proračuni za raziskave in razvoj na področju energetske tehnologije – dokumentacija iz podatkovne zbirke), 2023.

(78)

     Ta številka vključuje oceno za Italijo, ki še ni poročala za leti 2020 in 2021.

(79)

     COM(2022) 643 final.

(80)

     Ti številki vključujeta sredstva iz okvirnega programa na nacionalni ravni in ravni EU. Pod drugimi večjimi gospodarstvi ostajajo le nacionalni skladi kot delež BDP.

(81)

   Glej oddelek 2.2, stran 12, COM(2022) 643 final.

(82)

     Okvirni program EU se nanaša na okvirna programa EU (Obzorje 2020 in Obzorje Evropa).

(83)

     Prilagojeno po pomladanski izdaji podatkovne zbirke o proračunih Mednarodne agencije za energijo za raziskave in razvoj na področju energetske tehnologije za leto 2023.

(84)

     Misija: inovativnost, poročilo: Country Highlights, 6th MI Ministerial (Poudarki za posamezne države: 6. ministrski forum pobude Misija: inovativnost) , junij 2021.

(85)

     Za več informacij: SETIS Skupnega raziskovalnega središča (europa.eu).

(86)

     Za več informacij: SETIS Skupnega raziskovalnega središča (europa.eu).

(87)

     UL C 495, 29.12.2022.

(88)

     Za več informacij: Nacionalni energetski in podnebni načrti  (europa.eu), 2023.

(89)

     SWD(2023) 277/2 final.

(90)

     Analiza, predstavljena v tem oddelku, se osredotoča na tehnologije za čisto energijo. Razlikuje se od oddelka 2.4 poročila o napredku na področju konkurenčnosti za leto 2022, saj izključuje dejavnosti, ki so bile prej obravnavane v vertikali podnebnih tehnologij družbe PitchBook ter so povezane s prehranskimi sistemi, rabo zemljišč, mikromobilnostjo, skupno mobilnostjo in samovozečimi vozili.

(91)

     COM(2022) 332 final.

(92)

     Na podlagi podatkov družbe  PitchBook , 1. junij 2023.

(93)

     Mednarodna agencija za energijo,  World Energy Investment 2023 (Svetovne naložbe v energijo v letu 2023) , 2023.

(94)

     Georgakaki, A., Kuokkanen, A., Letout, S., Koolen, D., Koukoufikis, G., Murauskaite-Bull, I., Mountraki, A., Kuzov, T., Dlugosz, M., Ince, E., Shtjefni, D., Taylor, N., Christou, M., Pennington, D., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Overall Strategic Analysis of Clean Energy Technology in the European Union: 2023 Status Report (Splošna strateška analiza tehnologije za čisto energijo v Evropski uniji – Statusno poročilo, 2023), Evropska komisija, 2023, JRC135404.

(95)

     Prav tam.

(96)

     Chatzipanagi, A., Jaeger-Waldau, A., Cleret De Langavant, C., Gea Bermudez, J., Letout, S., Mountraki, A., Schmitz, A., Georgakaki, A., Ince, E., Kuokkanen, A., in Shtjefni, D., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Photovoltaics in the European Union – 2023 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets (Fotovoltaika v Evropski uniji – Statusno poročilo o razvoju tehnologije, trendih, vrednostnih verigah in trgih, 2023), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, JRC135034.

(97)

     Zlasti scenariji, ki so jih predvidele nevladne organizacije, kot so Greenpeace, Energy Watch Group, Bloomberg New Energy Finance, Mednarodna agencija za energijo in Mednarodna agencija za obnovljivo energijo ter združenja fotovoltaične industrije.

(98)

     Chatzipanagi, A., Jaeger-Waldau, A., Cleret De Langavant, C., Gea Bermudez, J., Letout, S., Mountraki, A., Schmitz, A., Georgakaki, A., Ince, E., Kuokkanen, A., in Shtjefni, D., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Photovoltaics in the European Union – 2023 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets (Fotovoltaika v Evropski uniji – Statusno poročilo o razvoju tehnologije, trendih, vrednostnih verigah in trgih, 2023), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, JRC135034.

(99)

     COM(2022) 221 final, Strategija EU za sončno energijo.

(100)

     Chatzipanagi, A., Jaeger-Waldau, A., Cleret De Langavant, C., Gea Bermudez, J., Letout, S., Mountraki, A., Schmitz, A., Georgakaki, A., Ince, E., Kuokkanen, A., in Shtjefni, D., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Photovoltaics in the European Union – 2023 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets (Fotovoltaika v Evropski uniji – Statusno poročilo o razvoju tehnologije, trendih, vrednostnih verigah in trgih, 2023), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, JRC135034.

(101)

     Green et al., „Solar cell efficiency tables (version 62)“ (Tabele učinkovitosti sončnih celic (različica 62)), Progress in Photovoltaics, 31, 7 (2023), https://doi.org/10.1002/pip.3726 .

(102)

     Chatzipanagi, A., Jaeger-Waldau, A., Cleret De Langavant, C., Gea Bermudez, J., Letout, S., Mountraki, A., Schmitz, A., Georgakaki, A., Ince, E., Kuokkanen, A., in Shtjefni, D., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Photovoltaics in the European Union – 2023 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets (Fotovoltaika v Evropski uniji – Statusno poročilo o razvoju tehnologije, trendih, vrednostnih verigah in trgih, 2023), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, JRC135034.

(103)

     Lastni izračun Skupnega raziskovalnega središča na podlagi razpoložljivih podatkov. 

(104)

     Posebno poročilo Mednarodne agencije za energijo o globalnih dobavnih verigah fotovoltaične sončne energije, 2022.

(105)

     Wood Mackenzie, sporočilo za javnost: China’s solar export booming (Izvoz kitajske sončne energije cveti) , 23. maj 2023. Levji delež tega izvoza so predstavljali moduli, sledile pa so jim rezine in celice. Kitajska je leta 2022 v Evropo izvozila za 86 GWp modulov (kar predstavlja 56 % njenega izvoza modulov).

(106)

     Sheffieldsko poročilo o prisilnem delu, Crawford, A., in Murphy, L. T, Over-Exposed: Uyghur Region Exposure Assessment for Solar Industry Sourcing (Razkrito: ocena izpostavljenosti ujgurske pokrajine za pridobivanje v sončni industriji), Sheffield, Združeno kraljestvo: Sheffield Hallam University, Helena Kennedy Centre for International Justice (2023).

(107)

     PVXchange , po podatkih indeksa cen fotovoltaične energije , ocenjen 7. oktobra 2023.

(108)

     Mednarodna agencija za energijo, 2023 Snapshot of Global PV Markets (Pregled svetovnih trgov fotovoltaične energije za leto 2023) , 2023

(109)

     Svetovni gospodarski obeti Mednarodne agencije za energijo za leto 2022.

(110)

     Dejanska stroškovna vrzel je zelo odvisna od posebnosti projekta; v poročilu McKinsey (2022): Building a competitive solar-PV supply chain in Europe” (Vzpostavljanje konkurenčne dobavne verige za sončno fotovoltaiko v Evropi) je v primerjavi s konkurenti z nizkimi stroški ocenjena na 20–25 %.

(111)

     Mednarodna agencija za energijo, Special Report on Solar PV Global Supply Chains (Posebno poročilo o globalnih dobavnih verigah za sončno fotovoltaiko), 2022: „Globalna zmogljivost za proizvodnjo rezin in celic ter za sestavljanje modulov je konec leta 2021 presegla povpraševanje za vsaj 100 %.“

(112)

     Podatki, sporočeni v tem oddelku, so pridobljeni iz Taylor, N., Georgakaki, A., Mountraki, A., Letout, S., Ince, E., Shtjefni, D., Kuokkanen, A., Tattini, J., in Diaz Rincon, A., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Concentrated Solar Power and Solar Heating and Cooling in the European Union – 2023 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets (Koncentrirana sončna energija ter sončno ogrevanje in hlajenje v Evropski uniji – Statusno poročilo o razvoju tehnologije, trendih, vrednostnih verigah in trgih, 2023), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, JRC135004.

(113)

     Energy Transition Expertise Centre (Strokovni center za energetski prehod (EnTEC)): Report – Supply chain risks in the EU’s clean energy technologies (Poročilo – Tveganja dobavne verige na področju tehnologij EU za čisto energijo), 2023, doi: 10.2833/413910.

(114)

     V nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Španije za leto 2019 je predvideno, da bo do leta 2030 dosegla 7,4 GW zmogljivosti. Vendar je v osnutku prve posodobitve ta vrednost spremenjena na 4,8 GW do leta 2030. Za več informacij: https://commission.europa.eu/publications/spain-draft-updated-necp-2021-2030_en .

(115)

     Solar Heat Europe, Solar Heat Markets in Europe, Trends and Market Statistics 2021, Summary (Trgi sončnega ogrevanja v Evropi, Trendi in statistika trgov v letu 2021, povzetek), december 2022.

(116)

     Solar Heat Europe, Preliminary Report 2022 (Predhodno poročilo za leto 2022), Trgi sončnega ogrevanja v EU27, Švici in Združenem kraljestvu, 7. julij 2023.

(117)

     Navedeno v predstavitvi naloge 68 v okviru programa SHC Mednarodne agencije za energijo na spletnem seminarju „The Rise of Solar District Heating“ (Uveljavitev sončnega daljinskega ogrevanja), 28. marec 2023, Euroheat and Power in Solar Heat Europe.

(118)

     Energy Transition Expertise Centre (Strokovni center za energetski prehod (EnTEC)): Report – Supply chain risks in the EU’s clean energy technologies (Poročilo – Tveganja dobavne verige na področju tehnologij EU za čisto energijo), 2023, doi: 10.2833/413910.

(119)

   SWD(2022) 230 final.

(120)

     Tapoglou, E., Tattini, J., Schmitz, A., Georgakaki, A., Długosz, M., Letout, S., Kuokkanen, A., Mountraki, A., Ince, E., Shtjefni, D., Joanny Ordonez, G., Eulaerts, O. D., in Grabowska, M., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Wind energy in the European Union - 2023 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets (Vetrna energija v Evropski uniji – Statusno poročilo o razvoju tehnologije, trendih, vrednostnih verigah in trgih, 2023), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, doi:10.2760/618644 (na spletu), JRC135020.

(121)

     WindEurope, poročilo: Wind energy in Europe: 2022 Statistics and the outlook for 2023-2027 (Vetrna energija v Evropi: statistični podatki za leto 2022 in obeti za obdobje 2023–2027) , 28. februar 2023 .

(122)

     Vrednost v višini 30 GW/leto, ki jo je sporočilo združenje Wind Europe, je nižja od vrednosti, ki bi izhajala iz načrta REPowerEU, in sicer 38,25 GW/leto. Razlika je pojasnjena z uporabo različnih faktorjev zmogljivosti v izračunih.

(123)

     Tapoglou, E., Tattini, J., Schmitz, A., Georgakaki, A., Długosz, M., Letout, S., Kuokkanen, A., Mountraki, A., Ince, E., Shtjefni, D., Joanny Ordonez, G., Eulaerts, O. D., in Grabowska, M., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Wind energy in the European Union - 2023 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets (Vetrna energija v Evropski uniji – Statusno poročilo o razvoju tehnologije, trendih, vrednostnih verigah in trgih, 2023), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, doi:10.2760/618644 (na spletu), JRC135020.

(124)

     Za več informacij:  https://energy.ec.europa.eu/news/member-states-agree-new-ambition-expanding-offshore-renewable-energy-2023-01-19_en .  

(125)

     Analiza Skupnega raziskovalnega središča na podlagi zbirke Orbis, Pitchbook, 2023.

(126)

     Wind Europe, sporočilo za javnost:  Investments in wind energy are down – Europe must get market design and green industrial policy right (Naložbe v vetrno energijo so manjše – Evropa mora zagotoviti ustrezno zasnovo trga in zeleno industrijsko politiko) , 31. januar 2023.

(127)

     COM(2020) 741 final.

(128)

     Tapoglou, E., Tattini, J., Schmitz, A., Georgakaki, A., Długosz, M., Letout, S., Kuokkanen, A., Mountraki, A., Ince, E., Shtjefni, D., Joanny Ordonez, G., Eulaerts, O., in Grabowska, M., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Wind energy in the European Union - 2023 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets (Oceanska energija v Evropski uniji – Statusno poročilo o razvoju tehnologije, trendih, vrednostnih verigah in trgih, 2023f), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, doi:10.2760/82978 (na spletu), JRC135021.

(129)

     Ta elektrarna, ki je bila med gradnjo zelo inovativna, je imela velik vpliv na okolje, ki bi bil danes težko sprejemljiv. SONNIC, Ewan, „La Rance, 50 ans de turbinage. Et après? Le statu quo est-il la seule option pertinente ?“, L'Information géographique, 2017/4 (zvezek 81), str. 103–128. doi: 10.3917/lig.814.0103.

(130)

     V vodah EU je bilo leta 2022 nameščene 62 kW nove zmogljivosti za proizvodnjo energije plimovanja in 33,5 kW zmogljivosti za proizvodnjo energije valovanja.

(131)

     Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA), World Energy Transitions Outlook 2023: 1.5°C Pathway (Obeti za svetovne energetske prehode za leto 2023: pot 1,5 °C), zvezek 1, Abu Dabi, 2023.

(132)

     Ocean Energy Europe (OEE), teme politike: Financiranje raziskav in inovacij .

(133)

     Evropska tehnološka in inovacijska platforma za oceane (ETIP),  Industrial Roadmap for Ocean Energy (Industrijski časovni načrt za oceansko energijo) , 1. julij 2022.

(134)

     Tapoglou, E., Tattini, J., Schmitz, A., Georgakaki, A., Długosz, M., Letout, S., Kuokkanen, A., Mountraki, A., Ince, E., Shtjefni, D., Joanny Ordonez, G., Eulaerts, O., in Grabowska, M., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Wind energy in the European Union - 2023 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets (Oceanska energija v Evropski uniji – Statusno poročilo o razvoju tehnologije, trendih, vrednostnih verigah in trgih, 2023f), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, doi:10.2760/82978 (na spletu), JRC135021.

(135)

   Prav tam.

(136)

     Prav tam.

(137)

     Končna odobritev uredbe o prepovedi prodaje avtomobilov in kombiniranih vozil z emisijami ogljikovega dioksida po letu 2035 s strani držav članic z dne 28. marca 2023.

(138)

 Evropsko zavezništvo za baterije (junij 2023); vendar na primer podatki inštituta Fraunhofer kažejo na širok razpon zmogljivosti za proizvodnjo baterij iz etilen karbonata do leta 2030 od najmanj 677 GWh do povprečne vrednosti 1 770 GWh do največ 2 050 GWh.

(139)

     Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča: The EU’s industrial policy on batteries (Industrijska politika EU o baterijah) , 2023. Razpon: 700 GWh do 1 200 GWh/leto.

(140)

     Za več informacij: Transport in okolje , od 6. marca 2023. Razpon: do 50 gigatovarn z zmogljivostjo 1 800 GWh.

(141)

     Za več informacij: Evropsko zavezništvo za baterije (europa.eu).

(142)

     V primerjavi z 9,1 % v letu 2021 in samo 1,9 % že v letu 2019.

(143)

     Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov, sporočilo za javnost: Fuel types of new cars: battery electric 12.1%, hybrid 22.6% and petrol 36.4% market share full-year 2022 (Vrste novih avtomobilov glede na gorivo: tržni delež akumulatorskih električnih vozil v celotnem letu 2022 znaša 12,1 %, hibridnih vozil 22,6 % in bencinskih vozil 36,4 %) , 1. februar 2023.

(144)

Glej: Evropska opazovalnica za alternativna goriva (europa.eu).

(145)

     Mednarodna agencija za energijo, Global EV Outlook 2023 Executive Summary (Svetovni obeti za električna vozila za leto 2023, povzetek) , 2023.

(146)

     Za več informacij: Evropsko zavezništvo za baterije – EBA250 .

(147)

     EMMES 7.0, LCP-Delta, 2023, stanje v prvem četrtletju leta 2023: 11 GW/14,7 GWh; ekstrapolirane ocene inštituta Fraunhofer znašajo celo do 20 GWh.

Podatki industrije. EMMES 7.0 – marec 2023 | EASE: Why Energy Storage? (Zakaj shranjevati energijo?) | Stanje v prvem četrtletju leta 2023 po podatkih združenja EASE (ease-storage.eu): 11 GW/14,7 GWh; ekstrapolirane ocene inštituta Fraunhofer znašajo celo do 20 GWh.

(148)

     Mednarodna agencija za energijo, Global EV Outlook 2023 (Svetovni obeti za električna vozila za leto 2023) , 2023.

(149)

     BloombergNEF, sporočilo za javnost: Lithium-ion Battery Pack Prices Rise for First Time to an Average of $151/kWh (Cena zavojev litij-ionskih baterij se je prvič zvišala na povprečno ceno 151 USD/kWh) , 6. december 2022.

(150)

     Ki so bile leta 2022 20 % cenejše od celic litijevega nikljevega manganovega kobaltovega oksida.

(151)

     Menjalni tečaj 0,9 EUR = 1 USD, ki se v celotnem dokumentu uporablja za pretvorbo valut, kadar so viri navedli vrednosti v USD.

(152)

     InsideEVs, sporočilo za javnost: Europe: Plug-In Car Sales Accelerated In March 2023 (Evropa: prodaja priključnih avtomobilov se je marca 2023 pospešila) , 10. maj 2023.

(153)

     Bela hiša, Investing in America (Vlaganje v Ameriko) , 2023.

(154)

     Ob uporabi povprečnega deviznega tečaja v višini 0,8455 EUR za 1 USD v letu 2021. Glej: https://www.ecb.europa.eu/stats/policy_and_exchange_rates/euro_reference_exchange_rates/html/eurofxref-graph-usd.en.html .

(155)

     BloombergNEF, 2023 Q1 – Energy Transition Investment Trends report (Poročilo o trendih naložb v energetski prehod za prvo četrtletje leta 2023).

(156)

   BenchmarkSource, prispevek: „IRA supercharges USA’s gigafactory capacity pipeline as it overtakes Europe for first time“ (Z aktom za znižanje inflacije je močno okrepljena zmogljivost načrtovanih gigatovarn v ZDA, ki prvič prehitevajo Evropo) , 2. junij 2023.

(157)

     Evropsko zavezništvo za baterije,  Discussion Paper for the 7th High-Level Meeting of the European Battery Alliance (Dokument za razpravo za sedmo srečanje evropskega zavezništva za baterije na visoki ravni) .

(158)

     Transport & Environment, poročilo: How not to lose it all (Kako preprečiti izgubo vsega) , marec 2023.

(159)

     Podatki industrije. EMMES 7.0 – marec 2023 | EASE: Why Energy Storage? (Zakaj shranjevati energijo?) | Stanje v prvem četrtletju leta 2023 po podatkih združenja EASE (ease- storageage.eu): 11 GW/14,7 GWh; ekstrapolirane ocene inštituta Fraunhofer znašajo celo do 20 GWh.

(160)

     Univerza RWTH v Aachnu, Battery Charts (Grafi o baterijah) , 2023.

(161)

     Koalicija za shranjevanje energije, sporočilo za javnost: Energy Storage Coalition calls for more targeted support for energy storage in key EU legislation (Koalicija za shranjevanje energije poziva k bolj ciljno usmerjeni podpori za shranjevanje energije v ključni zakonodaji EU) , marec 2023.

(162)

     McKinsey & Company, prispevek: Battery 2030: Resilient, sustainable and circular (Baterija v letu 2030: odporna, trajnostna in krožna) , 16. januar 2023.

(163)

     Stellantis je skupina 14 avtomobilskih blagovnih znamk.

(164)

     Gigatovarna baterij v okviru družbe Automotive Cells Company (ACC) v občini Billy-Berclau Douvrin, Francija.

(165)

     Green Car Congress, sporočilo za javnost: First ACC gigafactory inaugurated in France; initial 13 GWh capacity (V Franciji odprta prva gigatovarna v okviru družbe ACC z začetno zmogljivostjo 13 GWh) , 31. maj 2023.

(166)

     Za več informacij: Evropsko zavezništvo za baterije: Short brief European Battery production (Kratka predstavitev proizvodnje evropskih baterij) – junij 2023.

(167)

     Na podlagi izračunov inštituta Fraunhofer ISI.

(168)

     UL L 328, 21.12.2018.

(169)

     UL L 239, 6.9.2013.

(170)

     UL L 198, 28.7.2017.

(171)

     Za več informacij:  Toplotne črpalke – akcijski načrt za pospešitev uvajanja po vsej EU (europa.eu).

(172)

     Evropsko združenje za toplotne črpalke (EHPA), Market Report 2023 (Poročilo o trgu za leto 2023), omejeno na AT, BE, CZ, DE, DK, EE, ES, FI, FR, HU, IE, IT, LT, NL, PL, PT, SE, SK, 29. junij 2023. Vključno predvsem z ogrevanjem prostorov in toplotnimi črpalkami za sanitarno toplo vodo.

(173)

   Lyons, L., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Heat pumps in the European Union – 2023 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets (Toplotne črpalke v Evropski uniji – Poročilo o stanju v razvoju tehnologije, trendih, vrednostnih verigah in trgih, 2023), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, JRC134991.

(174)

     Za več informacij: Heat Roadmap Europe (Kažipot za ogrevanje v Evropi), https://heatroadmap.eu/.

(175)

     Euroheat & Power, Large heat pump in district heating & cooling systems (Velike toplotne črpalke v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja), 2022.

(176)

     Industrijske toplotne črpalke se običajno uporabljajo za postopke pod 100 °C, komercialni proizvodi, ki delujejo v razmerah do 160 °C, pa v več industrijskih sektorjih še niso bili preizkušeni. Trenutno poteka razvoj za delovanje pri temperaturi do 280 °C.

(177)

     Mednarodna agencija za energijo, Future of heat pumps (Prihodnost toplotnih črpalk), 2023.

(178)

     Eunomia, EU Hydronic Heat Pump Manufacturing Market Assessment (Ocena trga proizvodnje vodnih toplotnih črpalk v EU), 2023.

(179)

     Japonska, Tajska.

(180)

     Eunomia, 2023, prav tam.

(181)

     COMEXT, Goods Trade EU (Trgovina z blagom v EU), 841861.

(182)

     Eunomia, EU Hydronic Heat Pump Manufacturing Market Assessment (Ocena trga proizvodnje vodnih toplotnih črpalk v EU), 2023.

(183)

     Evropsko združenje za toplotne črpalke (EHPA), sporočilo za javnost: Manufacturer investments (Naložbe proizvajalcev) , junij 2023.

(184)

     Program za tehnološko sodelovanje Mednarodne agencije za energijo, Heat Pumping Technologies, Annex 58 Final report (Tehnologije črpanja toplote, priloga 58, končno poročilo), avgust 2023.

(185)

 Za več informacij: IEC 60335-2-40:2022: Household and similar electrical appliances – Safety – Part 2-40: Particular requirements for electrical heat pumps, air-conditioners and dehumidifiers (Gospodinjski in podobni električni aparati – Varnost – Del 2–40: Posebne zahteve za električne toplotne črpalke, klimatske naprave in razvlaževalnike) , 2022.

(186)

     Eunomia, EU Hydronic Heat Pump Manufacturing Market Assessment (Ocena trga proizvodnje vodnih toplotnih črpalk v EU), 2023.

(187)

   IRENA and IGA Global geothermal market and technology assessment, International Renewable Energy Agency (Ocena trga geotermalne energije in tehnologije agencije IRENA in družbe IGA Global), International Geothermal Association, 2023.

(188)

     Evropski svet za geotermalno energijo (EGEC), poročilo: Geothermal Market Report 2022 – Key Findings (Poročilo o trgu geotermalne energije za leto 2022 – ključne ugotovitve) , julij 2023.

(189)

 Taylor, N., Ince, E., Mountraki, A., Georgakaki, A., Shtjefni, D., Tattini, J., in Diaz Rincon, A., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Deep Geothermal Energy in the European Union – 2023 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets (Globoka geotermalna energija v Evropski uniji – Statusno poročilo o razvoju tehnologije, trendih, vrednostnih verigah in trgih, 2023), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, JRC135206.

(190)

     Evropski svet za geotermalno energijo (EGEC), poročilo: Geothermal Market Report 2022 – Key Findings (Poročilo o trgu geotermalne energije za leto 2022 – ključne ugotovitve) , julij 2023.

(191)

     Taylor, N., Ince, E., Mountraki, A., Georgakaki, A., Shtjefni, D., Tattini, J., in Diaz Rincon, A., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Deep Geothermal Energy in the European Union – 2023 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets (Globoka geotermalna energija v Evropski uniji – Statusno poročilo o razvoju tehnologije, trendih, vrednostnih verigah in trgih, 2023), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, JRC135206.

(192)

     Taylor, N., Ince, E., Mountraki, A., Georgakaki, A., Shtjefni, D., Tattini, J., in Diaz Rincon, A., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Deep Geothermal Energy in the European Union – 2023 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets (Globoka geotermalna energija v Evropski uniji – Statusno poročilo o razvoju tehnologije, trendih, vrednostnih verigah in trgih, 2023), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, JRC135206.

(193)

     Prav tam.

(194)

     Prav tam.

(195)

     Prav tam.

(196)

     UL L 157, 20.6.2023.

(197)

     COM(2023) 156 final.

(198)

     Mednarodna agencija za energijo, Global Hydrogen Review (Pregled vodika na svetovni ravni), 2023, podatkovna zbirka naj bi bila posodobljena oktobra 2023.

(199)

   Mednarodna agencija za energijo, Global Hydrogen Review (Pregled vodika na svetovni ravni), 2022.

(200)

     Mednarodna agencija za energijo, 2022, prav tam.

(201)

 Mednarodna agencija za energijo, Global Hydrogen Review (Pregled vodika na svetovni ravni), 2023, razpon je velik zaradi „neznane“ vrste, o kateri poroča Mednarodna agencija za energijo.

(202)

     BloombergNEF, 1H 2023 Market Outlook (Obeti za trg vodika 1H za leto 2023), marec 2022.

(203)

     Hydrogen Europe, Clean Hydrogen Monitor (Spremljanje čistega vodika), 2022.

(204)

     Mednarodna agencija za energijo (IEA), The State of Clean Technologies (Stanje na področju čistih tehnologij), maj 2023, in Clean Hydrogen Monitor (Spremljanje čistega vodika), 2022.

(205)

     Za več informacij: evropsko zavezništvo za čisti vodik (europa.eu).

(206)

    Hydrogen Europe, sporočilo za javnost: New Electrolyser Partnership (Novo partnerstvo za elektrolizatorje) , 16. junij 2022.

(207)

     Ministrstvo ZDA za energijo, the U.S. National Clean Hydrogen Strategy and Roadmap (Nacionalna strategija in časovni načrt za čisti vodik ZDA) , junij 2023. Ocene temeljijo na razpoložljivih podatkih.

(208)

     Financiranje prihaja iz proračuna EU v višini 1,2 milijarde EUR (vključno z dodatnimi odobritvami iz načrta REPower EU v višini 200 milijonov EUR) in enakovrednega zneska zasebnih deležnikov v obdobju 2021–2027.

(209)

     Evropsko zavezništvo za vodik, 2nd European Electrolyser Summit State of play on the Joint Declaration (Drugi evropski vrh o elektrolizatorjih – stanje v zvezi s skupno izjavo) , 22. junij 2023.

(210)

     Carrara, S., et al., Supply chain analysis and material demand forecast in strategic technologies and sectors in the EU – A foresight study (Analiza dobavne verige in napoved povpraševanja po materialih v strateških tehnologijah in sektorjih v EU – prognostična študija), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, doi:10.2760/386650, JRC132889., dokument Skupnega raziskovalnega središča, 132889.

(211)

     SWD(2022) 230 final.

(212)

     COM(2021) 804 final.

(213)

     Družbeni izziv na področju energije v okviru programa Obzorje 2020 in sklop 5 Energija v okviru programa Obzorje Evropa, https://cordis.europa.eu/projects/en   (europa.eu) . Podatki službe CORDIS Evropske komisije o energiji, ki temeljijo na družbenem izzivu na področju energije v okviru programa Obzorje 2020 in sklopu 5 Energija v okviru programa Obzorje Evropa. Projekti in rezultati | CORDIS | Evropska komisija (europa.eu) .

(214)

     Evropsko združenje za bioplin, Statistical Report (Statistično poročilo), 2022.

(215)

     Motola, V., Scarlat, N., Hurtig, O., Buffi, M., Georgakaki, A., Letout, S., Mountraki, A., Salvucci, R., in Schmitz, A., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Bioenergy in the European Union – 2023 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets (Bioenergija v Evropski uniji – Statusno poročilo o razvoju tehnologije, trendih, vrednostnih verigah in trgih, 2023), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, JRC135079.

(216)

     Na podlagi podatkovne baze EurObserv-ER,  Zaposlovanje in promet , april 2023.

(217)

     Po podatkih Eurostata. Bioenergy Europe, Statistical report (Statistično poročilo), 2022, Bioenergy Landscape (Bioenergija). Za proizvodnjo bioenergije se v EU uvozijo le 4 % trdnega biogoriva.

(218)

     UL L 150, 14.6.2018.

(219)

 Evropska komisija, Generalni direktorat za mobilnost in promet, Maniatis, K., Landälv, I., Heuvel, E., et al., Building up the future, cost of biofuels (Gradnja prihodnosti, cena biogoriv), 2018,  https://data.europa.eu/doi/10.2832/163774 .

(220)

     Po podatkih Mednarodne agencije za energijo. European Energy Innovation, A new policy context for assessing biogas and biomethane (Nov okvir politike za ocenjevanje bioplina in biometana) (europeanenergyinnovation.eu) , jesen 2022.

(221)

     Evropsko združenje za bioplin, Biomethane Map (Zemljevid biometana) , 2021.

(222)

     Motola, V., Scarlat, N., Hurtig, O., Buffi, M., Georgakaki, A., Letout, S., Mountraki, A., Salvucci, R., in Schmitz, A., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Bioenergy in the European Union – 2023 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets (Bioenergija v Evropski uniji – Statusno poročilo o razvoju tehnologije, trendih, vrednostnih verigah in trgih, 2023), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, JRC135079.

(223)

     Evropsko združenje za bioplin, Statistical Report (Statistično poročilo), 2022.

(224)

     Motola, V., Scarlat, N., Hurtig, O., Buffi, M., Georgakaki, A., Letout, S., Mountraki, A., Salvucci, R., in Schmitz, A., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Bioenergy in the European Union – 2023 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets (Bioenergija v Evropski uniji – Statusno poročilo o razvoju tehnologije, trendih, vrednostnih verigah in trgih, 2023), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, JRC135079.

(225)

     Evropsko združenje za biopline, Breaking Free of the Energy Dependency Trap – Delivering 35 bcm of biomethane by 2030 (Osvoboditev od energetske odvisnosti – uresničitev proizvodnje 35 milijard kubičnih metrov biometana do leta 2030), 2022.

(226)

     Evropsko združenje za bioplin, Statistical Report (Statistično poročilo), 2022.

(227)

     Evropsko združenje za bioplin, Statistical Report (Statistično poročilo), 2022.

(228)

   Itul, A., Diaz Rincon, A., Eulaerts, O. D., Georgakaki, A., Grabowska, M., Kapetaki, Z., Ince, E., Letout, S., Kuokkanen, A., Mountraki, A., Shtjefni, D., in Jaxa-Rozen, M., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Carbon capture storage and utilisation in the European Union - 2023 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets (Zajemanje, shranjevanje in uporaba ogljika v Evropski uniji – Statusno poročilo o razvoju tehnologije, trendih, vrednostnih verigah in trgih, 2023), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, JRC134999.

(229)

     UL L 140, 5.6.2009.

(230)

     UL L 275, 25.10.2003.

(231)

     COM(2021) 800 final.

(232)

     COM(2022) 672 final.

(233)

     Države članice Komisiji vsaka štiri leta poročajo o izvajanju Direktive 2009/31/ES o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida. Komisija je doslej objavila tri taka poročila,  četrto  poročilo o izvajanju pa naj bi bilo objavljeno konec leta 2023.

(234)

     EnTEC (Trinomics, TNO in inštitut Fraunhofer ISI), Bolscher, H., et al., EU regulation for the development of the market for CO2 transport and storage (Predpisi EU za razvoj trga za transport in shranjevanje CO2), Evropska unija, 2023, https://energy.ec.europa.eu/publications/eu-regulation-development-market-co2-transport-and-storage_en .

(235)

     Itul, A., Diaz Rincon, A., Eulaerts, O. D., Georgakaki, A., Grabowska, M., Kapetaki, Z., Ince, E., Letout, S., Kuokkanen, A., Mountraki, A., Shtjefni, D., in Jaxa-Rozen, M., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Carbon capture storage and utilisation in the European Union - 2023 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets (Zajemanje, shranjevanje in uporaba ogljika v Evropski uniji – Statusno poročilo o razvoju tehnologije, trendih, vrednostnih verigah in trgih, 2023), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, JRC134999.

(236)

     Globalni inštitut za zajemanje in shranjevanje ogljika, Global Status of Carbon Capture and storage, 2022 (Globalno stanje na področju zajemanja in shranjevanja ogljika v letu 2022) , 2022.

(237)

   Ob uporabi povprečnega deviznega tečaja v višini 0,9497 EUR za 1 USD v letu 2022. Glej: https://www.ecb.europa.eu/stats/policy_and_exchange_rates/euro_reference_exchange_rates/html/eurofxref-graph-usd.en.html .

(238)

     Itul, A., Diaz Rincon, A., Eulaerts, O. D., Georgakaki, A., Grabowska, M., Kapetaki, Z., Ince, E., Letout, S., Kuokkanen, A., Mountraki, A., Shtjefni, D., in Jaxa-Rozen, M., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Carbon capture storage and utilisation in the European Union - 2023 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets (Zajemanje, shranjevanje in uporaba ogljika v Evropski uniji – Statusno poročilo o razvoju tehnologije, trendih, vrednostnih verigah in trgih, 2023), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, JRC134999.

(239)

     Podatki o številu podjetij, vključenih v dobavno verigo zajemanja, shranjevanja in uporabe ogljika v Evropi, ki so na voljo, so omejeni. Poleg tega večina podjetij ni napovedala vrednosti projektov, pri katerih sodelujejo. Podjetja so prav tako vključena v najrazličnejše faze v celotni vrednostni verigi, zato je v tem trenutku težko izpeljati tržni delež. Glede na meje, določene za vrednostno verigo, druge raziskave kažejo, da je v vse vidike dobavne verige zajemanja, shranjevanja in uporabe ogljika vključenih približno 17 000 podjetij, vključno s ponudniki tehnologije, storitvami in pravnimi vidiki. Evropska komisija, Kapetaki, Z., et al., Opazovalnica za tehnologijo za čisto energijo: Carbon Capture Utilisation and Storage in the European Union – 2022 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets (Zajemanje, uporaba in shranjevanje ogljika v Evropski uniji – Statusno poročilo o razvoju tehnologije, trendih, vrednostnih verigah in trgih, 2022),  

https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC13066 .

(240)

     UL L 152, 3.6.2022.

(241)

     Zaradi večje zmogljivosti in manjših izgub na dolgih razdaljah v primerjavi z njim enakovrednimi sistemi prenosa z izmeničnim tokom lahko učinkovito okrepijo medsebojno povezljivost energetskega sistema, s tem da povežejo oddaljena energetska omrežja z različnimi frekvencami ali olajšajo medsebojno povezanost velikih vetrnih polj na morju.

(242)

     WindEurope Intelligence Platform, Workstream for the development of multi-vendor HVDC systems (ENTSO-E, T&D Europe, WindEurope) (Delovni sklop za razvoj sistemov HVDC z več ponudniki (ENTSO-E, T&D Europe, WindEurope)), 21. junij 2021.

(243)

     Projekt „Omogočanje interoperabilnosti omrežij sistemov HVDC z več ponudniki“ (InterOPERA) združuje evropske operaterje prenosnega sistema, proizvajalce, sektorska združenja in univerze za opredelitev standardov združljivosti in interoperabilnosti za sisteme HVDC. Za več informacij: https://interopera.eu .

(244)

     Mednarodna agencija za energijo, Energy Technology Perspectives (Vidiki energetske tehnologije), 2023.

(245)

     Raziskave s spletišča Power Technology (marec 2023). IoT innovation: Leading companies in HVDC transmission systems for the power industry (Inovacije na področju interneta stvari: vodilna podjetja na področju prenosnih sistemov HVDC za elektroenergetsko industrijo). Pridobljeno s spletišča Power Technology: https://www.power-technology.com/data-insights/innovators-hvdc-transmission-systems-power/ . 

(246)

     Previdna ocena na podlagi analize desetletnega načrta za razvoj omrežja v okviru ENTSO-E za leto 2022 in nacionalnih razvojnih načrtov držav članic EU (vendar brez upoštevanja najnovejših zavez držav članic EU za proizvodnjo vetrne energije na morju).

(247)

     Ob uporabi povprečnega deviznega tečaja v višini 0,8455 EUR za 1 USD v letu 2021. Glej: https://www.ecb.europa.eu/stats/policy_and_exchange_rates/euro_reference_exchange_rates/html/eurofxref-graph-usd.en.html .

(248)

     Raziskave s spletišča Power Technology.

(249)

Ministrstvo ZDA za energijo, Semiconductors – Supply Chain Deep Dive Assessment (Polprevodniki – poglobljena ocena dobavne verige), 2022.

(250)

     Mednarodna agencija za energijo, Energy Technology Perspectives (Vidiki energetske tehnologije), 2023.

(251)

     EuropaCable, Electricity transmission of tomorrow (Prenos električne energije prihodnosti) 2021. Ocene kažejo, da projekt na področju prenosa v povprečju traja 15 let od načrtovanja do konkurence.