Bruselj, 10.2.2023

COM(2023) 68 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

v skladu s členom 278a carinskega zakonika Unije o napredku pri razvoju elektronskih sistemov, ki jih določa zakonik

{SWD(2023) 29 final}


POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

v skladu s členom 278a carinskega zakonika Unije o napredku pri razvoju elektronskih sistemov, ki jih določa zakonik

Kazalo

1.    Uvod    

2.    Ozadje    

3.    Projektna metodologija za elektronske sisteme carinskega zakonika Unije    

4.    Splošni pregled napredka v zvezi z elektronskimi sistemi carinskega zakonika Unije    

4.1    Projekti, ki so bili dokončani do leta 2022    

4.2    Projekti, ki se izvajajo    

4.2.1 Vseevropski projekti    

4.2.2 Nacionalni projekti    

4.3    Tveganja za zamude pri izvajanju carinskega zakonika Unije na področju informacijske tehnologije    

4.4    Blažilni ukrepi    

5.    Povzetek o upravljanju in sklepne ugotovitve    

 

1.Uvod

To je četrto poročilo Komisije v skladu s členom 278a carinskega zakonika Unije 1 o napredku pri razvoju elektronskih sistemov, ki jih določa carinski zakonik Unije 2 . V letošnjem poročilu je podrobno obravnavan nadaljnji napredek pri razvoju elektronskih sistemov in opisan razvoj v smeri vzpostavitve popolnoma digitalnega carinskega okolja od začetka veljavnosti carinskega zakonika Unije. Zato temelji na delovnem programu carinskega zakonika Unije 3 , ki se šteje za izhodišče za poročanje o napredku.

Projekte, navedene v delovnem programu carinskega zakonika Unije, je mogoče razdeliti v tri kategorije sistemov:

I)enajst centralnih vseevropskih sistemov, ki jih mora razviti ali nadgraditi Komisija (za katere pa je pogosto potreben tudi razvoj ali nadgradnja nacionalnih sistemov v državah članicah);

II)trije decentralizirani vseevropski sistemi, ki jih mora razviti ali nadgraditi Komisija, vendar imajo pomembno nacionalno komponento, ki jo morajo uvesti države članice, in

III)trije nacionalni sistemi, ki jih morajo razviti ali nadgraditi izključno države članice.

V tem poročilu je analiziran konkreten napredek, dosežen za vse tri vrste sistemov, pri čemer so predstavljeni cilji, ki jih je treba izpolniti pri vsakem projektu, arhitektura projektov in načrtovanje. Na podlagi tega so izpostavljeni morebitne ugotovljene zamude in načrtovani blažilni ukrepi. V sklepnem delu tega poročila (oddelek 5) je povzeta splošna ocena napredka pri izvajanju delovnega programa carinskega zakonika Unije, iz katere je razvidno, da bodo nekateri preostali projekti dokončani v skladu s časovnim načrtom, drugi (predvsem nacionalni sistemi) pa se soočajo z zamudami, ki presegajo zakonske roke, zato je morala Komisija odobriti odstopanja. Več podrobnosti o načrtovanju in stanju posameznih projektov je na voljo v delovnem dokumentu služb Komisije 4 , objavljenem skupaj s tem poročilom.

2.Ozadje

Carinski zakonik Unije je začel veljati 1. maja 2016, po spremembi leta 2019 5 pa je določil roke za postopno dokončanje projektov v zvezi s prehodom in izvajanjem na področju informacijske tehnologije, tj. leta 2020, 2022 in 2025. Člen 278 carinskega zakonika Unije določa, da se lahko obstoječi elektronski sistemi in sistemi, ki temeljijo na papirnih dokumentih, še naprej uporabljajo za izpolnjevanje carinskih formalnosti (tako imenovani prehodni ukrepi), dokler ne začnejo delovati novi ali nadgrajeni elektronski sistemi, načrtovani v skladu s carinskim zakonikom Unije. Po vzpostavitvi elektronskih sistemov morajo prehodni ukrepi prenehati veljati.

Za podporo temu zapletenemu procesu elektronskega prehoda na popolnoma digitalno carinsko okolje so v delovnem programu carinskega zakonika Unije za vsak elektronski sistem (in njegove morebitne faze) določeni roki v obdobju 2020–2025.

V skladu s členom 278a mora Komisija predložiti letno poročilo o napredku pri začetku uporabe elektronskih sistemov, ki še niso vzpostavljeni. V ta namen je Komisija zbrala ustrezne informacije iz naslednjih virov: 

(1) nacionalnih načrtov, ki jih morajo države članice predložiti dvakrat letno (januarja in junija); 

(2) ankete, ki je bila poslana njenim službam in državam članicam, za ugotovitev napredka.

Z anketo so bile od držav članic in Komisije zbrane informacije o dejanskem napredku glede na načrte. Podatki, pridobljeni z anketo, so kvantitativni, tj. v obliki doseženih ali zamujenih rokov in mejnikov, in kvalitativni, tj. v obliki podrobnih opisov v zvezi z ocenjeno kompleksnostjo projektov, obravnavanimi izzivi, predvidenimi tveganji, zamudami in razlogi za take zamude ter načrtovanimi in/ali sprejetimi blažilnimi ukrepi;

(3) posebne ankete o izvajanju nacionalnih projektov.

Posebna anketa o napredku pri izvajanju nacionalnih projektov je zagotovila splošen pregled napredka, ki so ga države članice dosegle v zvezi z obvestilom o prihodu, obvestilom o predložitvi, začasno hrambo, posebnimi postopki – komponenta 2 in nadgradnjo nacionalnih uvoznih sistemov ob upoštevanju bližajočega se roka iz carinskega zakonika Unije, ki je bil 31. december 2022;

(4) dvostranskih srečanj na visoki ravni med Generalnim direktoratom Komisije za obdavčenje in carinsko unijo (GD TAXUD) in direktorati za informacijsko tehnologijo carinskih uprav držav članic.

Rezultati anket so Komisiji zagotovili jasen pregled stanja posameznega sistema. Vendar je bilo ugotovljeno, da je pomembno pridobiti najnovejše podatke, da bi imeli popolno in natančno sliko o stanju vsakega od projektov carinskega zakonika Unije na strani držav članic, da bi razumeli vprašanja, s katerimi se soočajo, in zagotovili zamisli za izboljšanje težavnih situacij. Zato so bila z direktoratom za informacijsko tehnologijo carinske uprave vsake države članice organizirana dvostranska srečanja na visoki ravni;

(5) rezultatov vseevropskih programov usklajevanja in spremljanja.

To poročilo vsebuje tudi analizo, ki temelji na podrobnejših informacijah, ki so jih države članice sporočile v okviru programov usklajevanja, od leta 2020 vzpostavljenih za ključne decentralizirane vseevropske sisteme na področju tranzita in izvoza.

To letno poročilo zajema razmislek o napredku, doseženemu na dan 30. junija 2022, vključno s stališčem o pričakovanem napredku do 31. decembra 2022, da bi dobili celovito sliko o napredku, doseženem v letu 2022.

3.Projektna metodologija za elektronske sisteme carinskega zakonika Unije

Pri nedavnem razvoju projektov carinskega zakonika Unije se je projektna metodologija optimizirala. Modeliranje poslovnih procesov, modeliranje podatkov in tehnične specifikacije so se razvijali bolj vzporedno in že od začetka v tesnem sodelovanju s strokovnjaki s pravnega in poslovnega področja ter področja informacijske tehnologije Komisije in držav članic. Komisija in države članice sprejemajo prilagodljivejše postopke za razvoj elektronskih sistemov carinskega zakonika Unije, ki zagotavljajo postopno uporabniško funkcionalnost s hitrejšimi in bolj obvladljivimi objavami programske opreme.

Komisija in države članice se redno sestajajo, da bi opredelile te projektne dokumente za vsak vseevropski sistem in dosegle dogovor o njih. Poleg tega se Komisija sistematično posvetuje s trgovinsko skupnostjo prek Kontaktne skupine za trgovino. Države članice morajo poskrbeti, da so v neposrednem stiku s svojimi trgovci glede nacionalnih načrtov in trgovinske dokumentacije. Velik izziv je zagotoviti nemoteno delovanje obstoječih sistemov, medtem ko se razvijajo novi. Ko bodo ti pripravljeni, bo najpomembneje zagotoviti nemoten prehod z obstoječih sistemov na nadgrajene. To je ključno za preprečitev negativnega vpliva na trgovinske in carinske operacije.

4.Splošni pregled napredka v zvezi z elektronskimi sistemi carinskega zakonika Unije

Delovni program carinskega zakonika Unije vsebuje 17 projektov, ki bodo privedli do začetka uporabe zahtevanih elektronskih sistemov, vključno s 14 vseevropskimi projekti, za katere je skupaj z državami članicami odgovorna Komisija, za tri pa so odgovorne izključno države članice.

4.1Projekti, ki so bili dokončani do leta 2022

Komisija lahko poroča o uspešnem začetku uporabe naslednjih novih sistemov ali nadgradenj:

·sistem registriranih izvoznikov v okviru carinskega zakonika Unije – REX (novo): začetek uporabe leta 2017;

·odločbe carinskih organov v okviru carinskega zakonika Unije – CDS (novo): začetek uporabe leta 2017;

·neposreden dostop gospodarskih subjektov do evropskih informacijskih sistemov v okviru carinskega zakonika – UUM&DS (enotno upravljanje uporabnikov in digitalni podpis) (novo): začetek uporabe leta 2017;

·sistem 2 registracije in identifikacije gospodarskih subjektov v okviru carinskega zakonika Unije – EORI2 (nadgradnja): začetek uporabe leta 2018;

·nadzor 3 v okviru carinskega zakonika Unije – SURV3 (nadgradnja): začetek uporabe leta 2018;

·zavezujoče tarifne informacije v okviru carinskega zakonika Unije – ZTI (nadgradnja): začetek uporabe leta 2019;

·pooblaščeni gospodarski subjekti v okviru carinskega zakonika Unije – AEO (nadgradnja): začetek uporabe leta 2019;

·informativni listi za posebne postopke v okviru carinskega zakonika Unije – INF (novo): začetek uporabe leta 2020;

·sistem nadzora uvoza v okviru carinskega zakonika Unije 2 – objava 1 – ICS2 – objava 1 (nadgradnja): začetek uporabe leta 2021.

4.2Projekti, ki se izvajajo

V zvezi s projekti, ki se izvajajo, je namen tega poročila poudariti dosežke v letu 2022, pa tudi opredeliti vprašanja, ki so se pojavila pri izvajanju nacionalnih projektov.

Vseevropski projekti, ki naj bi se začeli uporabljati med letoma 2023 in 2025, so opisani v oddelku 4.2.1. Pri štirih od teh projektov se časovni okvir za začetek uporabe konča leta 2023.

To poročilo je osredotočeno na izvajanje treh nacionalnih projektov, navedenih v oddelku 4.2.2, in sicer obvestilo o prihodu, obvestilo o predložitvi in začasna hramba, posebni postopki – komponenta 2 ter nadgradnja nacionalnih sistemov uvoza. Ti naj bi začeli delovati do 31. decembra 2022, kot je opredeljeno v carinskem zakoniku Unije. Vendar so številne države članice Komisiji poročale, da ne morejo upoštevati datuma, določenega v carinskem zakoniku Unije, kar še povečuje tveganje, opisano že v prejšnjih letnih poročilih o napredku v okviru carinskega zakonika Unije.

4.2.1 Vseevropski projekti

V zvezi z vseevropskimi projekti je bil leta 2022 pripravljen in dogovorjen sklop projektnih dokumentov na področju informacijske tehnologije kot podlaga za razvojno delo v zvezi s sistemi.

Ti vseevropski projekti imajo posebno arhitekturo, ki včasih zahteva kombinacijo centralnih in nacionalnih komponent ter eno ali več projektnih faz, ki morajo biti v skladu s členom 278(3) carinskega zakonika Unije dokončane do 31. decembra 2025. Opis in napredek vsakega projekta sta predstavljena v nadaljevanju.

1)Upravljanje zavarovanj v okviru carinskega zakonika Unije – GUM (novo): namen je, da se po vsej EU v realnem času zagotovita dodelitev in upravljanje različnih vrst zavarovanj. Boljša hitrost obdelave, sledljivost in elektronsko spremljanje zavarovanj med carinskimi uradi naj bi omogočili hitrejše ugotavljanje primerov, v katerih se zavarovanja štejejo za neveljavna ali nezadostna za pokritje nastalega ali morebitnega dolga. Decentralizirano komponento GUM 2 je treba razviti na nacionalni ravni, kar bo državam članicam omogočilo, da vključijo funkcije 6 , ki so potrebne le na nacionalni ravni (npr. zavarovanja na nacionalni ravni).

Napredek: glede na pravne mejnike v delovnem programu carinskega zakonika Unije je Komisija dokončala tehnične specifikacije do 30. septembra 2022 za komponento 1 v zvezi z vseevropskim upravljanjem zavarovanj, države članice pa naj bi jih dokončale do 30. novembra 2024 za komponento 2 v zvezi s sistemom upravljanja zavarovanj na nacionalni ravni.

Kar zadeva sistem upravljanja zavarovanj na nacionalni ravni, so države članice navedle predvsem nizko stopnjo tveganja v zvezi s pravočasno zagotovitvijo projekta s srednjo/nizko stopnjo kompleksnosti. Štiri države članice so poročale, da se je njihova nacionalna komponenta za sistem zdaj začela uporabljati, pri čemer imata le dve državi članici predvidene zamude glede mejnika operacij.

2)Sistem nadzora uvoza 2 v okviru carinskega zakonika Unije – ICS2 (nadgradnja): namen je okrepiti varstvo in varnost dobavne verige z izboljšanjem kakovosti, zbiranja, razpoložljivosti in izmenjave podatkov glede obvestil pred prihodom (vstopnih skupnih deklaracij) ter s tem povezanih informacij o tveganjih in nadzoru. Zlasti bo projekt tudi olajšal sodelovanje med državami članicami pri analizi tveganja. Projekt bo izveden v treh objavah, da se omogoči izvedljiv prehod za posamezno vrsto prevoza.

Napredek: Razvoj objave 2, pri čemer se kot izhodišče uporablja objava 1, še poteka. Ta druga objava vključuje nove poslovne modele, ki odražajo poslovne potrebe, pravila in uporabniške vmesnike, pri čemer so dodani večja kompleksnost časovnikov, kakovost podatkov, pravila o skladnosti podatkov ter povezovanje za večkratne prijave in obvestila o prihodu.

Izziv v tem trenutku je migracija z objave 1 na objavo 2, glede na različne časovne okvire prehoda. Strategija prehoda je bila dokončana in objavljena leta 2021, protokoli in postopki kriznega upravljanja brez prekinitev 24 ur na dan vse dni v letu pa so bili dogovorjeni in razdeljeni vsem državam članicam. Trenutno države članice pripravljajo nacionalne funkcionalne in tehnične specifikacije na podlagi skupnih specifikacij EU, ki jih je določil GD TAXUD. Države članice so v okviru svojega napredka pri razvoju opozorile na večjo stopnjo kompleksnosti, zlasti v zvezi s povečanim številom trgovinskih deležnikov iz tretjih držav, ki jih je treba vključiti, in njihovo pripravljenostjo na preskušanje. To prinaša tveganja za pravočasno pripravljenost držav članic in trgovino.

Delo v zvezi z „zbirko operativnih smernic“ za objavo 2 je bilo zaključeno s prvim četrtletjem 2022, hkrati pa je bil „načrt neprekinjenega poslovanja“ posodobljen tako, da zajema operacije iz objave 2. „Dokument o organizaciji od konca do konca“ je bil za države članice in gospodarske subjekte objavljen aprila 2022. Kampanje usposabljanja za pripravo carinskih uprav držav članic na preskušanje skladnosti ICS2 so potekale v drugem četrtletju 2022. Same dejavnosti preskušanja skladnosti so se začele v tretjem četrtletju 2022.

Kar zadeva sporočeno stanje razvoja sistema ICS2, so države članice trenutno osredotočene na objavo 2.

3)Dokazilo o statusu Unije v okviru carinskega zakonika Unije – PoUS (novo): namenjeno bo shranjevanju, upravljanju in pridobivanju vseh dokazil o tem, da trgovci za svoje blago zagotavljajo status Unije. Ta projekt je mogoče začeti izvajati na centralni ali nacionalni ravni, vendar so številne države članice izrecno sporočile, da nameravajo uporabljati centralni sistem, ki ga bo razvila Komisija. Projekt bo zaradi odvisnosti izvedbe carinskega blagovnega manifesta v okviru carinskega zakonika Unije kot dokazila statusa Unije in evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor dokončan v dveh fazah, da bi se preprečila nedoslednost in zmanjšala tveganja.

Napredek: Za PoUS – faza 1 so bile tehnične in sistemske specifikacije dokončane v prvem četrtletju 2022. Za ta projekt se uporablja prilagodljiv razvojni pristop, projekt pa napreduje v skladu z načrtovanjem, določenim v delovnem programu carinskega zakonika Unije 7 .

Med pripravo tega poročila faza gradnje še poteka in naj bi se končala novembra 2022. Preskušanje skladnosti naj bi se predvidoma začelo še leta 2022.

Kar zadeva PoUS – faza 2, so države članice v drugem četrtletju 2021 sprejele funkcionalne specifikacije za carinski blagovni manifest, tehnične in sistemske specifikacije pa naj bi se začele v prvem četrtletju 2023. Na podlagi dela v zvezi s tehničnim izvajanjem in nedavnih pravnih razprav je bila izvedena dejavnost upravljanja sprememb, da bi se uskladile funkcionalne specifikacije.

Poudarjeno je bilo, da datum začetka uporabe carinskega blagovnega manifesta faze 2 PoUS (2. junij 2025) ni v celoti usklajen z datumom začetka uporabe evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor (15. avgust 2025). Glede na to, da naj bi sistem PoUS prek evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor prejemal precejšnjo količino carinskih blagovnih manifestov in da bi vrzel med datumi ustvarila nepotrebno breme za trgovino, je predvideno, da se zagotovi uskladitev datumov začetka uporabe za ta projekta.

4)Centralizirano carinjenje za uvoz v okviru carinskega zakonika Unije –CCI (novo): namen je omogočiti, da je blago dano v carinski postopek z uporabo centraliziranega carinjenja, kar gospodarskim subjektom omogoča, da centralizirajo svojo poslovno dejavnost z vidika carine. Povezani carinski uradi se bodo usklajevali glede obdelave carinskih deklaracij in fizične sprostitve blaga. Sistem bo temeljil na novih nacionalnih sistemih uvoza in omogočal avtomatizacijo postopka centraliziranega carinjenja na evropski ravni.

Napredek: Kar zadeva CCI – faza 1, so se do prvega četrtletja 2022 dejavnosti preskušanja pred skladnostjo začele s prvimi državami članicami, ena država članica pa naj bi svoje dejavnosti preskušanja zaključila do decembra 2022 in v prvem četrtletju 2023 začela uporabljati CCI s standardno izjavo.

Pri oceni stopnje dokončanosti sistema je približno 75 % držav članic poročalo, da je razvoj sistema v skladu s ciljem. Vendar je več držav članic navedlo, da bo v sedanji fazi prekoračen njihov rok za začetek uporabe, določen v delovnem programu carinskega zakonika Unije. To lahko pomeni, da bodo nekateri trgovci, ki bodo želeli izkoristiti centralizirani obračun za vse svoje operacije, pri transakcijah v nekaterih državah članicah pri tem zamujali.

Komisija je do 30. junija 2022 dokončala tehnične specifikacije za CCI – faza 2, kar je precej pred načrtovanim začetkom uporabe oktobra 2023.

5)Novi računalniški tranzitni sistem v okviru carinskega zakonika Unije – NCTS (nadgradnja): z njim se obstoječi skupni tranzitni sistem Unije uskladi z novimi pravnimi določbami carinskega zakonika Unije, vključno z uskladitvijo izmenjave informacij z zahtevami glede podatkov iz carinskega zakonika Unije ter nadgradnjo in razvojem vmesnikov z drugimi sistemi.

Napredek: Od sprejetja tehničnih specifikacij ima nacionalni del razvoja NCTS – faza 5 težave pri pridobivanju potrebnih virov, saj so se države članice osredotočile na bolj prednostna področja. Začetek delovanja se vse bolj premika v leto 2023, zlasti v zadnje četrtletje 2023, kar dodatno povečuje pritisk na mejnik 1. decembra 2023. Na splošno vse države članice napredujejo pri začetku uporabe svojih sistemov. Vendar počasen napredek pri začetku uporabe njihovih nacionalnih sistemov kaže na veliko tveganje za zamude pri dokončanju NCTS – faza 5. Trenutno je raven dokončanosti prehoda 48-odstotna, prvotno pa je bila predvidena 72-odstotna. Kljub temu večina držav članic poroča, da ostajajo na dobri poti za takojšen prehod, ki je načrtovan za 1. december 2023.

Kar zadeva NCTS – faza 5 so vse države članice razen treh potrdile, da načrtujejo začetek operacij v časovnem okviru za začetek uporabe od prvega četrtletja 2021 do zadnjega četrtletja 2023. To prikazuje Figure  1. Rumena črta označuje rok, do katerega morajo države članice pripraviti zaprtje obstoječih izvoznih in tranzitnih sistemov ter začeti uporabljati nove, da bi bile pripravljene na zakonski rok, ki ga označuje rdeča črta.

Slika 1 – NCTS – faza 5 nacionalne uprave – začetek delovanja

Za NCTS – faza 6 (povezave z drugimi sistemi) so v zadnjem četrtletju 2021 usmerjevalni odbor za informacijsko tehnologijo, Odbor za informacijsko tehnologijo in kibernetsko varnost in Evropska certifikacijska skupina za kibernetsko varnost odobrili dokument o poslovnem modelu in viziji. Funkcionalne in tehnične specifikacije se pripravljajo vzporedno, s ponovitvami. Na preskušanje skladnosti in začetek uporabe lahko vpliva dejstvo, da bodo nekatere države članice NCTS – faza 5 začele uporabljati pozneje, kot je bilo načrtovano.

6)Avtomatizirani izvozni sistem v okviru carinskega zakonika Unije – AES, namen nadgradnje obstoječega vseevropskega sistema (komponenta 1 projekta) in obstoječih nacionalnih izvoznih sistemov (komponenta 2 projekta) je izvajanje zahtev za izvoz in izstop blaga v okviru carinskega zakonika Unije. Projekt v zvezi z vseevropskim AES vključuje izvedbo poenostavitev v okviru carinskega zakonika Unije, ki so na voljo za trgovino, za olajšanje izvoza blaga za evropska podjetja, kot je centralizirano carinjenje za izvoz, in obveznosti iz carinskega zakonika Unije za boljše spremljanje blaga, ki izstopa s carinskega območja EU, da se preprečijo goljufije.

Napredek: Vrhunec prve polovice leta 2022 je začetek mednarodnega delovanja AES – komponenta 1 z dvema državama članicama aprila 2022. Do konca leta 2022 oziroma v začetku leta 2023 se jih bo delovanju pridružilo še pet. Reprezentativno število držav članic bodisi napreduje pri tehničnih specifikacijah bodisi so jih že dokončale, štiri države članice pa še niso začele z njimi povezanih dejavnosti. Prehodna obdobja, ki jih države članice zagotavljajo svojim trgovskim skupnostim, so vse bolj omejena ali celo odpravljena, saj se zaradi pomanjkanja časa zahteva takojšen prehod. Vse države članice razen treh so potrdile, da načrtujejo začetek operacij v časovnem okviru za začetek uporabe od prvega četrtletja 2021 do zadnjega četrtletja 2023. To prikazuje Figure 2.

Slika 2 – AES – komponenta 1 nacionalne uprave – začetek delovanja

Kar zadeva AES – komponenta 2, tj. nadgradnja nacionalnih izvoznih sistemov, reprezentativno število držav članic bodisi napreduje pri tehničnih specifikacijah bodisi so jih dokončale, šest držav članic pa še ni začelo z njimi povezanih dejavnosti.

Skratka, kar zadeva stanje preostalih vseevropskih projektov, je Komisija na dobri poti, da izpolni zakonske roke, dogovorjene v okviru carinskega zakonika Unije in delovnega programa carinskega zakonika Unije, ter projektne mejnike, določene v večletnem strateškem načrtu za carino (MASP-C) iz leta 2019. Kar zadeva začetek uporabe nacionalnih komponent teh vseevropskih sistemov s strani držav članic, so bila ugotovljena nekatera tveganja za zamude, zlasti za ICS2 – objava 2, CCI – faza 1, AES in NCTS – faza 5 (glej oddelek 4.3).

Nazadnje je treba poudariti, da bo Komisija glede na izvajanje delovnega programa carinskega zakonika Unije do decembra 2022 izvedla približno 87 % svojih dejavnosti (lani je bilo dokončanih 84 % vseh njenih razvojnih dejavnosti). Ta odstotek temelji na ključnih kazalnikih uspešnosti za dejavnosti, dodeljene samo Komisiji, in ne upošteva dejavnosti, ki jih izvajajo države članice. V spodnjem pregledu so navedeni obeti, ki odražajo napredek in načrtovanje GD TAXUD.

Časovni okvir

% dokončanih

do konca leta 2022

87 %

do konca leta 2023

95 %

do konca leta 2024

97 %

do konca leta 2025

100 %

Slika 3 – Dokončane razvojne dejavnosti Komisije v približku odstotkov

Čeprav pri večini lastnih projektnih dejavnosti Komisije uvedba ni odvisna od nacionalnega napredka, pa ta vpliva na nekatere vrste dejavnosti, ki se izvajajo v tesnem sodelovanju Komisije in držav članic, kot je preskušanje skladnosti nacionalne komponente vseevropskega sistema. Zaradi tega postranskega vpliva je mogoče trditi, da zamude posameznih držav članic pri izvajanju njihovih nacionalnih komponent dejansko vplivajo na splošne dosežke pri izvajanju carinskega zakonika Unije.

4.2.2 Nacionalni projekti

Države članice morajo dokončati nadgradnjo svojih treh popolnoma nacionalnih projektov 8 . Razvojne dejavnosti so nacionalna zadeva, pri čemer so postopki in zahteve glede podatkov za zunanje področje opredeljeni v zakonodaji Unije.

Trije nacionalni projekti, ki morajo biti v skladu s členom 278(2) carinskega zakonika Unije dokončani do 31. decembra 2022, so:

1)obvestilo o prihodu, obvestilo o predložitvi in začasna hramba v okviru carinskega zakonika Unije (AN, PN in TS) – (nadgradnja): opredeljujejo postopek avtomatizacije na nacionalni ravni v zvezi z obvestili o prihodu prevoznih sredstev, predložitvijo blaga in deklaracijami za začasno hrambo, kot je opisano v carinskem zakoniku Unije. Ta projekt podpira usklajevanje v državah članicah v zvezi z izmenjavo podatkov med trgovino in carino.

Napredek: pravočasna vzpostavitev zahtevanih nacionalnih sistemov s strani vseh držav članic je bila že v lanskem poročilu opredeljena kot ogrožena. Ugotovljene so dodatne zamude v primerjavi z letnim poročilom o napredku v okviru carinskega zakonika Unije za leto 2021. Do konca leta 2022 so AN, PN in TS dokončale le štiri, sedem oziroma šest držav članic – glej oddelek 3.1.2 delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu;

2)nacionalni sistemi uvoza v okviru carinskega zakonika Unije – NIS (nadgradnja): namen je izvajanje vseh zahtev glede postopkov in podatkov, ki izhajajo iz carinskega zakonika Unije ter se nanašajo na uvoz. Države članice morajo pripraviti tehnične specifikacije na svoji ravni kot prvi korak za dokončanje sistemov.

Napredek: ugotovljene so dodatne zamude v primerjavi z letnim poročilom o napredku v okviru carinskega zakonika Unije za leto 2021. Do konca leta 2022 je NIS v skladu z zahtevami iz carinskega zakonika Unije nadgradilo le deset držav članic – glej oddelek 3.2.2 delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu;

3)posebni postopki v okviru carinskega zakonika Unije – SP (nadgradnja): namen je uskladiti in poenostaviti posebne postopke (carinsko skladiščenje, posebna raba, začasni uvoz ter aktivno in pasivno oplemenitenje). Države članice bodo morale za te posebne postopke v svojih nacionalnih sistemih izvesti vse zahtevane spremembe carinskega zakonika Unije. Uvozna komponenta bo del nadgradnje projekta nacionalnih sistemov uvoza v okviru carinskega zakonika Unije, izvozna komponenta SP pa bo izvedena v skladu s projektom nacionalnega avtomatiziranega izvoznega sistema v okviru carinskega zakonika Unije in kot del tega projekta.

Napredek: glede na obstoječo soodvisnost z nacionalnimi uvoznimi sistemi (nadgradnja) in druge posebne okoliščine več držav članic ne more upoštevati zakonskega roka za uvozno komponento SP. 15 držav članic je predvidelo dokončanje razvojnih dejavnosti za uvozno komponento SP do konca leta 2022 – glej oddelek 3.3.2. delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu. Vendar pa nekatere morda niso dosegle tega mejnika zaradi najnovejšega razvoja dogodkov, o katerem so poročale pri svoji nadgradnji NIS. Pri izvozni komponenti SP z rokom 1. decembra 2023 se stanje zdi boljše, saj večina držav članic načrtuje začetek uporabe v rokih.

Skratka, številne države članice se kljub vloženemu trudu srečujejo z zamudami, tako da ne bodo mogle izpolniti roka, ki je v carinskem zakoniku Unije določen za začetek delovanja nacionalnih sistemov (31. december 2022).

4.3Tveganja za zamude pri izvajanju carinskega zakonika Unije na področju informacijske tehnologije

Komisija beleži dober napredek pri razvoju, za katerega je odgovorna, pri čemer niso bile ugotovljene oziroma niso nastale zamude, ki bi presegale zakonske roke. Poleg tega se ni poročalo o večjih tveganjih, ki bi povzročila zamude pri začetku uporabe. Čeprav se v tem poročilu razlikuje med napredkom na strani Komisije in napredkom na strani držav članic, obstaja določena stopnja učinka nacionalnih zamud na napredek pri vseevropskih sistemih, kot so ICS2, CCI, AES in NCTS, posledično pa v omejenem obsegu tudi na dejavnosti Komisije. To se na primer kaže v smislu daljšega vlaganja v vire za preskušanje skladnosti, podporo in spremljanje vseevropskega usklajevanja, v smislu zagotavljanja pomoči pri alternativnih nacionalnih shemah za razvoj in začetek uporabe ter celo v smislu daljšega vzdrževanja centralnih komponent, vzpostavljenih za prehod.

Kar zadeva splošni napredek držav članic pri izvajanju, države članice postopoma napredujejo pri razvoju, za katerega so odgovorne, vendar večina od njih počasneje, kot je bilo načrtovano, zato so bile pri enem ali več projektih sporočene zamude, ki presegajo zakonske roke.

Države članice so sporočene zamude utemeljile z različnimi razlogi. Večina težav in tveganj se ugotavlja iz leta v leto, kar vpliva na napredek njihovih dejavnosti in nazadnje povzroča zamude pri razvoju njihovih sistemov. Glavni viri težav in tveganj za zamude, ki so jih navedle države članice, so pomanjkanje finančnih in človeških virov, vpliv in ponovno načrtovanje zaradi svežnja o DDV za e-trgovanje 9 , specifične delovne razmere zaradi pandemije COVID-19, nasprotujoče si prioritete ter vpliv brexita in vojne v Ukrajini na področje carine. Države članice so se sklicevale tudi na nacionalne infrastrukture na področju informacijske tehnologije, ki ne dohajajo potreb projektov, težave izvajalcev glede zmogljivosti in njihova odvisnost od drugih deležnikov, prehod in preskušanje z gospodarskimi subjekti, pozne ali neuspešne razpise za zbiranje ponudb za oddajo del v zunanje izvajanje ter zapletene sistemske integracije projektov carinskega zakonika Unije.

Glede na to, da je bil delovni program carinskega zakonika Unije določen aprila 2019 ter da je Komisija svoje funkcionalne in tehnične specifikacije za vseevropske sisteme zagotovila pravočasno, se zdi z vidika upravljanja problematično, da še vedno obstaja nekaj držav članic, v katerih še niso bile oddana javna naročila (v času ocene z državami članicami) ali v katerih obstajajo znatne težave v nacionalnem postopku javnega naročanja.

Komisija je organizirala dvostranska srečanja, da bi z vsemi posameznimi državami članicami razpravljala o njihovih težavah, ponovno poudarila, da je treba dati prednost projektom carinskega zakonika Unije, in svetovala o morebitnih nadaljnjih ukrepih. V okviru tega je 24 držav članic Komisiji v skladu s členom 6(4) carinskega zakonika Unije poslalo uradne zahtevke za odstopanja v zvezi z zamudo nacionalnih projektov, ki presega rok 31. decembra 2022. Pregled odstopanj, ki so jih zahtevale države članice:

·za uporabo obvestila o prihodu so odstopanje zahtevale naslednje države članice: AT, BG, BE, CY, CZ, DK, EE, ES, FR, EL, HU, HR, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI in SK. Hkrati so AT, BG, CY, DE, EE, ES, FI, FR, HR, HU, LT, LV, NL, PL, RO, SE in SI poročali, da bodo uporabljali NA, vključeno v ICS2 – objava 2 (načrtovan začetek uporabe 1. marca 2023). DE in IE sta obvestilo o prihodu označili kot „ni relevantno“;

·za uporabo obvestila o predložitvi so odstopanje zahtevale naslednje države članice: AT, BE, CY, CZ, DK, EE, ES, FR, EL, HU, HR, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI in SK;

·za izvajanje začasne hrambe so odstopanje zahtevale naslednje države članice: AT, BE, CY, CZ, DK, EE, ES, FR, EL, HU, HR, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI in SK;

·za izvajanje nadgradnje nacionalnih sistemov uvoza so odstopanje zahtevale naslednje države članice: AT, BE, CY, CZ, DK, ES, FR, EL, HU, LT, LU, MT, NL, PT, RO in SE. Te zamude bodo vplivale na projekt vseevropskega CCI in posebne postopke – komponenta 2, ki sledi istemu časovnemu okviru kot nadgradnja nacionalnega uvoznega sistema.

Komisija je skrbno ocenila zahtevke, ki jih je prejela od vsake države članice, in utemeljitve, ki so jih države članice predložile glede na posebne okoliščine, ter sprejela izvedbene sklepe o odobritvi odstopanj državi članici prosilki za omejeno obdobje, ki traja najpozneje do 31. decembra 2023, za obvestilo o prihodu, obvestilo o predložitvi, začasno shrambo in nacionalni uvozni sistem. Poleg tega bo za nacionalni projekt vstopa dovoljen iterativen pristop za pomorski prevoz zaradi uskladitve z datumom, določenim v delovnem programu carinskega zakonika Unije za ICS2 – objava 3.

Poleg informacij, zbranih za to letno poročilo o napredku, in kot je navedeno v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije, je več držav članic Komisijo ločeno in formalno (z zahtevo za odstopanje) obvestilo o zamudah pri drugih (predvsem vseevropskih) projektih:

·za izvajanje ICS2 – objava 2 so odstopanje zahtevale naslednje države članice: AT, DK, EE, FR, EL, NL in RO. V zvezi s tem so CY, FI, FR, EL in NL poročali o zamudah v zvezi z ICS2 – objava 3. Glej oddelka 4.3.1 in 4.3.2 dokumenta, priloženega temu poročilu;

·za izvajanje PoUS – faza 1 je naslednja država članica navedla načrtovani datum začetka uporabe, ki je poznejši od roka iz delovnega programa carinskega zakonika Unije: EL. Za fazo 2 je FI poročala o zamudah pri svojem izvajanju sistema. Glej oddelek 4.4.2 dokumenta, priloženega temu poročilu;

·za izvajanje CCI – faza 1 so naslednje države članice navedle načrtovani datum operacij, ki je poznejši od roka iz delovnega programa carinskega zakonika Unije: DE, DK, FI, FR in EL. Za CCI – faza 2 sta EE in FI navedli načrtovani datum operacij, ki je poznejši od roka iz delovnega programa. Glej oddelek 4.5.2 dokumenta, priloženega temu poročilu;

·za NCTS – faza 5 so AT, LT in NL navedle zamude pri začetku uporabe sistema. Glej oddelek 4.6.2 dokumenta, priloženega temu poročilu;

·za izvajanje AES – komponenta 1 so AT, FI in SE navedle načrtovani datum operacij, ki je poznejši od roka iz delovnega programa carinskega zakonika Unije. Glej oddelek 4.7.2 dokumenta, priloženega temu poročilu;

·za izvajanje GUM – faza 2 sta naslednji državi članici navedli načrtovani datum operacij, ki je poznejši od roka iz delovnega programa carinskega zakonika Unije: FI in FR. Glej oddelek 4.2.2 dokumenta, priloženega temu poročilu.

Komisija zelo natančno analizira in spremlja stanje zgoraj navedenih projektov ter sprejema ukrepe za povečanje svoje podpore (glej oddelek 4.4 v nadaljevanju).

Skratka, večina držav članic ni mogla ustrezno ublažiti tveganj, opisanih v prejšnjih poročilih, in dejansko je prišlo do zamud pri nacionalnih vstopnih in uvoznih projektih z datumom začetka izvajanja 31. decembra 2022. Zamude pri teh projektih lahko negativno vplivajo na zagotovitev nacionalnih komponent vseevropskih sistemov, saj so različni začetki uporabe še bolj zgoščeni v krajšem časovnem okviru. Poleg tega te zamude ovirajo zmogljivosti držav članic in EU za zbiranje ustreznih podatkov in izvajanje analize ključnih podatkov, kar spodkopava naša skupna prizadevanja za učinkovit boj proti goljufijam. Nazadnje, koristi za trgovino, kot jih predvideva carinski zakonik Unije, ki jih prinašajo popolna digitalizacija carinskih postopkov in projekti za olajševanje trgovine, kot je CCI, se bodo pokazale šele pozneje proti koncu prehodnega obdobja.

4.4Blažilni ukrepi

Kar zadeva nacionalne projekte, informacije o načrtovanju in napredku, ki so jih predložile države članice, kažejo, da se je stanje pri AN/PN/TS, nadgradnji nacionalnih uvoznih sistemov in posebnih postopkih – komponenta 2 (NPS IMP) v letu 2022 poslabšalo v primerjavi z določbami o načrtovanju iz leta 2021.

Glede na razmere Komisija povečuje podporo državam članicam z več ukrepi. Komisija je izvajala strožji nadzor z zbiranjem pogostejših poročil držav članic o napredku in organizacijo dvostranskih sestankov na ravni direktorjev z vsako državo članico, da bi razpravljali o napredku in načrtovanju. Izvajanje carinskega zakonika Unije na področju informacijske tehnologije je ostalo stalna tema na dnevnem redu večine misij, ki jih je generalni direktor opravil s svojimi kolegi, in na dnevnem redu plenarnih sestankov z generalnimi direktorji iz držav članic. Države članice so bile pozvane, naj sprejmejo vse potrebne blažilne ukrepe in predložijo zahtevke za financiranje v okviru Sklada za okrevanje in odpornost, namenjeno pomoči pri carinskem delu na področju informacijske tehnologije, vendar jih je le malo izkoristilo to možnost.

Komisija je državam članicam zagotovila dodatne smernice za izvajanje nacionalnih projektov, na primer z izdajo dokumentacijskega svežnja o ponovni uporabi specifikacij CCI za nacionalne uvozne sisteme in z vzpostavitvijo službe za pomoč uporabnikom v okviru GD TAXUD za reševanje pravnih, postopkovnih in tehničnih vprašanj 10 . Dodatno podporo državam članicam je predlagala tudi na vsakem dvostranskem srečanju. Države članice so na take predloge sistematično odgovarjale, da je njihov položaj poseben, da so zadevni sistemi nacionalni sistemi s svojimi nacionalnimi posebnostmi in da zato podpora Komisije v resnici ni potrebna. Prizadevanje za vključitev več deležnikov v obstoječe nacionalne projekte bi celo lahko povzročilo dodatne zamude. Podpora, ki jo države članice pričakujejo od Komisije, je izključno na področju pregleda ustreznih ciljnih rokov iz carinskega zakonika Unije na podlagi njihovih uradnih zahtev za odstopanja. Kljub tem povratnim informacijam bo Komisija v obdobju 2023–2025 še naprej preučevala možnost zagotovitve dodatne podpore državam članicam, ki bodo to želele, po možnosti z zagotavljanjem svetovanja strokovnjakov na področjih, kot so upravljanje, vodenje projektov, upravljanje sprememb poslovnih procesov, javna naročila, komunikacija itd. Države članice, ki bi jih morda zanimalo takšno svetovanje ali podpora, so pozvane, naj Komisiji pošljejo ustrezne zahtevke.

Države članice so omenile, da vzpostavljajo naslednje vrste blažilnih ukrepov: uporabo metodologije prilagodljivega razvoja, zunanje izvajanje več razvojnih dejavnosti ali vzporedno izvajanje več dejavnosti, mobilizacijo dodatnih virov, razdelitev projektov v več faz in dajanje prednosti osrednjemu področju uporabe ter morebitno spremembo organizacijske ureditve z dobavitelji za doseganje učinkovitejšega razvojnega procesa. Ti ukrepi so bili navedeni za nacionalne in vseevropske projekte.

V zvezi s projekti, povezanimi z vseevropskimi sistemi, je Komisija nadaljevala in okrepila svojo podporo državam članicam z vzpostavitvijo inovativnih razvojnih mehanizmov in mehanizmov za začetek uporabe, z izboljšanjem pristopa k upravljanju ter z zagotavljanjem programov vseevropskega usklajevanja in spremljanja. To je podrobneje opisano v nadaljevanju.

Da bi se zmanjšalo tveganje zamud, Komisija uporablja prožen pristop pri razvoju in začetku uporabe elektronskih sistemov carinskega zakonika Unije, zlasti v fazi razvoja programske opreme posameznega projekta. To Komisiji in državam članicam omogoča izdelavo prototipov, hitrejše rešitve in bolj uravnotežen obseg dela. Ta metoda je bila prvič uporabljena pri projektih AES, NCTS – faza 5 in ICS2, pri čemer so jo države članice in trgovci pozdravili. Poleg tega je Komisija že na začetku izvajanja projektov vzpostavila mehanizem za okrepljeno sodelovanje med vsemi dežniki, da bi se izboljšala kakovost pripravljalnih dejavnosti ter preprečila pojav težav pri odločanju in nastanek dodatnih zahtev v poznejših fazah projektov.

Nadzorna plošča v okviru večletnega strateškega načrta za carino (MASP-C) se še naprej uporablja za spremljanje napredka, da lahko Komisija že v zgodnji fazi opredeli morebitne zamude. Izhodišče za mejnike v okviru nadzorne plošče sta večletni strateški načrt za carino (MASP-C) za leto 2019 in delovni program carinskega zakonika Unije za leto 2019. Nadzorna plošča se vsako četrtletje predstavi državam članicam (skupina za usklajevanje elektronskega carinjenja) in trgovinski skupnosti (kontaktna skupina za trgovino) za namene obveščanja in usmerjanja.

Komisija poleg spremljanja napredka glede na glavne mejnike projektov v skladu z delovnim programom carinskega zakonika Unije in MASP-C za posamezne projekte določa tudi posebne vmesne mejnike (npr. mejnike za dokončanje preskušanja skladnosti v vseh državah članicah). Tako pozorno spremljanje je potrebno za zagotovitev možnosti upravljanja začetka uporabe decentraliziranih vseevropskih sistemov ter preprečitev dodatnih stroškov zaradi uporabe starih in novih sistemov v primeru podaljšanja časovnega okvira za začetek uporabe.

Za izvajanje programa ICS2 je po uspešnem začetku uporabe ICS2 – objava 1 poudarek zdaj na zagotavljanju nemotenega razvoja objav 2 in 3. Države članice zdaj svoja prizadevanja usmerjajo v pravočasno uvedbo objave 2.

Komisija je nacionalnim upravam in gospodarskim subjektom pri njihovih razvojnih dejavnostih ICS2 – objava 2 zagotovila naslednjo podporo:

·ustanovitev namenskega foruma in organizacijo namenskih spletnih seminarjev, podporo prek pogostih vprašanj in odgovorov ter organizacijo rednih plenarnih zasedanj za vseevropsko usklajevanje ICS2 ob udeležbi vseh držav članic, posameznih gospodarskih subjektov, trgovinskih združenj in mednarodnih organizacij;

·tesno in nenehno spremljanje, načrtovanje nacionalnih in trgovinskih projektnih načrtov za zagotovitev njihove skladnosti s centralnim načrtovanjem Komisije glede na ustrezne mejnike izvajanja na področju informacijske tehnologije; komunikacijske kampanje z različnimi dejavnostmi, ki so se izvajale ves čas izvajanja programa ICS2, vključno z oblikovanjem posebnih vsebin za program ICS2 na spletnem mestu GD TAXUD, kampanjo v družbenih medijih ter neposredno komunikacijo z deležniki in multiplikatorji;

·spletna usposabljanja in gradivo za usposabljanje;

·objavo informativnih listov, pripravljenih posebej za gospodarske subjekte iz tretjih držav, predstavitve na dogodkih, ki jih je organiziral GD TAXUD ali trgovinski akterji, pri čemer je dokumentacija o ICS2, objava 2, na voljo v javni knjižnici na CIRCABC.

Za vseevropska sistema NCTS – faza 5 in AES Komisija še naprej izvaja program četrtletnega spremljanja nacionalnih uprav, pri čemer uporablja ključne kazalnike uspešnosti za redno ocenjevanje napredka in dovolj zgodnje opozarjanje na morebitne težave. Poleg tega je Komisija za podporo državam članicam pri razvoju in začetku uporabe njihovih nacionalnih komponent za vseevropske sisteme vzpostavila program usklajevanja nacionalnih uprav, ki vključuje naslednje dejavnosti:

·posebno službo za pomoč;

·na stotine virtualnih srečanj s strokovnjaki in vodstvenimi delavci na operativni, srednji in višji vodstveni ravni, da bi se zmanjšala tveganja zamud v državah članicah; individualno podporo vsaki državi članici, da se ji zagotovi brezhibna izkušnja preskušanja, pospeši njena pripravljenost in zmanjšajo njena tehnična tveganja;

·program usposabljanja s poudarkom na uvajanju prvega vala držav članic, ki začnejo preskušanje skladnosti leta 2022;

·informacije za trgovino o napredku in načrtih držav članic.

·Komisija je skupini za usklajevanje elektronskega carinjenja in skupini za carinsko politiko poročala o tekočem napredku držav članic in drugih pogodbenic Konvencije o skupnem tranzitu ter jima poslala sedanje poročilo, ki vsebuje pregled ključnih kazalnikov uspešnosti združenih nacionalnih načrtov. Izdala je četrtletno konsolidirano poročilo o napredku pri prehodu NCTS – faza 5 in AES od prvega četrtletja 2021.

V zvezi s CCI – faza 1 se na podlagi rezultatov rednih srečanj, ki jih organizira Komisija, države članice spodbuja, naj pravočasno izberejo svojega ponudnika informacijske tehnologije in vnaprej načrtujejo notranje vire, da bodo imele na voljo dovolj časa za razvoj, preskušanje in začetek uporabe. Hkrati Komisija priporoča, da preskusi povezljivosti s CCN2 potekajo vzporedno z razvojem ali pred njim in da se preskusi pred skladnostjo izvedejo sočasno z razvojnimi dejavnostmi.

Večina držav članic prenavlja celotne informacijske carinske sisteme in jih usklajuje z novimi carinskimi postopki, ki jih predpisuje carinski zakonik Unije. Kljub temu večina držav članic načrtuje, da bodo pravočasno na voljo za vseevropske sisteme do 1. decembra 2023. Države članice so napredovale pri specifikacijah in razvoju, nekatere s preskušanjem skladnosti, druge pa pri povezljivosti z osrednjimi službami. Pri CCI – faza 1, AES in NCTS – faza 5 večina držav članic načrtuje začetek delovanja šele v zadnjih dveh četrtletjih 2023 (jasen premik proti koncu časovnega okvira za začetek uporabe). S tega vidika bodo za odpravo zamud potrebni izjemna prizadevanja in pravočasen odziv držav članic. Države članice so pozvane, naj pregledno predstavijo svoje nacionalne projektne načrte, pri tem pa dajo prednost tem projektom in pripravijo „načrt B“ za zagotovitev neprekinjenega poslovanja.

5.Povzetek o upravljanju in sklepne ugotovitve

Po natančni oceni napredka pri izvajanju carinskega zakonika Unije na področju informacijske tehnologije z uporabo različnih instrumentov (ankete, dvostranska srečanja, virtualni klici, nacionalno načrtovanje itd.) je mogoče ugotoviti, da se države članice soočajo z zamudami in izzivi pri zagotovitvi začetka uporabe elektronskih sistemov v okviru carinskega zakonika Unije do določenih rokov. Leta 2022 je bil glavni poudarek na nacionalnih projektih za obvestilo o prihodu, obvestilo o predložitvi, začasno hrambo, nadgradnjo nacionalnih sistemov uvoza in posebne postopke – komponenta 2, za katere je zakonski rok iz carinskega zakonika Unije določen za konec leta poročanja.

Glede na tveganja, ugotovljena v prejšnjem poročilu, je Komisija sprejela ukrepe za natančnejše spremljanje napredka nacionalnih projektov ter zagotavljanje podpore državam članicam v zvezi z nacionalnimi uvoznimi postopki in sistemi. Vendar večina držav članic ni mogla ustrezno ublažiti tveganj, opisanih v prejšnjih poročilih, tako da je dejansko prišlo do zamud pri nacionalnih vstopnih in uvoznih projektih z datumom začetka izvajanja 31. decembra 2022. Glede na nazadovanje pri napredku pri izvajanju so številne države članice poročale o zamudah pri teh projektih in Komisiji v skladu s členom 6(4) carinskega zakonika Unije predložile uradni zahtevek za odstopanje, v katerem so zahtevale podaljšanje rokov za začetek uporabe sistemov. Države članice so poročale, da so bili najpomembnejši razlogi za te zamude omejitve virov, zapletenost projektov in njihovega povezovanja, številne obveznosti, ki jih je treba izvajati prek carinskih sistemov, pogodbena vprašanja in nekateri zunanji dejavniki, kot so posledice pandemije COVID-19, brexit in vojna v Ukrajini za področje carine. Komisija je skrbno ocenila zahtevke za odstopanje in utemeljitve, ki so jih posamezne države članice zagotovile v smislu specifičnih okoliščin. Rezultat tega je bilo sprejetje več (vendar ne vseh) zahtevkov držav članic za odstopanje, kot je razvidno iz ustreznih izvedbenih sklepov Komisije 11 , za nacionalne sisteme v zvezi z vstopom in/ali uvozom. Zamude pri začetku uporabe teh nacionalnih sistemov ogrožajo pravočasni začetek uporabe preostalih vseevropskih sistemov, saj so različni začetki uporabe še bolj zgoščeni v krajšem časovnem okviru in bližje končnemu roku.

Poleg tega so v primerjavi z lanskim letom prizadeti tudi vseevropski sistemi, saj dodatne države članice poročajo o zamudah pri razvoju za ICS2 – objava 2, CCI – faza 1, AES in NCTS – faza 5. Glede na to obstaja nevarnost, da bodo prehodna obdobja, ki jih države članice zagotavljajo svojim trgovskim skupnostim, vse bolj omejena ali celo odpravljena, tako da se bo zahteval takojšen prehod. To vpliva na tekoče priprave trgovinske skupnosti na uvedbo novih sistemov in njihovih vmesnikov s carino, medtem ko se bodo dejanske koristi za trgovino, pridobljene s to digitalno preobrazbo carinskega zakonika Unije in projekti, kot je CCI, pokazale šele pozneje proti koncu splošnega prehodnega obdobja iz carinskega zakonika Unije. Daljše prehodno obdobje bo negativno vplivalo tudi na tiste države članice, ki so pravočasno pripravljene, in tiste trgovce, ki poslujejo v več državah članicah, in sicer zaradi daljšega obdobja neusklajenosti.

Države članice bodo morale ponovno oceniti svoje strategije, vire in pristope k upravljanju, da bi preprečile nadaljnje učinke zamud na druge projekte.

Več podrobnosti o načrtovanju in stanju posameznih projektov je na voljo v delovnem dokumentu služb Komisije, objavljenem skupaj s tem poročilom. Kratek pregled načrtovanja in napredka ter rdeče označena tveganja prikazuje Figure 4 .

Slika4 – Načrtovanje za projekte delovnega programa carinskega zakonika Unije

Države članice in Komisija si še naprej prizadevajo za dosego zakonskih rokov, pri čemer obe strani druga drugo in trgovino redno obveščata o svojem napredku. Poudariti je treba, da države članice kljub zamudam kažejo močno pripravljenost in velika prizadevanja za sprejetje dodatnih blažilnih ukrepov za reševanje izzivov.

Komisija bo še naprej redno spremljala razmere, in sicer z okrepljenimi zahtevami za poročanje v okviru carinskega zakonika Unije, četrtletnimi programi spremljanja in usklajevanja nacionalnih uprav za vseevropske sisteme ter plenarnimi in dvostranskimi srečanji z državami članicami, da bi bilo izvajanje carinskega zakonika Unije na področju informacijske tehnologije uspešno dokončano do konca leta 2025.

Komisija bo razmislila tudi o drugih posebnih ukrepih za okrepitev podpore državam članicam v prihodnjih letih, na primer z nudenjem tehnične pomoči.

(1)

Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1–101).

 

(2)

 Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu:

2019:  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52019DC0629,

2020: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/ALL/?uri=CELEX:52020DC0806,  

2021: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX%3A52021DC0791 .

(3)

 Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2151 z dne 13. decembra 2019 o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije(UL L 325, 16.12.2019, str. 168).

(4)

Delovni dokument služb Komisije, priložen Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 278a carinskega zakonika Unije o napredku pri razvoju elektronskih sistemov, ki jih določa zakonik, SWD(2023)29 final.

(5)

 Uredba (EU) 2019/632 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 zaradi podaljšanja prehodne uporabe drugih načinov obdelave podatkov poleg tehnik elektronske obdelave podatkov, določenih v carinskem zakoniku Unije (UL L 111, 25.4.2019, str. 54).

(6)

Poleg skupnih funkcij za komponento GUM 1.

(7)

V skladu z delovnim programom carinskega zakonika Unije naj bi se komponenta začela uporabljati 2. junija 2025.

(8)

 Ta časovnica ne zajema izvozne komponente nacionalnega sistema posebnih postopkov, katerega dejavnost in načrtovanje sta povezana z avtomatiziranim izvoznim sistemom (AES).

(9)

  Izvedbena uredba Sveta (EU) 2017/2459 z dne 5. decembra 2017   ( UL L 348, 29.12.2017, str. 32 ).  

(10)

21. februar 2022, sklic Ares (2022) 1297882.

(11)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2023/235 z dne 1. februarja 2023 o odobritvi odstopanja, ki so ga nekatere države članice zahtevale v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, v zvezi z uporabo drugih sredstev, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov, za izmenjavo in shranjevanje informacij za obvestilo o prihodu morskega plovila ali zrakoplova 
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2023/234 z dne 1. februarja 2023 o odobritvi odstopanja, ki so ga nekatere države članice zahtevale v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, v zvezi z uporabo drugih sredstev, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov, za izmenjavo in shranjevanje informacij za obvestilo o predložitvi blaga, vnesenega na carinsko območje Unije.  
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2023/236 z dne 1. februarja 2023 o odobritvi odstopanja, ki so ga nekatere države članice zahtevale v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, v zvezi z uporabo drugih sredstev, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov, za izmenjavo in shranjevanje informacij za deklaracijo za začasno hrambo neunijskega blaga, predloženega carini. 
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2023/237 z dne 1. februarja 2023 o odobritvi odstopanja, ki so ga zahtevale nekatere države članice, v zvezi z uporabo drugih sredstev, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov, za izmenjavo in shranjevanje informacij v zvezi s carinsko deklaracijo blaga, vnesenega na carinsko območje Unije, iz členov 158, 162, 163, 166, 167, 170 do 174, 201, 240, 250, 254 in 256 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije.