EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 8.3.2023
COM(2023) 140 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Začasna zaščita za osebe, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini: eno leto pozneje
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 8.3.2023
COM(2023) 140 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Začasna zaščita za osebe, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini: eno leto pozneje
1.Uvod
Rusija je 24. februarja 2022 začela neizzvano in neupravičeno vojno agresijo proti Ukrajini. Evropska unija in mednarodna skupnost sta se na to odzvali enotno in brez primere. Ključni element tega odziva je bila soglasna odločitev držav članic o predlogu Komisije za aktivacijo direktive o začasni zaščiti 1 . Milijonom razseljenih oseb, ki bežijo pred rusko agresijo proti Ukrajini, je bil 4. marca 2022, zgolj teden dni po začetku vojne, omogočen takojšen dostop do trga dela, izobraževanja in poklicnega usposabljanja, zdravstvenega varstva in nastanitve v EU. Aktivacija direktive je bila 28. marca 2022 dopolnjena z načrtom v desetih točkah 2 o okrepljenem evropskem usklajevanju glede sprejema ljudi, ki bežijo pred rusko agresijo proti Ukrajini. Začasna zaščita je bila že podaljšana do marca 2024.
Leto dni pozneje uporaba direktive o začasni zaščiti priča o enotnosti in solidarnosti Unije z ukrajinskim ljudstvom ob soočanju z izzivi, kakršnih še ni bilo. Uniji je Direktiva, ki je bila prvič aktivirana, omogočila, da zagotovi takojšnjo zaščito in hkrati čim bolj zmanjša formalnosti. To zaščito je dopolnila s celovitim in usklajenim sklopom pravic, vključno s pravico do prebivanja, primerno nastanitvijo, dostopom do izobraževanja in usposabljanja, zdravstvenega varstva in trga dela. S strukturami je zajela izjemen sprejem, ki so ga ponudili številni Evropejci, njihove družine in skupnosti. Danes približno štirje milijoni ljudi uživajo začasno zaščito v EU. Od tega je 47 % žensk in več kot tretjina otrok, katerih zaščita je še vedno ključna prednostna naloga. Izvajanje Direktive ni bilo brez izzivov, vendar po zaslugi stalnih prizadevanj institucij EU in držav članic Direktiva še naprej uspešno dosega rezultate.
V tem sporočilu, ki temelji na sporočilu z naslovom „Sprejem oseb, ki bežijo pred vojno v Ukrajini: priprava Evrope na izpolnjevanje potreb“ 3 , ki je bilo sprejeto 23. marca 2022, je ocenjeno izvajanje Direktive v obdobju enega leta. Zagotavlja vpogled v to, kako je EU uspelo aktivirati in kako usklajuje pristen odziv celotne družbe na največje razseljevanje na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Opredeljuje tudi prednostna področja, na katerih so potrebna stalna prizadevanja za zagotavljanje pravic iz Direktive.
Poleg tega bo v tem sporočilu nekaj razmislekov o nadaljnjih korakih, da bi se ohranile nekatere ključne pridobljene izkušnje ter povečala odpornost EU in njena sposobnost prilagajanja na prihodnje izzive.
2.Prikaz razmer
Do februarja 2023 je bilo zabeleženih več kot 16 milijonov vstopov oseb iz Ukrajine in Moldavije v EU, od tega je pri 14 milijonih šlo za ukrajinske državljane. Število prehodov meje iz EU v Ukrajino in Moldavijo znaša več kot 11 milijonov 4 .
Število vstopov je bilo znatno višje v prvem mesecu ruske agresije, pri čemer je bilo tedensko zabeleženih v povprečju 800 000 vstopov iz Ukrajine in Moldavije v EU, vrhunec pa je bil dosežen z več kot 200 000 vstopi dnevno, ki so močno prizadeli države članice na meji z Ukrajino. Od aprila 2022 dalje se je trend ustalil pri približno 240 000 vstopih tedensko, število mejnih prehodov med EU in Ukrajino pa se je vrnilo na raven pred vojno in pred pandemijo.
Skupno je bilo v EU evidentiranih skoraj 4 milijone registracij za začasno zaščito, od tega več kot 3 milijone v prvi polovici leta 2022. Od junija 2022 se število tedenskih registracij za začasno zaščito stalno zmanjšuje, čeprav z nekaterimi nihanji. Na ozemlju Republike Moldavije se je 26. februarja nahajalo vsega skupaj 90 187 tujih državljanov, od tega 84 038 ukrajinskih državljanov in 44 751 mladoletnikov.
Ob koncu leta 2022 sta skoraj polovico vseh sedanjih upravičencev do začasne zaščite (3,8 milijona) 5 gostili Nemčija in Poljska, sledile pa so jima Češka, Italija in Španija. Največ upravičencev do začasne zaščite na prebivalca gostijo Estonija, Poljska in Češka. Večina upravičencev je ukrajinskih državljanov, pri čemer je ob koncu leta 2022 začasno zaščito uživalo približno 70 000 državljanov tretjih držav razen Ukrajine.
Med tistimi, ki bežijo v EU pred rusko agresijo proti Ukrajini, so večinoma odrasle ženske (47 %) in otroci (34 %). Približno 69 % razseljenih otrok je bilo mlajših od 13 let, 0,5 % pa jih je bilo registriranih kot mladoletniki brez spremstva.
Aktivacija direktive o začasni zaščiti je zagotovila, da azilni sistemi v državah članicah ne bodo preobremenjeni s prošnjami za zaščito. Leta 2022 so bili ukrajinski državljani deveta največja skupina z vidika prošenj za mednarodno zaščito (28 160).
Na podlagi sodelovanja EU z mednarodnimi partnerji je doslej več kot 400 000 oseb, razseljenih iz Ukrajine, potovalo v Združene države Amerike, Kanado in Združeno kraljestvo ter izkoristilo njihove sheme zaščite. Te države so dodatno odobrile še 900 000 vizumov in vlog za začasno prebivanje.
3.Odziv na krizo: močna usklajena prizadevanja EU
Za aktivacijo in izvajanje direktive o začasni zaščiti je bilo potrebno neprimerljivo usklajevanje in sodelovanje med državami članicami in njihovimi upravami, službami Komisije, agencijami Evropske unije, Evropsko službo za zunanje delovanje in mednarodnimi organizacijami.
Solidarnostna platforma „Ukrajina“ 6 , ki jo je Komisija vzpostavila takoj po aktivaciji Direktive, je imela ključno vlogo pri zagotavljanju takega usklajenega odziva. Zagotavlja okvir za redne izmenjave in skladnost med obstoječimi forumi na ravni EU. Obravnava najrazličnejša vprašanja, od upravljanja meja do varstva mladoletnikov, dostopa do izobraževanja, dostopa do zaposlitve, poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih, pa tudi vrnitve domov v Ukrajino in nadaljnjih premikov iz ene države članice v drugo.
Solidarnostna platforma je bila osredotočena tudi na povečanje splošne pripravljenosti na ravni EU z oblikovanjem ukrepov za nepredvidene razmere v primeru povečanega števila prihodov iz Ukrajine, na varnostne vidike in preprečevanje trgovine z ljudmi ter na redno sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi organi ter organizacijami civilne družbe.
Namenske podskupine solidarnostne platforme, na primer za premestitve razseljenih oseb iz Moldavije in za platformo za registracijo začasne zaščite, so imele ključno vlogo pri krepitvi sodelovanja in soočanju z izzivi, ki se nenehno pojavljajo.
Poleg tega je solidarnostna platforma dokazala svojo dodano vrednost pri splošnem usklajevanju odziva EU na rusko agresijo proti Ukrajini z zagotavljanjem prožnega in neformalnega okvira za hitro sprejetje dokumentov mehke politike (kot so npr. odgovori na pogosto zastavljena vprašanja, ki se objavijo na spletu, standardni operativni postopki). Države članice in drugi deležniki menijo, da gre za dobro prakso, ki jo je treba v prihodnje ponoviti.
3.1.Točni podatki
Od sprejetja izvedbenega sklepa Sveta 7 si je Komisija močno prizadevala za usklajevanje izmenjave informacij med državami članicami. Zbiranje podatkov je bilo eden glavnih izzivov splošnega usklajevanja v sedanjih izjemnih okoliščinah, vendar se razmere zaradi sprejetih ukrepov stalno izboljšujejo.
Od začetka krize je mreža 8 EU za pripravljenost na migracije in krizno upravljanje organizirala več kot sto srečanj, na podlagi katerih so bila pripravljena pisna poročila, ki so zagotovila skupno situacijsko zavedanje o migracijskih posledicah ruske invazije na Ukrajino ter pripravljenosti EU in držav članic. Mrežo pri njenem delovanju v celoti dopolnjujejo drugi forumi, kot so solidarnostna platforma, enotna ureditev EU za politično odzivanje na krize in Evropska migracijska mreža, ter je del splošnega usklajevanja za Ukrajino na ravni EU.
Agencija EU za azil (v nadaljnjem besedilu: agencija EUAA) je imela ključno vlogo pri hitri vzpostavitvi sistema za zbiranje podatkov o dnevnih registracijah za začasno zaščito. Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) je prav tako okrepila podporo za upravljanje zunanjih meja EU, in sicer z zagotavljanjem pravočasnih informacij o razmerah na meji, načrtovanjem različnih scenarijev o morebitnem razvoju in začetkom operativnega odziva, vključno s krepitvijo zmogljivosti in spremljanjem groženj čezmejnega kriminala na tem območju. Agencija za temeljne pravice (v nadaljnjem besedilu: agencija FRA) je z rednimi bilteni zagotovila dodatne informacije o izvajanju Direktive v več državah članicah.
Ključnega pomena je bilo, da je bila platforma za registracijo začasne zaščite kot nadaljnji ukrep na podlagi načrta v desetih točkah z dne 28. marca 2022 vzpostavljena v zgolj šestih tednih. 25 držav članic izmenjuje informacije o upravičencih do začasne zaščite in o ustrezni zaščiti, ki je na voljo v skladu z nacionalno zakonodajo, da se odkrijejo dvojne registracije v isti državi članici in po državah članicah EU.
3.2.Zagotavljanje informacij
Komisija je vzpostavila mrežo informacijskih vozlišč, zlasti s podporo agencije EUAA, ki so del obstoječe mreže glavnih prometnih vozlišč v državah članicah, kar olajšuje nadaljnje gibanje ljudi, ki bežijo pred rusko agresijo in vstopajo v EU, ter zagotavlja ključne informacije organom in drugim uradnim virom informacij.
Po aktivaciji Direktive je Komisija hitro začela komunikacijsko kampanjo za obveščanje ljudi, ki bežijo pred rusko agresijo proti Ukrajini, o njihovih pravicah. To je bila ključna značilnost osrednjega spletišča EU o „solidarnosti EU z Ukrajino“ 9 . Spletišče, prevedeno v ukrajinščino in ruščino, vsebuje praktične informacije za ljudi, ki bežijo pred rusko agresijo in prihajajo v EU, ter interaktivni zemljevid s ključnimi kontaktnimi točkami v vsaki državi članici.
Hkrati so bili izvedeni ad hoc ukrepi komuniciranja za osebe na begu pred rusko agresijo proti Ukrajini v zvezi s preprečevanjem trgovine z ljudmi, ozaveščanjem o napačnih informacijah, pobudo za varne domove in pilotnim projektom nabora talentov.
Komisija je dala na voljo tudi telefonsko številko EU za pomoč 10 v ukrajinščini in ruščini. Ukrepi komuniciranja in obveščanja so tesno usklajeni z državami članicami EU, agencijo EUAA in drugimi ustreznimi deležniki, vključno z ukrajinskimi organi. Komisija je 24. februarja 2023 vzpostavila spletno stran, ki obeležuje eno leto ukrajinskega odpora 11 .
3.3.Področje uporabe začasne zaščite
Začasna zaščita zajema osebe, ki so zapustile Ukrajino 24. februarja 2022 ali pozneje zaradi ruske vojaške invazije in ki spadajo na področje uporabe Izvedbenega sklepa Sveta 12 . V praksi so številne države članice razširile uporabo zaščite na ukrajinske državljane, ki so na njihovo ozemlje vstopili pred 24. februarjem 2022.
Izvedbeni sklep Sveta, s katerim je bila aktivirana direktiva o začasni zaščiti, ščiti tudi državljane tretjih držav razen Ukrajine in osebe brez državljanstva, ki so pred 24. februarjem 2022 stalno prebivale v Ukrajini in se ne morejo varno in trajno vrniti v svojo državo ali regijo izvora 13 .
V številnih državah članicah so pravice, povezane z začasno zaščito, uživali tudi državljani tretjih držav, ki so imeli druge začasne pravice do bivanja v Ukrajini, npr. študenti 14 . V večini, vendar pa ne v vseh državah članicah, se za druge državljane tretjih držav, ki so upravičeni do začasne zaščite, uporabljajo isti upravni postopki kot za ukrajinske državljane 15 .
Države članice, ki so se odločile, da bodo za državljane tretjih držav razen Ukrajine uporabile obliko zaščite, ki ni začasna zaščita 16 , so hkrati sprejele ukrepe za zagotovitev hitrega postopka registracije, da bi bilo mogoče pravice, ki iz tega postopka izhajajo, uveljavljati tako hitro kot pravice, ki jih lahko uveljavljajo ukrajinski državljani. V vsakem primeru je še vedno pomembno, da noben upravni postopek ne povzroča nepotrebnih zamud pri uveljavljanju pravic, povezanih z začasno zaščito 17 .
Od novembra 2022 je začasno zaščito po vsej EU prejelo približno 70 000 državljanov iz tretjih držav razen iz Ukrajine, poleg tega pa tudi nekaj manj kot 300 oseb brez državljanstva 18 .
3.4.Dostop do registracije in dokumentacije
Da bi se začasna zaščita uresničila, so države članice v čim krajšem času vzpostavile hitre postopke za registracijo in izdajo dokumentacije. Tako je organom držav članic uspelo hitro zagotoviti zaščito tam, kjer so bili tradicionalni azilni sistemi morda preobremenjeni.
Večina razseljenih oseb, ki so bežale pred rusko agresijo proti Ukrajini, je imela ob prihodu pri sebi uradne dokumente ali biometrične potne liste, kar je olajšalo preverjanje upravičenosti do začasne zaščite. Poleg tega so inovacije na področju zagotavljanja informacij, registracije in izdaje dokumentov pomagale zagotoviti hiter dostop do pravic, povezanih z začasno zaščito. To je vključevalo samodejna potisna sporočila, digitalno registracijo in naknadno obdelavo ter včasih izdajo elektronske identifikacije. Če posamezniki pri sebi niso imeli zahtevane dokumentacije, je večina držav članic ravnala usklajeno s smernicami Komisije, da bi omilila zahteve pri omogočanju vstopa.
V številnih državah članicah so ukrajinska veleposlaništva in konzulati zagotavljali pomembno podporo pri (ponovnem) izdajanju potnih listov ali drugih potrdil o osebnem stanju. Spodbujala sta se tudi uporaba posebnih mobilnih aplikacij (kot je ukrajinska aplikacija DiiA), ki razseljenim osebam omogočajo dostop do njihovih digitalnih dokumentov, ter razširjanje informacij o javnih storitvah. Točke „vse na enem mestu“ in druge hitre ureditve so prispevale k hitrejšemu dostopu do storitev v praksi.
Glede na raziskavo, ki jo je agencija FRA izvedla avgusta 2022, je večina anketirancev poročala, da pri potovanju v EU in znotraj nje niso imeli težav, in večina jih je menila, da so jim bile zagotovljene zadostne informacije o njihovih pravicah in storitvah, ki so jim na voljo 19 .
Obstajajo različna poročila o občasnih težavah, s katerimi se srečujejo nekateri državljani tretjih držav ter Romi in druge prikrajšane skupine (npr. LGBTIQ osebe in tudi invalidi) pri dostopu do začasne zaščite. Natančneje, nekateri Romi so imeli težave pri dostopu do zaščite, ker ob prihodu v EU pri sebi niso imeli dokumentacije iz Ukrajine; invalidi so imeli težave pri dostopu do posebnih vrst podpore zaradi nepriznavanja potrdil o invalidnosti ali druge dokumentacije. Agencija FRA je opozorila na potrebo po celovitejših podatkih v zvezi s tem in potrebo po ciljno usmerjenih ukrepih.
V skladu s svojim stališčem, da bi bilo treba vsem ljudem, ki bežijo pred rusko agresijo proti Ukrajini, odobriti vstop v EU, ne glede na njihovo državljanstvo, etnično pripadnost ali barvo kože, je Komisija na vseh ravneh stopila v stik z državami članicami EU, ukrajinskimi organi in Republiko Moldavijo, da bi olajšala varen prihod državljanov tretjih držav, Romov in drugih prikrajšanih skupin.
Komisija bo še naprej sodelovala z državami članicami, da bi zagotovila, da se vsi ukrepi za podporo osebam, razseljenim iz Ukrajine v EU, izvajajo ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in zahtev glede nediskriminacije, ki izhajajo iz prava EU, vključno z Listino o temeljnih pravicah, in mednarodnega prava 20 . Ob prvem prihodu je treba sprejeti posebne ukrepe, ki bodo privedli do sprejema in vključevanja, da se obravnavajo potrebe ranljivih skupin, ki so izpostavljene večjemu tveganju, da jih prizadenejo diskriminacija, spolno izkoriščanje ter izkoriščanje in zloraba delovne sile ter trgovina z ljudmi, na primer različnih kategorij ranljivih otrok 21 in žensk.
Ker je bila začasna zaščita podaljšana do marca 2024, je izziv za uprave držav članic podaljšanje dovoljenj za prebivanje. Države članice v ta namen sprejemajo različne modele, od samodejnega podaljševanja čipov do pošiljanja novih kartic po pošti ali podaljšanja z osebno navzočnostjo v ustreznem upravnem uradu. Komisija spodbuja države članice, naj si še naprej prizadevajo za hitrejše izdajanje ali podaljševanje dovoljenj za prebivanje. Za olajšanje prostega gibanja znotraj EU bi morale države članice v Schengenskem informacijskem sistemu evidentirati vzorce dovoljenj za prebivanje, ki jih izdajajo (prilogi 22 in 23 k Praktičnemu priročniku za mejne policiste), in vse različne novoizdane nacionalne izkaznice za prebivanje, povezane z začasno zaščito.
4.Vsedružbeni pristop
Pri usklajenem odzivu na množično razseljevanje ljudi, ki bežijo pred rusko agresijo proti Ukrajini, so bili vključeni vsi družbeni sektorji v EU. EU je s prispevkom zasebnih državljanov, socialnih partnerjev, nevladnih organizacij, javnih organov in mednarodnih organizacij uspela zagotoviti usklajen odziv, ki je udejanjil pravice iz direktive o začasni zaščiti.
4.1.Posebna zaščita za otroke
Zaščita otrok je osrednjega pomena znotraj podpore EU osebam, ki bežijo pred rusko agresijo proti Ukrajini. Za zdaj je skoraj petina ukrajinskih otrok našla pribežališče v EU.
Od velikega števila otrok, ki prihajajo iz Ukrajine v EU, jih je bilo le malo registriranih kot otroci brez spremstva ali otroci, ločeni od družine, v smislu prava EU 22 . Številni otroci, vključno z več kot 5 000 evakuiranimi otroci iz ukrajinskih institucij, namreč prispejo skupaj s skrbnikom, imenovanim v Ukrajini. Ti otroci so še posebej ranljivi in med njimi je mnogo invalidnih otrok.
Načini prihoda in posebne potrebe po zaščiti so za države članice gostiteljice predstavljali izziv. V zgodnjih fazah razseljevanja so bili izzivi povezani z zagotavljanjem registracije za otroke brez spremstva in otroke, ločene od družine, ter za otroke, ki so prispeli z ukrajinskimi skrbniki, in za skupine otrok iz ustanov za institucionalizirano varstvo.
Komisija je že od zgodnjih faz konflikta tesno sodelovala z ustreznimi deležniki v državah članicah in bo to počela tudi v prihodnje, da bi zagotovila celovito in usklajeno obravnavo teh številnih izzivov.
Ob priznavanju legitimnih pomislekov ukrajinskih deležnikov glede ohranitve celovitosti družin in spremljanja teh posebej ranljivih kategorij otrok, je pomembno zagotoviti visok standard sprejema in oskrbe v deinstitucionaliziranem okolju 23 in otroke nastaniti v skladu s standardi EU za oskrbo v skupnosti in družini. EU je pripravljena sodelovati z ukrajinskimi organi pri iskanju rešitev, ki bi omogočale visokokakovostno alternativno oskrbo članov skupine, hkrati pa ohranjale tesne stike med člani skupine in z njihovim ukrajinskim skrbnikom. Pomembno bo zagotoviti, da se podpora in zaščita prilagodita starosti, spolu, sposobnostim in drugim oblikam raznolikosti glede na individualne potrebe vsakega otroka.
Komisija je v operativnih smernicah za uporabo direktive o začasni zaščiti 24 svetovala, kako registrirati vsako kategorijo otrok med tranzitom in v državi, v kateri pridobijo začasno zaščito. Komisija je v okviru načrta v desetih točkah tesno sodelovala s strokovnjaki in deležniki, da bi opredelila posebne izzive, povezane s sprejemom in oskrbo najranljivejših kategorij otrok, ki prihajajo iz Ukrajine. Rezultat tega dela so bila celovita priporočila, objavljena v obliki dokumenta o pogosto zastavljenih vprašanjih o registraciji, sprejemu in oskrbi otrok brez spremstva in otrok, ločenih od družine, ki prihajajo iz Ukrajine 25 .
Komisija tesno sodeluje z Unicefom, da bi v državah članicah gostiteljicah zagotovila ustrezen sprejem in oskrbo skupin otrok, evakuiranih iz ukrajinskih institucij, ter podprla Ukrajino pri reformi za deinstitucionalizacijo. Poleg tega EU tesno sodeluje z ukrajinskimi sogovorniki pri iskanju najboljših rešitev, ki bodo ukrajinskim organom in ukrajinskim staršem ali zakonitim skrbnikom v pomoč pri izsleditvi pogrešanih otrok, ob polnem spoštovanju zakonodaje EU o varstvu podatkov ter pravic otrok in njihovih zastopnikov.
Drugo vprašanje se nanaša na priznavanje odločb Ukrajine o skrbništvu. Še vedno se poroča o težavah, ki v državah članicah nastopijo pri uveljavljanju neposrednega priznavanja odločb o skrbništvu, ki so jih izdali ustrezni organi v Ukrajini, čeprav tako Ukrajina kot tudi države članice izvajajo Haaško konvencijo o varstvu otrok iz leta 1996 26 . Deležniki opozarjajo tudi, da se v mesecih po prihodu v EU odnosi med otroki in njihovimi ukrajinskimi skrbniki začenjajo rahljati, saj so bile te ureditve pogosto zasnovane kot začasne. To bo pomenilo nove izzive za službe za zaščito otrok v državah članicah. Nekatere države članice so sprejele zgodnje ukrepe za preprečitev tega trenda z imenovanjem lokalnih skrbnikov za podporo in usmerjanje ukrajinskih skrbnikov.
Komisija je tesno sodelovala tudi z evropsko mrežo za skrbništvo, ki je zbrala in objavila dobre prakse, razvite v državah članicah v zvezi s sprejemom in oskrbo ranljivih otrok 27 . Izzivi, povezani z zaščito otrok, so bili proučeni tudi na različnih sestankih skupaj z državami članicami v okviru solidarnostne platforme in na namenskih tehničnih sestankih z državami, ki so sprejele večino otrok, evakuiranih iz ukrajinskih institucij.
V prihodnje bo mobilizirana usmerjena finančna pomoč. Predsednica Ursula von der Leyen je februarja 2023 v Kijevu napovedala podporo EU reformi za deinstitucionalizacijo v Ukrajini. Pred rusko invazijo je bilo v Ukrajini več kot 100 000 otrok v institucionalnem varstvu, Ukrajina pa želi preiti na oskrbo v skupnosti in družini. Cilj reforme je oblikovati sodobno strategijo otroškega varstva, vključno s krepitvijo zmogljivosti, in financirati projekt tesnega medinstitucionalnega sodelovanja za izmenjavo najboljših praks.
Znotraj EU skladi za notranje zadeve neposredno podpirajo osebe v ranljivem položaju, sprejem otrok, zlasti tistih brez spremstva, in invalide, vključno z otroki, ter zgodnje odkrivanje oseb, ki jih ogroža trgovina z ljudmi, in njihovo napotitev na specializirane službe. Poleg tega se lahko sredstva iz Evropskega socialnega sklada + (v nadaljnjem besedilu: ESS+) namenijo povečanju podpore za premestitev otrok brez spremstva v oskrbo v družini in skupnosti. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti potrebam invalidnih otrok. Sklad ESS+ za obdobje 2021–2027 bo lahko podpiral tudi sisteme socialne zaščite s posebnim poudarkom na otrocih, prikrajšanih skupinah in invalidih, pri čemer bo spodbujal zlasti dostopnost takih sistemov.
Naslednji koraki:
·Komisija bo mobilizirala 10 milijonov EUR, s katerimi bo podprla prehod Ukrajine k deinstitucionalizaciji otroškega varstva.
·Znotraj EU bo solidarnostna platforma po potrebi podpirala usklajevanje premestitev otrok brez spremstva v oskrbo v družini in skupnosti.
·Komisija bo sodelovala z ukrajinskimi in poljskimi organi ter ustreznimi deležniki pri projektu v ustanovi za otroško varstvo na Poljskem, ki gosti veliko število ukrajinskih otrok, in sicer bo to pilotni projekt za reformo za deinstitucionalizacijo v Ukrajini.
·Komisija bo posodobila obstoječe smernice za države članice, da se zagotovi sodelovanje nacionalnih služb za zaščito otrok pri registraciji otrok, ki prispejo v EU v spremstvu svojih ukrajinskih skrbnikov.
4.2.Obravnavanje tveganj trgovine z ljudmi in podpora žrtvam vojnih zločinov
Komisija, države članice in ustrezne agencije EU nemudoma vzpostavijo dejavnosti ozaveščanja in preventivne dejavnosti. Število potrjenih primerov trgovine z ljudmi, povezanih z razseljenimi osebami iz Ukrajine, je trenutno nizko 28 . Ne glede na to bo tveganje trgovine z ljudmi, zlasti za ženske in otroke, ostalo visoko in se bo še povečalo, če se bo gospodarski položaj nekaterih razseljenih oseb poslabšal, kar bi lahko povečalo njihovo ranljivost 29 .
Solidarnostna platforma je 11. maja 2022 podprla namenski skupni načrt za boj proti trgovini z ljudmi 30 , ki je bil pripravljen in se izvaja pod vodstvom koordinatorja EU za boj proti trgovini z ljudmi. Načrt ima pet ciljev: (1) krepitev ozaveščanja; (2) krepitev preprečevanja; (3) izboljšanje preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja ter pravosodnega odziva; (4) izboljšanje zgodnjega odkrivanja, podpore in zaščite žrtev; (5) obravnavanje tveganj trgovine z ljudmi v državah, ki niso članice EU, zlasti v Ukrajini in Republiki Moldaviji. Ukrepi in priporočila iz načrta dopolnjujejo direktivo o začasni zaščiti, ki je znatno prispevala k zmanjšanju ranljivosti oseb, ki bežijo pred rusko agresijo proti Ukrajini, zaradi trgovine z ljudmi. Komisija je o izvajanju načrta poročala v četrtem poročilu o napredku v boju proti trgovini z ljudmi, sprejetem 19. decembra 2022 31 .
Vsi ukrepi so bili izvedeni ali se še izvajajo. Koordinator EU za boj proti trgovini z ljudmi še naprej spremlja izvajanje načrta v tesnem sodelovanju z nacionalnimi poročevalci in enakovrednimi mehanizmi 32 , platformo civilne družbe EU za boj proti trgovini z ljudmi in agencijami EU.
V okviru usklajenega pristopa se ukrepi za boj proti trgovini z razseljenimi osebami iz Ukrajine sprejemajo v okviru Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT), ki vključuje organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in pravosodne organe ter inšpektorate za delo. Države članice in agencije EU usposabljajo ustrezne deležnike za odkrivanje znakov trgovine z ljudmi.
Europol v sodelovanju z državami članicami še naprej spremlja razmere prek informacij, ki jih prejme prek aplikacije SIENA. Države članice se spodbuja, naj z Europolom še naprej izmenjujejo informacije o morebitnih primerih trgovine z ljudmi.
Poleg tega Evropski organ za delo v okviru podskupine evropske platforme za boj proti neprijavljenemu delu med razseljenimi osebami iz Ukrajine organizira srečanja z nacionalnimi organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in organi za delo ter socialnimi partnerji, na katerih obravnavajo ranljivosti in tveganja, povezana z neprijavljenim delom in izkoriščanjem delovne sile.
Komisija si vzporedno s temi pobudami prizadeva zagotavljati, da razseljene osebe iz Ukrajine, ki so žrtve vojnih zločinov, v EU prejmejo podporo in zaščito, kot je določeno v direktivi o pravicah žrtev 33 . Komisija v okviru platforme EU za pravice žrtev tesno sodeluje z organi in agencijami EU, kot je Eurojust, ter nevladnimi organizacijami, ki so pomembne za pravice žrtev, da se zagotovi upoštevanje pravic žrtev vojnih zločinov. Eurojust in tožilstvo Mednarodnega kazenskega sodišča sta 21. septembra 2022 skupaj objavila smernice za organizacije civilne družbe o dokumentiranju mednarodnih zločinov in kršitev človekovih pravic za namene ugotavljanja odgovornosti 34 . Zagotavljanje, da se lahko žrtve v celoti zanesejo na svoje pravice, je še posebej pomembno v okviru preiskav, ki potekajo v državah članicah EU.
Naslednji koraki:
·Koordinator EU za boj proti trgovini z ljudmi bo še naprej spremljal izvajanje skupnega načrta za boj proti trgovini z ljudmi in ga po potrebi posodabljal.
·Države članice so pozvane, naj z Europolom izmenjujejo informacije o primerih trgovine z ljudmi, da bi čim bolj povečali učinek usklajenega pristopa.
·Evropski organ za delo bo še naprej vključeval ključne deležnike v okviru posebne skupine za odkrivanje neprijavljenega dela med osebami, razseljenimi zaradi vojne proti Ukrajini, in svoje ugotovitve predstavljal na solidarnostni platformi.
4.3.Dostop do izobraževanja in poklicnega usposabljanja
Izobraževanje je nepogrešljivo za vključevanje ter pomaga izboljšati socialno in čustveno dobrobit otrok, ki so zdaj razseljeni zaradi ruske agresije, pred tem pa so številni med njimi motnje v šolanju doživeli že zaradi pandemije COVID-19.
V skladu z direktivo o začasni zaščiti bi morale države članice osebam, mlajšim od 18 let, omogočiti dostop do izobraževalnega sistema pod enakimi pogoji kot državljanom države članice gostiteljice. Tudi odraslim, ki uživajo začasno zaščito, lahko omogočijo dostop do splošnega izobraževalnega sistema.
Države članice EU si močno prizadevajo, da bi razseljene otroke iz Ukrajine hitro vključile v svoje izobraževalne sisteme – vse od vzgoje in varstva predšolskih otrok do visokošolskega izobraževanja 35 . Vendar pa je bilo na začetku šolskega leta 2022/2023 v izobraževalne sisteme po vsej EU vpisanih samo pol milijona ukrajinskih otrok 36 . Poleg tega je v krajih, kjer je še posebej veliko razseljenih otrok, poleg potrebe po zaposlovanju in usposabljanju učiteljic in učiteljev, vodij usposabljanja ter oskrbovalk in oskrbovalcev še vedno potrebna okrepitev osnovne infrastrukture. Izkazalo se je, da je dodatna jezikovna in psihosocialna podpora ključnega pomena in bi jo bilo treba okrepiti, če ni zadostna, da se ohranijo stopnje vpisa in obravnavajo novi izzivi.
Ker se ruska agresija nadaljuje, je vpis v izobraževanje ključnega pomena pri pomoči vsem otrokom, razseljenim iz Ukrajine, vključno z invalidnimi otroki, da v celoti izkoristijo svoj potencial in postavijo temelje za svojo prihodnost. Otrokom, ki bodo kmalu polnoletni, lahko to olajša tudi njihovo poznejšo vključitev na trg dela. Izobrazba, pridobljena v EU, bo pomembna tudi za poznejšo ponovno izgradnjo in obnovo Ukrajine.
Da bi olajšale prehod in hkrati otrokom omogočile ohranjanje vezi z ukrajinsko kulturo in jezikom, so nekatere države članice v šolah zaposlile ukrajinsko govoreče učitelje asistente, v šolah in knjižnicah dale na razpolago ukrajinske učbenike ter zagotovile posebno informacijsko gradivo za ukrajinske starše. Poleg tega so ukrajinski organi v nekaterih primerih sodelovali s šolami in izobraževalnimi organi v državah članicah, da bi zagotovili dopolnjevanje ukrajinskega učnega načrta, uporabe spletnih virov in vključitve v novo šolo države gostiteljice 37 . Na evropskem vrhu o izobraževanju 1. decembra 2022 je bila napovedana podpora za izdajanje ukrajinskih šolskih učbenikov.
V zvezi s tem so ključnega pomena razprave o ureditvah priznavanja obdobij izobraževanja v šoli države gostiteljice po vrnitvi v Ukrajino. Take ureditve priznavanja pomagajo zagotoviti neprekinjeno izobraževanje ter priznavanje dosežkov in kvalifikacij, staršem in otrokom pa lahko pomagajo, da se izognejo občutku, da morajo izbirati med vključevanjem v državi gostiteljici in nadaljevanjem izobraževanja ob vrnitvi v Ukrajino. Poleg tega praktični priročnik Komisije iz junija 2022 za vključevanje razseljenih otrok iz Ukrajine v izobraževalne sisteme držav članic povzema začetne dobre prakse v zvezi z vsemi vidiki vključevanja v šole 38 . V tem trenutku je pomembno, da države članice gradijo na teh prizadevanjih in razrešujejo izzive v zvezi z vsemi ustreznimi vidiki, na primer tako, da podprejo šole in pedagoško osebje pri vključevanju razseljenih otrok, zagotovijo ciljno usmerjene dejavnosti, povezane s psihosocialno podporo in učenjem jezika, sodelujejo z razseljenimi družinami in skupnostmi ali pomagajo razseljenim otrokom pri ohranjanju vezi z Ukrajino.
EU v podporo državam članicam in zlasti učiteljem pri njihovih prizadevanjih zagotavlja vire in informacije o izobraževanju in usposabljanju, ki so namenjeni razseljenim staršem, učencem, šolam in učiteljem ter deležnikom in organizacijam, ki si prizadevajo za solidarnost v državah članicah EU. ESS+ je zagotovil pomembne vire za usposabljanje učiteljev, povečanje dostopnosti izobraževanja in zagotavljanje programov prilagajanja za otroke. Na voljo so na portalu evropskega izobraževalnega prostora in evropski platformi za šolsko izobraževanje 39 , ki je nasledila platformo School Education Gateway 40 in kjer po novem domuje platforma eTwinning.
Spletna evropska platforma za šolsko izobraževanje je namenjena učiteljem, vodstvenim delavcem šol, raziskovalcem, izobraževalcem učiteljev, oblikovalcem politik in drugim strokovnjakom, ki delajo na področju šolskega izobraževanja, vključno z vzgojo in varstvom predšolskih otrok ter poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem. Komisija je v podporo vključevanju razseljenih otrok iz Ukrajine vzpostavila namensko spletno stran, na kateri so na voljo številni različni viri za deležnike na področju izobraževanja 41 . Platforma vključuje tudi vrsto brezplačnih spletnih tečajev za poklicni razvoj, ki obravnavajo teme v zvezi z izobraževanjem beguncev. Na spletni skupnostni platformi za učitelje in šolsko osebje eTwinning so bile ustanovljene posebne skupine za razpravo, ki so namenjene medsebojni podpori učiteljem (in njihovim učencem) v Ukrajini in/ali sosednjih državah ter podpori evropskim učiteljem pri spodbujanju vključevanja in raznolikosti v učilnici. Vsi razseljeni učitelji iz Ukrajine, ki se povežejo s šolo v državi gostiteljici, lahko dobijo popoln dostop do skupnosti eTwinning in začnejo izvajati svoje posebne projekte.
Komisija je mobilizirala tudi program Erasmus+, da bi lahko študenti, ki študirajo na ukrajinski visokošolski ustanovi na kateri koli stopnji študija – od kratkega programa, dodiplomskega in magistrskega študija do doktorskega študija – prejeli štipendijo za študij in tako do 12 mesecev študirali na visokošolski ustanovi gostiteljici v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu Erasmus+. Študenti in novi diplomanti ukrajinskih visokošolskih ustanov lahko opravijo tudi pripravništvo, financirano v okviru programa Erasmus+. Tudi osebje ukrajinskih visokošolskih ustanov lahko v okviru programa Erasmus+ za kratko obdobje prejme nepovratna sredstva. Poleg ukrepov za mobilnost študentov in osebja bodo projekti za krepitev zmogljivosti na področju visokošolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter skupni magistrski študij Erasmus Mundus še naprej odprti za študente, osebje in izobraževalne ustanove iz Ukrajine. Poleg tega se lahko predložijo predlogi za partnerske projekte sodelovanja v podporo visokošolskim ustanovam v Ukrajini.
Nova platforma Erasmus+ za spletno jezikovno podporo študentom, učencem, pedagoškemu osebju, profesorjem in izobraževalcem, ki sodelujejo v projektih Erasmus+, pomaga pridobiti jezikovna znanja.
Dostop do izobraževanja in poklicnega usposabljanja je pomemben tudi za odrasle, ki morajo dokončati učne programe, v katere so se vključili v Ukrajini, ali dopolniti svoje obstoječe kvalifikacije in usposabljanje za dostop do dela, ki ustreza njihovemu profilu. V smernicah EU o „pomoči ljudem, ki bežijo pred rusko agresijo, pri dostopu do trga dela, poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih“ so države članice pozvane, naj zagotovijo ciljno usmerjene možnosti za izpopolnjevanje in preusposabljanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ali praktične izkušnje na delovnem mestu, vključno z jezikovnim usposabljanjem 42 .
Komisija bo še naprej podpirala države članice pri zagotavljanju dostopa do izobraževanja ukrajinskim učencem, dijakom in študentom ter reševanju obstoječih izzivov, hkrati pa krepila stike z ukrajinskimi organi, tudi prek solidarnostne skupine EU za izobraževanje za Ukrajino, ki že podpira izmenjavo informacij in izkušenj med državami članicami o vseh zadevah v zvezi s podporo razseljenim osebam iz Ukrajine na področju izobraževanja.
Komisija še naprej podpira tudi ukrajinsko raziskovalno in akademsko skupnost, vključno z raziskovalci, ki bežijo pred rusko agresijo proti Ukrajini. V okviru programa Marie Skłodowske-Curie se je začel izvajati namenski program štipendij v višini 25 milijonov EUR, Evropski svet za inovacije pa je dal na voljo 20 milijonov EUR za podporo ukrajinskim globokotehnološkim zagonskim podjetjem. Pobuda ERA4Ukraine v okviru programa Obzorje Evropa v sodelovanju z državami članicami in pridruženimi državami programa Obzorje Evropa deluje kot točka „vse na enem mestu“ z informacijami za raziskovalce, ki bežijo iz Ukrajine.
Naslednji koraki:
·Da bi se povečal vpis v šole, bo Komisija sodelovala z državami članicami, tako da bo podprla redne izmenjave o napredku, izzivih in dobrih praksah v okviru solidarnostne skupine EU za izobraževanje za Ukrajino. Okrepilo se bo vzpostavljanje stikov z ukrajinskimi organi, da bi ukrajinske starše spodbudili k pošiljanju svojih otrok v šolo v EU.
·Komisija bo v okviru novega ukrajinskega učnega načrta do pomladi 2023 pripravila pol milijona šolskih učbenikov v ukrajinščini za učenke in učence petih razredov.
·Komisija bo prek svojih spletnih platform še naprej podpirala učitelje in šole s spletnim gradivom, dobrimi praksami in tečaji usposabljanja, s posebnim poudarkom na poučevanju jezikov, psihosocialni podpori in vključujočem izobraževanju.
·Še naprej bo v skladu s svojim priporočilom in praktičnimi nasveti za prožno priznavanje kvalifikacij spodbujala države članice, naj v celoti izkoristijo spretnosti in kompetence razseljenega izobraževalnega osebja iz Ukrajine.
·Komisija bo prek programa Erasmus+ „Krepitev zmogljivosti na področju visokošolskega izobraževanja“ izvedla ukrep v vrednosti 5 milijonov EUR za vzpostavitev odprtega izobraževalnega digitalnega okolja za študente, ki so pobegnili iz Ukrajine ali so bili razseljeni v državi.
·Komisija bo mladim ukrajinskim diplomantom še naprej ponujala pripravništvo v okviru programa EU Modra knjiga.
·Komisija bo okrepila tudi izmenjave z ukrajinskimi organi, da bi olajšala priznavanje v državah članicah pridobljenih akademskih kvalifikacij v Ukrajini, zato bo v okviru bolonjskega procesa med drugim podprla Ukrajinski nacionalni informacijski center za akademsko mobilnost.
4.4.Dostop do zdravstvenega varstva in socialnih prejemkov
Človekovo dostojanstvo in dostojen življenjski standard sta ključna vidika začasne zaščite. Direktiva od držav članic zahteva, da zagotovijo potrebno pomoč v smislu socialnega varstva in sredstev za preživljanje, kadar ta niso na voljo, ter zdravstveno oskrbo 43 . V odziv na to so države članice, tudi s podporo drugih partnerjev, na splošno zagotovile takojšnjo humanitarno pomoč. Upravičence do začasne zaščite so vključili tudi v širše sisteme socialne zaščite, s katerimi se lahko zagotovi nujen prehod z ad hoc nujne pomoči na ciljno usmerjeno socialno pomoč in samozadostnost 44 .
Vrsta, raven in celo trajanje upravičenosti do prejemkov socialne pomoči (gotovinskih in negotovinskih) za upravičence do začasne zaščite se med državami članicami zelo razlikujejo, kar odraža raznolikost, pogosto pa tudi zapletenost nacionalnih socialnih sistemov. Opredeljeni so trije splošni pristopi: znatno število držav članic obravnava upravičence do začasne zaščite enako kot svoje državljane ali begunce s priznanim statusom, pri čemer zagotavljajo enak dostop do socialnih storitev in podpornih ukrepov. To pogosto vključuje omilitev zahtev glede dostopa, da bi se upoštevale posebne okoliščine razselitve, npr. v smislu preverjanja ocene materialnega položaja ali drugih meril za upravičenost. Druge države članice upravičence do začasne zaščite vključujejo v sisteme podpore, ki so bili vzpostavljeni za prosilce za mednarodno zaščito. Nekatere izmed njih so razvile ad hoc ureditve, ki so posebej ciljno usmerjene v upravičence do začasne zaščite. V takih primerih je stopnja podpore pogosto manj ugodna ali časovno omejena. Ena država članica upravlja hibridni sistem z različnimi določbami, ki se uporabljajo za ukrajinske državljane in državljane tretjih držav, upravičene do začasne zaščite.
Velika večina držav članic zagotavlja tudi različne vrste dodatnih prejemkov ali enkratnih podpornih ukrepov: npr. stanovanjski dodatek, brezplačne vozovnice za vlak ali nepovratna sredstva za začetno preživljanje ali vključevanje, posebne tečaje vključevanja ali s tem povezano podporo, rehabilitacijske storitve in dostopne rešitve za invalide.
Poleg ukrepov držav članic je evropska civilna družba tudi pogosto zagotavljala nujno dodatno podporo prek platform za prostovoljno podporo, posameznih donacij in drugih pobud. V približno polovici držav članic, med drugim zlasti v tistih, ki gostijo največje število upravičencev do začasne zaščite, so bile vzpostavljene namenske spletne platforme za usklajevanje ponudb in podpore, ki jih zagotavljajo socialne organizacije, podjetja in zasebniki 45 .
Glede na razvoj razmer in zaradi podaljšanja začasne zaščite vsaj do marca 2024 države članice pregledujejo in spreminjajo nacionalno zakonodajo in ureditve. Komisija bo sodelovala z državami članicami za zagotovitev, da se vse pravice iz Direktive upravičencem do začasne zaščite še naprej zagotavljajo, in spodbujala politike, ki vodijo k samozadostnosti teh oseb (zlasti z dostopom do delovnih mest ter možnostmi izobraževanja in usposabljanja).
Direktiva o začasni zaščiti zahteva, da je v pomoči v obliki zdravstvene oskrbe zajeta vsaj nujna oskrba in osnovno zdravljenje bolezni. Ob upoštevanju smernic Komisije v zvezi s tem je bilo v prvem poročilu 46 Komisije ugotovljeno, da je večina držav članic upravičencem do začasne zaščite zagotovila vključujoč dostop do nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva, ki je enak ali podoben dostopu njihovih državljanov, čeprav obstajajo nekatere razlike.
Težave pri praktičnem izvajanju v nekaterih državah članicah so na primer povezane s pomanjkanjem informacij o dostopu do zdravstvenega varstva ali jezikovnimi ovirami. Razlike v programih cepljenja 47 in zdravljenju nekaterih kroničnih in nalezljivih bolezni so prav tako pomenile izzive za zdravstvene sisteme v državah gostiteljicah. Komisija trenutno sodeluje z državami članicami, da bi opredelila težave v zvezi z dostopnostjo, drugo poročilo pa bo objavljeno aprila 2023.
Tudi prepoznavanje invalidov in zagotovitev podpore zanje še vedno predstavljata splošen izziv. Ključna vprašanja se nanašajo na prepoznavanje oseb s posebnimi potrebami in invalidov na podlagi zgodnjih zdravstvenih ocen oziroma ocen socialnih delavcev in na prenos obstoječih potrdil o invalidnosti v različne nacionalne sisteme za podporo invalidom. Komisija je zagotovila ustrezne smernice v zvezi s tem vprašanjem ter k razpravi pritegnila države članice, partnerje civilne družbe ter ukrajinske organe in druge organizacije, da bi pripomogli k reševanju teh izzivov 48 .
EU je prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite podprla medicinsko evakuacijo ukrajinskih pacientk in pacientov ter posameznikov, ranjenih v vojni, ki jih zaradi vojne ni bilo mogoče več zdraviti v Ukrajini. Skoraj 2 000 ukrajinskih bolnikov je bilo uspešno evakuiranih v 20 držav EU in EGP. V Rzeszówu (Poljska) je bilo vzpostavljeno zdravstveno središče za lažjo evakuacijo. Pri tem so bila združena prizadevanja Evropske komisije, Svetovne zdravstvene organizacije, držav članic EU in EGP, Ukrajine in Republike Moldavije. Na zahtevo ukrajinskih organov je bila razvita shema EU za repatriacijo, ki bo olajšala vrnitev evakuiranih pacientov v Ukrajino. Ukrajina se je pridružila tudi programu EU za zdravje in bo vključila več ukrepov, kot je na primer skupni ukrep za vključevanje evropskih referenčnih mrež za redke bolezni, v nacionalne zdravstvene sisteme.
Prek platforme za zdravstveno politiko EU je bila vzpostavljena mreža za podporo Ukrajini, sosednjim državam članicam EU in Republiki Moldaviji, katere cilj je sodelovanje in usklajevanje nevladnih organizacij in civilne družbe pri njihovih prizadevanjih za podporo zdravstvenemu varstvu v Ukrajini in za razseljene osebe iz Ukrajine. Komisija je omogočala delovanje mreže z dodatnimi sredstvi iz programa EU za zdravje in je za zagotovitev podpore ljudem, ki bežijo pred rusko agresijo proti Ukrajini, objavljala razpise za zbiranje predlogov, namenjene organizacijam pacientov in civilne družbe.
Mnoge razseljene osebe, vključno z otroki, imajo posebne potrebe zaradi travmatičnih izkušenj z rusko agresijo. Komisija je zato za dopolnitev podpore na področju duševnega zdravja in/ali psihosocialne podpore, ki je na voljo v večini držav članic, zagotovila dodatna sredstva za prvo psihološko pomoč prek različnih kanalov, vključno z Mednarodno federacijo Rdečega križa in drugimi nevladnimi organizacijami.
Naslednji koraki:
·Komisija bo do aprila 2023 poročala o ovirah pri dostopu do zdravstvenega varstva in z državami članicami razpravljala o tem, kako jih odpraviti.
·Z državami članicami bo sodelovala pri nadaljnjem izvajanju ciljno usmerjenih ukrepov. Prednost bo imelo cepljenje razseljenih otrok v skladu s programi cepljenja posamezne države gostiteljice in v dogovoru z državami članicami. Prednost bi bilo treba nameniti tudi podpori za neprekinjeno oskrbo tistih, ki potrebujejo dolgotrajno zdravljenje. Zagotoviti bi bilo treba epidemiološko spremljanje.
·Komisija bo sodelovala z državami članicami, da bi bila ukrajinskim pacientom z rakom še naprej zagotovljena podpora s tekočimi medicinskimi evakuacijami, zagotavljanjem zdravil za zdravljenje raka Ukrajini in sodelovanjem Ukrajine v dejavnostih, razvitih v okviru evropskega načrta za boj proti raku, ki je del programa EU za zdravje.
·Komisija bo ukrajinskim razseljenim osebam v celoti zagotovila psihosocialno podporo in podporo na področju duševnega zdravja na podlagi dogovorov z Mednarodno federacijo Rdečega križa in nevladnimi organizacijami, pa tudi z okrepitvijo določb o usposabljanju učiteljev in socialnih delavcev na področju duševnega zdravja.
4.5.Dostop do delovnih mest
Vključevanje na trg dela je bistvenega pomena za finančno neodvisnost posameznikov, podporo njihovim družinam in prispevanje h gostiteljski skupnosti. Vključevanje bo dolgoročno koristilo tudi Ukrajini, ko se bodo ljudje z novo pridobljenimi spretnostmi vrnili domov in pomagali pri obnovi države.
Po aktivaciji direktive o začasni zaščiti so države članice odpravile številne formalnosti in dodatne upravne ukrepe (kot so dodatna delovna dovoljenja) ali druge ovire, da bi zagotovile takojšen dostop do trga dela. Komisija je junija 2022 na podlagi izkušenj, pridobljenih v prejšnjih krizah, zagotovila smernice in predlagala konkretne ukrepe za lažji dostop do trga dela, poklicnega izobraževanja, usposabljanja ter izobraževanja in učenja odraslih 49 .
Dosedanji dokazi kažejo, da so take pobude uspešne in da je bil vstop razseljenih oseb iz Ukrajine na trg dela hitrejši kot vstop prosilcev za mednarodno zaščito in oseb s statusom begunca 50 . Razpoložljivi podatki od decembra 2022 dalje kažejo, da je bilo v Evropskem gospodarskem prostoru zaposlenih več kot 1,1 milijona oseb, razseljenih iz Ukrajine 51 . V 18 državah članicah, na Norveškem in v Lihtenštajnu je zaposlenih vsaj 614 933 upravičencev do začasne zaščite, 413 365 oseb pa je registriranih kot iskalci zaposlitve v 15 državah članicah (od 1. marca 2023 dalje).
V okviru teh pobud sta Komisija in Evropski organ za delo oktobra 2022 začela pilotni projekt nabora talentov 52 za ljudi, ki bežijo pred rusko agresijo proti Ukrajini. Pobuda podpira vključevanje upravičencev do začasne zaščite na trg dela, dokler so v EU. Omogoča lažje usklajevanje njihovih profilov z delovnimi mesti in prostimi delovnimi mesti, ki ustrezajo njihovim spretnostim in kvalifikacijam. Od februarja 2023 dalje zagotavlja pomoč pri oblikovanju življenjepisov in objavi profilov, v katere ima vpogled več kot 4 000 delodajalcev, ki poslujejo v EU in imajo več kot 3 900 000 prostih delovnih mest. Delodajalci, registrirani na portalu EURES med drugim opravijo postopek preverjanja, da se prepreči tveganje izkoriščanja delovne sile. Čeprav je portal na voljo iskalcem zaposlitve v vseh državah članicah EU, so nekatere države članice v njegovo izvajanje vložile dodatna sredstva 53 . Da bi zagotovili hitrejše vključevanje upravičencev do začasne zaščite na trg dela, se države članice spodbuja, naj z aktivnimi promocijskimi in informacijskimi kampanjami bolje promovirajo in podpirajo uporabo pilotnega projekta nabora talentov.
Hitro potrjevanje spretnosti ter priznavanje kvalifikacij sta zlasti pomembna za uspešno vključevanje na trg dela. Komisija je aprila 2022 izdala Priporočilo in praktične nasvete za prožno priznavanje kvalifikacij, ki omogoča zaposlitev v reguliranih poklicih ali nadaljnje izobraževanje posameznikov, ki bežijo pred rusko vojno proti Ukrajini, in spremlja izvajanje tega priporočila 54 . Komisija je v podporo boljšemu razumevanju in primerljivosti ukrajinskih kvalifikacij s kvalifikacijami, pridobljenimi v EU, objavila primerjalno poročilo 55 ter organizira izmenjave za strokovne delavce in druge, ki sodelujejo pri pregledu kvalifikacij.
Mnoge države članice so že sprejele pomembne ukrepe za olajšanje priznavanja kvalifikacij 56 , pri čemer so nekatere sklenile sporazume z Ukrajino na področju akademskega priznavanja. Pomembno je zagotoviti, da imajo ljudje dostop do dela, ki ustreza njihovim kvalifikacijam in izkušnjam.
Glede na to, da med upravičenkami in upravičenci do začasne zaščite prevladujejo ukrajinska gospodinjstva, ki jih vodijo ženske, so se programi več držav članic za vključevanje na trg dela dodatno osredotočili na podporo ženskam iz Ukrajine. Zaradi tega je razpoložljivost storitev „vzgoje in varstva predšolskih otrok“ še posebej pomemben predpogoj za njihovo hitro in trajnostno vključevanje na trg dela.
Posebna pozornost je namenjena in se bo še naprej namenjala tudi ukrajinskim novinarjem in medijskim delavcem. „Vseevropski mehanizem za hitro odzivanje na kršitve svobode tiska in medijev“ 57 , ki ga podpira EU, gosti novinarje v EU. Ukrajinskim medijem je na voljo še en projekt za spodbujanje čezmejnih novinarskih partnerstev 58 , ki ga financira EU. Komisija je v podporo podjetniškemu potencialu mladih Ukrajincev sprejela ukrepe, ki jim omogočajo prožnejše sodelovanje v programu Erasmus za mlade podjetnike. Posledično se je za sodelovanje v programu prijavilo in je v njem sodelovalo največ ukrajinskih podjetnikov po letu 2018.
Komisija je poleg tega okrepila svoje delo s socialnimi in gospodarskimi partnerji v okviru evropskega partnerstva za vključevanje, da bi dodatno spodbudila vključevanje upravičencev do začasne zaščite na trg dela. Kot je poudarjeno v skupni izjavi, objavljeni decembra 2022, se člani tega partnerstva strinjajo, da se bodo osredotočili na krepitev struktur sodelovanja med ustreznimi akterji na trgu dela ter si prizadevali za enostavnejše in preglednejše ocenjevanje, priznavanje in potrjevanje spretnosti ter kvalifikacij beguncev in migrantov 59 .
Ker države članice začenjajo izvajati svoje programe ESS+ za obdobje 2021–2027, bo Komisija spremljala uporabo ESS+ za podporo trgu dela in socialnemu vključevanju državljanov tretjih držav, zlasti iz Ukrajine.
Jasnost glede pravice do zaposlitve in samozaposlitve brez odloga ali pogojev je bila doslej ključni dejavnik pri zagotavljanju dostopa do trga dela razseljenim osebam iz Ukrajine. Prizadevanja za seznanjanje razseljenih oseb z informacijami o morebitni podpori pri vstopu na trg dela in spodbujanje teh oseb, da se prijavijo na javnih zavodih za zaposlovanje, je mogoče dodatno okrepiti. Hkrati je zaradi negotovosti glede tega, kako dolgo bi lahko razseljene osebe iz Ukrajine ostale v EU, potreben prožen pristop, da se zagotovi hiter in trajnosten dostop do trga dela. V zvezi s tem so v prihodnost usmerjena prizadevanja držav članic, med drugim Poljske in Estonije, katerih cilj je olajšanje dostopa do drugih zakonitih migracijskih statusov, tudi prek zaposlovanja, pomemben korak naprej. V prihodnosti bodo morala ta pristop še naprej spremljati proaktivna prizadevanja za zagotavljanje jezikovnih tečajev, boljšega dostopa in vključevanja na trg dela, da nihče ne bi bil zapostavljen.
Naslednji koraki:
·Komisija bo države članice spodbujala k promociji hitrejšega vključevanja upravičencev do začasne zaščite na trg dela z boljšo promocijo in podporo pilotnega projekta nabora talentov ter izmenjavo dobrih praks.
·Spodbujala bo izmenjave z nacionalnimi organi upravljanja ESS+ o napredku, izzivih in dobrih praksah pri izvajanju projektov financiranja EU za državljane tretjih držav.
·Komisija bo v podporo boljšemu razumevanju in primerljivosti ukrajinskih kvalifikacij s kvalifikacijami, pridobljenimi v EU, preučila izvajanje svojega priporočila o prožnem priznavanju kvalifikacij ter organizirala izmenjave za strokovne delavce in druge, ki sodelujejo pri pregledu kvalifikacij.
4.6.Dostop do nastanitve
Sprejem milijonov oseb, razseljenih v kratkem času, se je izkazala za enega največjih izzivov pri izvajanju direktive o začasni zaščiti.
Po vsej EU so nacionalni organi in občine prek zasebnih sponzorjev, pa tudi stanovanjskega trga, zagotavljali različne vrste začasnih ali trajnejših nastanitev. Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (UCPM) 60 je pomagal zadovoljiti povpraševanje po zasilnih zatočiščih v državah članicah, ki mejijo na Ukrajino in Republiko Moldavijo ali se nahajajo v njuni bližini, zlasti v prvih dneh po prihodu. Center Komisije za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) je posredoval ponudbe 21 držav članic EU in Norveške ter mobiliziral bivanjske enote in postelje iz rezerve zatočišč rescEU.
Če se ozremo nazaj, je bil eden od najbolj izjemnih vidikov odziva na krizo ogromna velikodušnost posameznikov, ki so na stežaj odprli vrata lastnih domov. Brez te dobrodošlice bi uradni sprejemni objekti komaj zadostovali.
Nacionalni organi so v oporo ranljivim osebam in njihovim gostiteljem podprli inovativne platforme za skupno sodelovanje, namenjene povezovanju posameznikov in domov, izmenjavi informacij ter zagotavljanju vzajemne podpore, na teh platformah pa so tudi sami sodelovali. Številne države članice zagotavljajo tudi finančno podporo gospodinjstvom, ki sprejmejo upravičence do začasne zaščite, druge pa stanovanjske dodatke upravičencem do začasne zaščite izplačujejo neposredno 61 .
Komisija je v okviru pobude za „varne domove“ 62 predstavila smernice v pomoč državam članicam, regionalnim in lokalnim organom ter civilni družbi pri organizaciji zasebnih stanovanjskih pobud 63 . Države članice je nadalje spodbujala k preučevanju t. i. „zasebnega sponzorstva“ ali drugih podobnih shem, ki olajšujejo vključevanje posameznikov v državah gostiteljicah, in izmenjavi informacij o njih. Ciljno usmerjen proračun v višini 5,5 milijona EUR, ki bo porabljen v okviru projekta Mednarodne federacije Rdečega križa, je namenjen podpori pri izvajanju smernic za varne domove in razvoju modela dobre prakse. Cilj projekta je bolje povezati sprejete posameznike ali družine s potencialnimi gostitelji, pri čemer se bodo upoštevale potrebe držav članic, in vzpostaviti mehanizem za napotitev, ki bo povezal ponudnike namestitev z več službami za vključevanje. Druge projektne dejavnosti bodo vključevale zagotavljanje podpore in smernic gostiteljem. Komponente programa se bodo izvajale v letu 2023 v Belgiji, Franciji, Nemčiji, na Madžarskem, Irskem, Nizozemskem, v Luksemburgu, na Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem.
Poleg tega je Komisija januarja 2023 objavila razpis za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva za projekte v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje 64 , da bi dodatno podprla in spodbujala programe zasebnega sponzorstva ter pripomogla k dopolnjevanju sprejemnih zmogljivosti držav članic s ponudbo nastanitev, zagotovljenih prek zasebnih programov za sprejem. To bo omogočilo vključitev izkušenj, pridobljenih pri odzivu na krizo v Ukrajini, in opredelitev možnosti za razširitev strukturnih sprejemnih zmogljivosti na ravni EU. ESS+ bo prav tako primeren za podporo takim programom v državah članicah EU.
V prihodnosti bodo morale razseljene osebe iz Ukrajine preiti s kratkoročnih zasilnih nastanitev ali začasnih zasebnih nastanitev na bolj trajnostne stanovanjske rešitve, pri čemer se bo treba izogniti trajni odvisnosti od državnih zmogljivosti za sprejem. Poleg tega morajo biti na voljo dostopna stanovanja za invalide. Pomanjkanje cenovno dostopnih ali socialnih stanovanj, ki je v nekaterih državah članicah povzročilo krizo na stanovanjskem trgu, ta prehod še dodatno otežuje. Kadar upravičenci do začasne zaščite v celoti ali delno plačajo za svojo nastanitev, sta ustrezna ocena materialnega položaja in po potrebi podpora ključnega pomena za ohranitev dostopa do nastanitve za tiste, ki jo potrebujejo.
Naslednji koraki:
·Solidarnostna platforma bo še naprej spremljala trende razseljevanja in posodabljala evropski načrt za ravnanje v izrednih razmerah, da se zagotovi razpoložljivost nastanitev.
·Komisija bo spremljala uporabo direktive o začasni zaščiti na področju sprejema, da bi opredelila tveganja pri prehodu z zasilnih nastanitev na dolgoročnejše rešitve, zlasti v primeru ranljivih posameznikov.
·V okviru solidarnostne platforme se bo razpravljalo o izvajanju pobude „varni domovi“ in smernicah za opredelitev ključnih korakov, ki jih je treba sprejeti v prihodnjih mesecih, ter pridobljenih izkušnjah.
·Evropska mreža za vključevanje 65 bo na podlagi razprav, ki so potekale 2. in 3. februarja 2023 na Švedskem, še naprej izmenjevala dobre prakse pri zagotavljanju dostopnih nastanitev.
·Komisija bo v letu 2023 mobilizirala 8 milijonov EUR finančnih sredstev za podporo in spodbujanje programov zasebnega sponzorstva.
·Spremljala bo izvajanje projekta „varni domovi“, ki ga usklajuje Mednarodna federacija Rdečega križa, in ga po potrebi okrepila.
5.Finančna in operativna podpora
EU je sprejela obsežne ukrepe in iz skladov EU za potrebe razseljenih oseb zagotovila več sredstev kot kdaj koli prej. Komisija je že zelo zgodaj mobilizirala svoj celoviti nabor orodij znotraj programov za porabo sredstev EU, da bi podprla države članice.
5.1.Finančna podpora
Od marca 2022 so bila pravila, ki urejajo kohezijsko politiko, večkrat spremenjena, da bi se državam članicam omogočila prerazporeditev neporabljenih sredstev iz proračuna za obdobje 2014–2020 in zagotovila dodatna likvidnost tudi z novim proračunom za obdobje 2021–2027. Sveženj kohezijskih ukrepov za begunce v Evropi (CARE), ki je vključeval tri spremembe 66 , je povečal prožnost obstoječih pravil, zagotovil več likvidnosti za financiranje nujnih potreb in poenostavil poročanje za organe upravljanja.
Skupna dodatna likvidnost, ki jo je EU zagotovila s svežnjema CARE in FAST-CARE, znaša 13,6 milijarde EUR. Sredstva v višini skoraj 1 milijarde EUR so bila reprogramirana 67 za financiranje sprejema in prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine ter olajšanje dostopa do rednega trga dela, izobraževanja, jezikovnih tečajev, nege in varstva otrok, nastanitev, zdravstvene oskrbe in drugih ukrepov za dolgoročno vključevanje. Ker take ukrepe pogosto izvajajo lokalni organi in organizacije civilne družbe, morajo države članice tem upravičencem dodeliti vsaj 30 % sredstev v okviru zadevnih ukrepov CARE 68 .
EU je spremenila tudi sklade za notranje zadeve, da bi se povečala finančna prožnost in državam članicam olajšala prerazporeditev razpoložljivih sredstev v okviru njihovih programov za obdobje 2014–2020 k ukrepom, namenjenim razseljenim osebam iz Ukrajine, kot so zadovoljevanje potreb ob prvem sprejemu (npr. zasilne nastanitve, hrana, zdravstveno varstvo, dodatno osebje itd.) in podpora prizadevanjem držav članic (npr. začetne dejavnosti obdelave in registracije ter napotitev oseb na specializirane podporne storitve).
Poleg tega je bilo 9. aprila 2022 na donatorskem dogodku „Stand Up for Ukraine“ mobiliziranih 400 milijonov EUR sredstev za nujno pomoč iz skladov za notranje zadeve. Od tega je bilo 385 milijonov EUR dodeljenih za kritje najnujnejših potreb v državah članicah 69 , ki jih je najbolj prizadel pritok razseljenih oseb iz Ukrajine, in za zgodnje vključevanje, preostalih 15 milijonov EUR pa je namenjenih predvsem pobudi za varne domove in zagotavljanju psihosocialne podpore razseljenim osebam iz Ukrajine.
Komisija z Instrumentom za tehnično podporo podpira tudi uprave držav članic pri olajšanju uveljavljanja pravic na podlagi direktive o začasni zaščiti. To prispeva k okrepljenem usklajevanju na več ravneh in izboljšanju postopkov v zvezi z dostopom do socialnih storitev, izobraževanja in delovnih mest za razseljene osebe iz Ukrajine.
S sprejetjem nove generacije programov imajo države članice dostop do znatne finančne podpore v okviru skladov za notranje zadeve in kohezijske politike za obdobje 2021–2027, kar jim omogoča izvajanje ukrepov, prilagojenih njihovim posebnim potrebam.
Komisija bo še naprej sodelovala z državami članicami, zlasti ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 9. februarja 2023, da se bo državam članicam, ki nosijo največje breme zdravstvenih, izobraževalnih in življenjskih stroškov beguncev, še naprej zagotavljala ustrezna in prožna finančna pomoč.
5.2.Operativna podpora
Ruska agresija proti Ukrajini je sprožila največjo nujno operacijo od vzpostavitve mehanizma Unije na področju civilne zaščite (UCPM), ki je dokazal, da lahko mobilizira pomoč za Ukrajino in države članice EU, ki jih je pritok razseljenih oseb iz Ukrajine najbolj prizadel. Na Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem so bila vzpostavljena tri logistična vozlišča mehanizma Unije na področju civilne zaščite za usmerjanje več kot 80 000 ton pomoči v naravi iz držav članic in sodelujočih držav v Ukrajino. Center Komisije za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) upravlja doslej največjo in najbolj zapleteno operacijo mehanizma Unije na področju civilne zaščite, katere ocenjena vrednost presega 540 milijonov EUR. Pomoč med drugim vključuje zdravila in medicinske pripomočke, reševalna vozila, generatorje energije in transformatorje. Center je usklajeval tudi zgoraj navedene medicinske evakuacije.
Operativna podpora EU se je uresničila tudi s sodelovanjem njenih agencij, zlasti agencije EUAA, agencije Frontex, Europola in agencije FRA.
Agencija EUAA 13 državam članicam zagotavlja podporo v zvezi z azilom, sprejemom in začasno zaščito. Za podporo pri izvajanju direktive o začasni zaščiti, zagotavljanju informacij in drugih posledicah ruske invazije na Ukrajino je bilo v države članice posebej napotenih dodatnih 90 uslužbencev. Agencija je v tesnem sodelovanju s Komisijo razvila in distribuirala širok nabor produktov za zagotavljanje informacij ter začela informacijske kampanje o začasni zaščiti. Državam članicam je bilo na voljo ustrezno usposabljanje o tem, kako svoje osebje opremiti z znanjem in spretnostmi, potrebnimi za uveljavitev pravic iz direktive o začasni zaščiti.
Približno 200 uslužbencev agencije Frontex je napotenih na ustrezne mejne prehode na Poljskem, v Romuniji, na Slovaškem in v Republiki Moldaviji, da bi podprli učinkovito in hitro obravnavo oseb, ki bežijo pred rusko agresijo proti Ukrajini. Europol je prav tako napotil osebje in gostujoče uradnike za izvajanje sekundarnih varnostnih pregledov v Litvo, na Poljsko, Slovaško, v Romunijo, na Madžarsko in v Republiko Moldavijo. Osebje Europola na zahtevo prav tako podpira preiskave v teh državah.
Agencija FRA je zbrala poročila o izvajanju direktive o začasni zaščiti in nedavno izvedla obsežno raziskavo z upravičenci, v kateri so bili opredeljeni ključni izzivi in prednostne naloge za prihodnje mesece.
6.Solidarnost in partnerstvo
6.1.Solidarno ukrepanje
Solidarnost je bila ključna značilnost odziva EU na rusko agresijo proti Ukrajini, zlasti z odločitvijo držav članic, da opustijo uporabo člena 11 direktive o začasni zaščiti, s čimer se osebam, ki uživajo začasno zaščito v eni državi članici, olajša selitev v druge države članice, da bi tam uživale začasno zaščito. To je omogočilo pretočnost nadaljnjih gibanj v EU, kar je pripomoglo k razbremenitvi nacionalnih sprejemnih sistemov držav članic, ki mejijo na Ukrajino, in poenostavilo formalnosti 70 v zvezi s premestitvami ter olajšalo uporabo tega instrumenta.
Da bi razbremenila preobremenjene sprejemne zmogljivosti Republike Moldavije, je Komisija v okviru solidarnostne platforme že v zgodnji fazi podpirala in usklajevala premestitve ranljivih oseb, ki so pobegnile iz Ukrajine in so upravičene do začasne zaščite, iz Republike Moldavije v države članice EU in druge pridružene schengenske države, ki so se zavezale, da jih bodo sprejele. Doslej se je 12 držav članic EU, vključno z Norveško, Lihtenštajnom, Švico in Islandijo zavezalo, da bodo sprejele 17 870 ljudi, ki prečkajo Republiko Moldavijo. V skladu s tem je bilo iz Republike Moldavije v EU in druge pridružene schengenske države premeščenih skupno 2 377 oseb (po podatkih od 17. februarja 2023). Poleg tega je sodelovanje EU vključevalo tudi finančno podporo za dejavnosti Mednarodne organizacije za migracije (IOM), povezane z organizacijo letov iz Republike Moldavije v države članice EU in pridružene schengenske države, ki so se zavezale k sprejemu, v okviru projekta v višini 15 milijonov EUR, ki ga financira EU.
6.2.Sodelovanje in usklajevanje z ukrajinskimi organi
Vključenost in sodelovanje na sestankih ukrajinskih organov v Ukrajini ter ukrajinskih veleposlaništev in konzulatov v državah članicah EU sta hitro postala ena od posebnosti operativnega odziva na to krizo v primerjavi z vsemi drugimi krizami v preteklosti. Komisiji je uspelo vzpostaviti tesno sodelovanje z ukrajinskimi organi, kar je omogočilo širše usklajevanje tudi na ključnih področjih, namenjenih zaščiti kategorij ranljivih oseb, preprečevanju trgovine z ljudmi in tihotapljenja ljudi ter boljšemu prepoznavanju izzivov, s katerimi se ljudje soočajo v praksi pri uveljavljanju pravic v zvezi z začasno zaščito. To je Komisiji in državam članicam pomagalo odkriti in odpraviti pomanjkljivosti pri izvajanju Direktive.
6.3.Od evropske solidarnosti do globalnega odziva
Komisija je z mednarodnimi partnerji vzpostavila mednarodno sekcijo solidarnostne platforme, ki vključuje Združene države, Kanado in Združeno kraljestvo. Cilj je izmenjava informacij o shemah, vzpostavljenih v različnih državah, ki nudijo zaščito posameznikom, ki bežijo pred rusko agresijo proti Ukrajini 71 , in posodobljenih informacij o razmerah v Ukrajini ter razprava o načrtovanju ravnanja v izrednih razmerah in dodatni pomoči.
Tesno sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, zlasti z visokim komisarjem Združenih narodov za begunce in Mednarodno organizacijo za migracije, je pripomoglo k izboljšanju situacijskega zavedanja EU. Podprlo je sprejetje ukrepov, ki zlasti temeljijo na informacijah iz študij in analiz, ter zagotovilo operativno podporo deležnikom in konkretnim projektom na terenu, kot sta premestitev ranljivih oseb, ki bežijo iz Ukrajine, iz Republike Moldavije v EU, in razvoj standardnih operativnih postopkov, ki usmerjajo te premestitve.
7.Obeti za prihodnost
Kot je bilo ponovno poudarjeno na zasedanju Evropskega sveta 9. februarja 2023, bo Unija podpirala osebe, ki bežijo pred rusko agresijo proti Ukrajini, dokler bo to potrebno. EU je z uporabo direktive o začasni zaščiti zagotovila varnost milijonom, ki so morali zapustiti državo. Začasna zaščita je bila že podaljšana do marca 2024. Komisija bo po potrebi pripravljena pripraviti predlog za nadaljnje podaljšanje.
Direktiva je omogočila neprimerljiv vsedružbeni pristop, za katerega se Komisija zavzema že od prvih dni odziva. Vsi sektorji upravljanja in družbe so bili mobilizirani na neprimerljiv način, kar je omogočilo uveljavljanje pravic iz direktive o začasni zaščiti. Spodbudila je veliko inovacij, vključno s pilotnimi projekti v različnih sektorjih, kot so zaposlovanje, izobraževanje, stanovanja in priznavanje kvalifikacij, na podlagi katerih bo mogoče črpati ključna spoznanja za izboljšanje naših politik in se pripraviti na različne razplete v prihodnosti.
Izkazalo se je, da je direktiva dovolj odločna in prožna, da omogoča skupen in hiter odziv, podprt z močnim usklajevanjem na ravni EU prek solidarnostne platforme. To je pripomoglo k vzpostavitvi novih povezav in spodbujanju sodelovanja med javnimi organi, socialnimi partnerji, civilno družbo in osebami, ki bežijo pred rusko agresijo proti Ukrajini.
Močan usklajen pristop EU ni potreben le pri nadaljnjem reševanju sedanjih izzivov, ampak tudi pri vseh prihodnjih ukrepih. Ključnega pomena bo zagotoviti nemoten prehod na alternativne pravne statuse, ki bi omogočili uveljavljanje pravic po izteku najdaljšega obdobja začasne zaščite, na primer s podaljšanjem dovoljenj za prebivanje in delo ali z ustvarjanjem pogojev za spremembo pravnega statusa. To je pomembno za preprečevanje preobremenjenosti azilnih sistemov držav članic.
Hkrati je potrebno zagotoviti ciljno usmerjeno podporo osebam, ki so zapustile Ukrajino, vendar pa se želijo vrniti domov. Komisija je v zvezi s tem že posredovala z objavo ciljno usmerjenih smernic v obliki pogosto zastavljenih vprašanj, v katerih pojasnjuje različne posledice kratkoročnih obiskov v Ukrajini in prostovoljne vrnitve v Ukrajino 72 , ter s sprejetjem zaščitnih ukrepov za osebe, ki se želijo vrniti v Ukrajino, da bodo lahko brez težav ponovno pridobile zaščito, če bodo morale ponovno pobegniti 73 . Komisija bo še naprej spremljala razmere za zagotovitev, da države članice sprejemajo potrebne ukrepe za olajšanje prostovoljnih vrnitev oseb, ki se ob popolnem poznavanju dejstev odločijo, da se bodo vrnile domov, in da takšne odločitve podprejo s sredstvi iz skladov za notranje zadeve. Komisija krepi tudi prizadevanja v okviru Multilateralne platforme za usklajevanje med donatorji, da bi podprla proces sanacije, okrevanja in obnove Ukrajine. Pomemben vidik v zvezi s tem bo vrnitev razseljenih oseb.
Direktiva o začasni zaščiti se je na splošno izkazala za bistven instrument pri zagotavljanju takojšnje zaščite v EU in Komisija meni, da bi morala tudi v prihodnje ostati v naboru orodij Evropske unije.
Vendar pa so izkušnje pokazale, da se lahko vrste migracijskih izzivov, s katerimi se sooča Unija, zelo razlikujejo, zlasti glede obsega tokov ali njihove sestave. Zato je bistveno, da je EU opremljena z različnimi orodji in pripravljena za odzivanje na vse vrste kriz. Komisija bo sodelovala s sozakonodajalcema, da bi zagotovila opremljenost Evropske unije z orodji, ki jih bo potrebovala v prihodnosti, in ustrezno povezanost s predlogom Komisije za uredbo o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile 74 .
Za izvajanje Direktive v bližnji prihodnosti bo potrebna stalna podpora, da se zagotovi reševanje obstoječih izzivov ter se vzpostavijo ustrezni načrti za prehode in nepredvidene dogodke s ciljem obvladovanja razmer v prihodnje. Solidarnostna platforma bo še naprej zagotavljala usklajen odziv EU ter sodelovala z državami članicami in drugimi deležniki.
Solidarnost in sočutje ljudi po vsej EU ter prizadevanja nacionalnih in lokalnih organov, deležnikov in skupnosti so neusahljiv vir spoznanj, ki znova dokazujejo, da je Evropska unija močna, kadar deluje enotno in usklajeno.
V Evropski uniji bodo posamezniki, ki bežijo pred rusko agresijo, našli zatočišče, dokler bo to potrebno.
Načrt v desetih točkah za okrepljeno evropsko usklajevanje pri sprejemanju ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini .
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Sprejem oseb, ki bežijo pred vojno v Ukrajini: priprava Evrope na izpolnjevanje potreb.
Skupno število vstopov iz Ukrajine in Moldavije v EU ne vključuje vstopov romunskih in moldavskih državljanov iz Moldavije v Romunijo. Na podlagi razpoložljivih podatkov ni mogoče razbrati, kolikšen delež predstavlja običajni obmejni promet in kolikšen je delež ljudi, ki bežijo pred rusko agresijo proti Ukrajini. Iz podatkov o vstopih in izstopih je razvidno število čezmejnih premikov in ne število posameznikov, ki prečkajo mejo. Razlika med celotnim številom vstopov in številom vstopov ukrajinskih državljanov zajema tako vstope državljanov EU kot tudi državljanov tretjih držav razen Ukrajine. Iz Ukrajine in Moldavije je v EU vstopilo več kot 300 000 državljanov tretjih držav razen Ukrajine, pri čemer so najbolj zastopani državljani Turčije, državljani ZDA, Rusi, Izraelci, Indijci, Azerbajdžanci, Gruzijci, državljani Združenega kraljestva, Moldavijci in Uzbeki.
Upravičenci do začasne zaščite ob koncu meseca po državljanstvu, starosti in spolu – mesečni podatki .
Solidarnostna platforma združuje Evropsko komisijo, sekretariat Sveta, Evropsko službo za zunanje delovanje, države članice EU in pridružene schengenske države, agencije EU, mednarodne organizacije, kot sta visoki komisar Združenih narodov za begunce (UNHCR) in Mednarodna organizacija za migracije (IOM), ter ukrajinske in moldavske organe.
Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2022/382 z dne 4. marca 2022 o ugotovitvi obstoja množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu člena 5 Direktive 2001/55/ES in z učinkom uvedbe začasne zaščite .
Ta mreža je odgovor na potrebo po zagotavljanju točne, posodobljene in skupne slike razmer kot podlage za hitro politično in operativno odločanje. Spremlja čezmejna gibanja iz Ukrajine v EU, prvi sprejem in izvajanje direktive o začasni zaščiti, vključno s trendi glede tedenske registracije in poglobljenimi informacijami o dostopu do izobraževanja, zaposlitve in zdravstvenega varstva. Priporočilo Komisije (EU) 2020/1366 z dne 23. septembra 2020 o mehanizmu EU za pripravljenost na krize v zvezi z migracijami in upravljanje takšnih kriz.
Člen 2(1) in 2(2) izvedbenega sklepa Sveta.
Sklep določa, da države članice za te kategorije oseb uporabljajo začasno zaščito ali ustrezno zaščito v skladu z nacionalno zakonodajo. Večina držav članic ne uporablja dvotirnih sistemov, državljani tretjih držav in osebe brez državljanstva, ki so imeli stalno prebivališče v Ukrajini, pa so tako uživali pravice, povezane z začasno zaščito, in ne z drugimi oblikami ustrezne zaščite, ki so na voljo v skladu z nacionalno zakonodajo.
Čeprav se leto dni po začetku agresije take določbe v nekaterih državah članicah, na primer na Nizozemskem, ukinjajo.
Na Poljskem je za državljane tretjih držav v okviru državne uprave pristojen urad za tujce.
Avstrija, Estonija, Grčija in Švedska.
Avstrija in Estonija na primer uporabljata hitre postopke.
Upravičenci do začasne zaščite ob koncu meseca po državljanstvu, starosti in spolu – mesečni podatki .
Fleeing Ukraine: Displaced people’s experiences in the EU (Beg iz Ukrajine: izkušnje razseljenih oseb v EU) .
Otroci brez spremstva in otroci, ločeni od družine, ki bežijo pred vojno v Ukrajini – pogosta vprašanja o registraciji, sprejemu in oskrbi .
„Mladoletniki brez spremstva“ so državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, mlajše od osemnajst let, ki so prišle na ozemlje države članice brez spremstva odrasle osebe, odgovorne za njih po zakonu ali običaju, in tako dolgo, dokler jih dejansko ne vzame v vzgojo in varstvo takšna oseba ali pa mladoletne osebe, ki so ostale brez spremstva, potem ko so vstopile na ozemlje držav članic (člen 2(f) Direktive 2001/55/ES o začasni zaščiti).
„Otrok, ločen od družine“ je otrok, ki prispe na ozemlje države članice v spremstvu sorodnikov ali odraslih oseb, ki so mu znane, vendar si z njimi ni v sorodu, pri čemer te osebe od staršev otroka včasih prejmejo dovoljenje za zagotavljanje začasne oskrbe otroku oziroma potovanje z njim (ukrajinska mati na primer potuje lastnimi otroki in otroki druge družine).
Za Unijo je zelo pomembna deinstitucionalizacija, kar se odraža v splošnem okviru politike EU. Priporočilo Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke na primer določa, da bi bilo treba „[s] ciljem deinstitucionaliziranja oskrbe otrok [...] spodbujati kakovostno oskrbo v skupnosti ali v družini. Otroke bi bilo treba namestiti v institucionalno oskrbo le, kadar je to v otrokovo korist, ob upoštevanju splošnega položaja otroka in njegovih individualnih potreb.“
Frequently Asked Questions on registration, reception and care for unaccompanied and separated children fleeing from war in Ukraine (Otroci brez spremstva in otroci, ločeni od družine, ki bežijo pred vojno v Ukrajini – pogosto zastavljena vprašanja o registraciji, sprejemu in oskrbi) .
Prakse v zvezi z otroki brez spremstva in otroki, ločenimi od družine, ki prihajajo iz Ukrajine.
Ruska vojna agresija proti Ukrajini – širši učinek na temeljne pravice v EU, Bilten 2, Agencija Evropske unije za temeljne pravice ( The Russian war of aggression against Ukraine ― The broad fundamental rights impact in the EU ).
Mednarodna organizacija dela in Evropski organ za delo sta združila moči, da bi zmanjšala tveganje neprijavljenega dela, izkoriščanja delovne sile in trgovine z ljudmi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini Evropski organ za delo .
Poročilo o napredku v boju proti trgovini z ljudmi (četrto poročilo) .
Nacionalni poročevalec ali enakovredni mehanizmi v državah članicah k razumevanju trgovine z ljudmi, ki vključuje različne oblike izkoriščanja ljudi, prispevajo z rednim zbiranjem in analiziranjem podatkov, ocenjevanjem učinkovitosti in učinka nacionalnih politik ter ukrepov za boj proti trgovini z ljudmi in v podporo žrtvam trgovine z ljudmi ter pripravo priporočil za izboljšanje politik in praks, ki obravnavajo vse oblike trgovine z ljudmi ( krepitev usklajenega odziva ).
Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315, 14.11.2012, str. 57).
https://www.eurojust.europa.eu/sites/default/files/assets/eurojust-icc-csos-guidelines.pdf
Na začetku šolskega leta 2022/2023 je bilo v izobraževalne sisteme po vsej EU vpisanih samo pol milijona ukrajinskih otrok.
Evropski izobraževalni prostor – kakovostno izobraževanje in usposabljanje za vse .
Na spletišču Ukrajinsko izobraževanje v izrednih razmerah so na voljo informacije o ukrajinskem izobraževalnem sistemu in učnem načrtu, namen tega spletišča pa je pomagati ukrajinskim otrokom pri prilagajanju na nove šole in učne načrte v tujini.
Podpora vključevanju razseljenih otrok iz Ukrajine v izobraževanje: razmisleki, ključna načela in prakse za šolsko leto 2022/2023 .
Izobraževanje in podpora ukrajinskim beguncem . Domača stran je bila prvotno ustvarjena na spletni platformi School Education Gateway, ki se je s 1. oktobrom 2022 preselila na evropsko platformo za šolsko izobraževanje.
Glej člen 13 direktive o začasni zaščiti.
Člen 13 določa tudi: „Kadar so osebe, ki uživajo začasno zaščito, vključene v zaposlitev ali samozaposlitvene dejavnosti, je treba ob določitvi predlagane ravni pomoči upoštevati njihovo zmožnost, da zadovoljijo svoje lastne potrebe.“
Agencija EUAA: Zagotavljanje začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine: letni pregled.
V veliki večini držav članic je bilo zagotovljeno brezplačno cepljenje proti COVID-19.
Sporočilo Komisije o operativnih smernicah za izvajanje Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2022/382 o ugotovitvi obstoja množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu člena 5 Direktive 2001/55/ES in z učinkom uvedbe začasne zaščite .
OECD Policy Responses on the Impacts of the War in Ukraine – What we know about the skills and early labour market outcomes of refugees from Ukraine (Odzivi politike OECD na posledice vojne v Ukrajini – Kaj vemo o spretnostih ter zgodnjih rezultatih beguncev iz Ukrajine na trgu dela) .
Podpora javnih zavodov za zaposlovanje osebam, razseljenim iz Ukrajine: najnovejši razvoj dogodkov – zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje .
Ciper, Španija, Finska, Hrvaška, Litva, Slovaška, Poljska.
Priporočilo Komisije (EU) 2022/554 z dne 5. aprila 2022 o priznavanju kvalifikacij za ljudi, ki bežijo pred rusko invazijo v Ukrajino .
Primerjalno poročilo o evropskem ogrodju kvalifikacij in ukrajinskem nacionalnem ogrodju kvalifikacij .
Takšni so na primer ukrepi, ki v Latviji ukrajinskim zdravstvenim delavcem omogočajo delo pod nadzorom, preden se jim uradno priznajo kvalifikacije.
https://www.mfrr.eu/
https://www.investigativejournalismforeu.net/
Odzivi politike OECD na posledice vojne v Ukrajini – stanovanjska podpora ukrajinskim beguncem v državah gostiteljicah .
Varni in primerni domovi za ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini .
Solidarnost in nastanitve: podpora varnim domovom – premisleki, ključna načela in prakse – od 21. februarja 2023.
Sklad za azil, migracije in vključevanje – razpis za zbiranje predlogov – 17. januar 2023 .
Evropska mreža za vključevanje (v nadaljnjem besedilu: mreža EIN) združuje predstavnike nacionalnih javnih organov, predvsem iz ministrstev, pristojnih za vključevanje migrantov, iz vseh 27 držav članic EU ter Islandije in Norveške. Ti organi imajo pogosto vlogo pri načrtovanju in izvajanju namenskih možnosti financiranja EU, kot je Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF), v svojih državah. Člani mreže EIN sodelujejo tudi pri ciljno usmerjenih študijskih obiskih, medsebojnih strokovnih pregledih, delavnicah in dejavnostih medsebojne pomoči v zvezi s posebnimi vidiki vključevanja z namenom izmenjave znanja. Glej Evropska mreža za vključevanje | Evropsko spletišče o integraciji .
Uredba (EU) 2022/562 z dne 6. aprila 2022 , Uredba (EU) 2022/613 z dne 12. aprila 2022 , Uredba (EU) 2022/2039 z dne 26. oktobra 2022 .
Od 31. januarja 2023 dalje.
Postopek reprogramiranja za vzpostavitev te sheme je v teku, Komisija pa bo skladnost s tem pogojem preverila ob zaključku programov.
Nujna pomoč v višini 385 milijonov EUR je bila dodeljena Češki (54,4 milijona EUR), Poljski (200,1 milijona EUR), Estoniji (10,1 milijona EUR), Litvi (10,1 milijona EUR), Bolgariji (10,9 milijona EUR), Latviji (7,8 milijona EUR), Romuniji (39,1 milijona EUR), Madžarski (21,1 milijona EUR), Slovaški (24,7 milijona EUR) in Cipru (6,7 milijona EUR).
Člen 26 direktive o začasni zaščiti.
Od začetka vojne je v ZDA, Kanado in Združeno kraljestvo prispelo več kot 400 000 oseb iz Ukrajine.
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile na področju migracij in azila .