EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 7.12.2022

COM(2022) 697 final

2022/0403(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne [xxxx]
o spremembi uredb (EU) št. 648/2012, (EU) št. 575/2013 in (EU) 2017/1131 v zvezi z ukrepi za zmanjšanje prekomerne izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav in izboljšanje učinkovitosti klirinških trgov Unije

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2022) 697 final} - {SWD(2022) 697 final} - {SWD(2022) 698 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Uredba EMIR je bila sprejeta po finančni krizi v letih 2008/2009 za spodbujanje finančne stabilnosti ter izboljšanje preglednosti in standardizacije trgov, s čimer ti postanejo varnejši. V skladu z navedeno uredbo je treba o transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti poročati, da se zagotovi preglednost trga za regulatorje in nadzornike ter da se tveganja navedenih transakcij ustrezno zmanjšajo s centralnim kliringom pri CNS ali, pri dvostranskih transakcijah, z izmenjavo zavarovanja, imenovanega „kritje“. CNS in tveganja, ki jih upravljajo, so se od sprejetja uredbe EMIR močno povečali.

Komisija je leta 2017 objavila dva zakonodajna predloga za spremembo uredbe EMIR, ki sta ju sozakonodajalca sprejela leta 2019. Z uredbo EMIR REFIT 3 so bile ponovno določene nekatere zahteve iz uredbe EMIR, da se zagotovi njihova sorazmernost in hkrati finančna stabilnost. Ob upoštevanju novih vprašanj, povezanih z vse večjo koncentracijo tveganj v CNS, zlasti CNS iz tretjih držav, je bil z uredbo EMIR 2.2 4 spremenjen nadzorni okvir in določen postopek ocenjevanja sistemske narave CNS iz tretjih držav, ki ga izvaja Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) v sodelovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) in centralnimi bankami izdajateljicami. Uredbo EMIR dopolnjuje uredba o sanaciji in reševanju CNS 5 , sprejeta leta 2020 6 , ki je podlaga za ukrepanje ob malo verjetnem, vendar zelo vplivnem dogodku, ko bi se CNS iz EU znašla v hudih finančnih težavah 7 .

Z uredbo EMIR se je vzpostavil zanesljiv okvir za centralni kliring, vendar so se nekatera področja sedanjega nadzornega okvira izkazala za preveč zapletena. To omejuje zmožnost CNS iz EU, da privabijo stranke v EU in na mednarodni ravni. Postopki za nadzorno odobritev za uvedbo novih klirinških storitev in dejavnosti CNS iz EU ter spremembe njihovih modelov tveganja so v številnih primerih nepotrebno dolgi in obremenjujoči. Sedanja pravila so namenjena zagotavljanju varnosti in stabilnosti CNS iz EU, vendar bi se to lahko doseglo na več načinov, obstoječi postopki pa so se izkazali za prepočasne in včasih nesorazmerne glede na predvidene spremembe. Odobritev novega produkta ne bi smela trajati več let, spremembe modelov tveganja pa morajo biti hitre, da odražajo spreminjajoče se tržne in gospodarske razmere. Zaradi zamud pri odobritvah se povečujejo stroški in zmanjšuje privlačnost CNS iz EU ter posledično EU kot kraja za poslovanje. Cilj predloga je zmanjšati te ovire, da se spodbudi delovanje sodobnih in konkurenčnih CNS iz EU, ki lahko privabijo stranke.

Uredba EMIR zagotavlja celovit in zanesljiv bonitetni okvir za CNS, na novo sprejeta uredba o sanaciji in reševanju CNS pa dodatno krepi stabilnost CNS iz EU. Cilj tega predloga je zagotoviti, da se EU pri razvoju svojega ekosistema centralnega kliringa še naprej opira na trdnost svojih pravil in nadzora. Zanesljive in varne CNS krepijo zaupanje v finančni sistem in so zelo pomembne pri podpori likvidnosti ključnih trgov. Varen, zanesljiv in odporen ekosistem kliringa je predpogoj za njegovo nadaljnjo rast. Ekosistem centralnega kliringa v EU bi moral podjetjem v EU omogočati učinkovito in varno varovanje pred tveganji ter hkrati zaščititi širšo finančno stabilnost. Tako bo centralni kliring podpiral gospodarstvo EU. Namen tega predloga je podjetjem zagotoviti boljši položaj z omogočanjem, da predvidijo likvidnostne potrebe, povezane s centralnim kliringom. Konkurenčen in učinkovit ekosistem kliringa v EU bo povečal dejavnosti centralnega kliringa, vendar je centralni kliring povezan tudi s tveganji zaradi centralizacije transakcij v nekaj CNS, ki so finančno sistemsko pomembne. Zato morajo CNS navedena tveganja ustrezno upravljati, prav tako pa jih je treba še naprej temeljito nadzorovati na nacionalni ravni in širše na ravni EU. Zato je cilj tega predloga zagotoviti zanesljiv in usklajen nadzor, ki bo temeljil na nadzornem sistemu, ki ga ima EU trenutno vzpostavljenega.

Poleg tega so bili od leta 2017 večkrat izraženi pomisleki glede obstoječih tveganj za finančno stabilnost EU, ki izhajajo iz prekomerne koncentracije kliringa v nekaterih CNS iz tretjih držav, zlasti v stresnem scenariju. Čeprav so dogodki z visokim tveganjem malo verjetni, lahko pride do njih, zato mora biti EU pripravljena, da se sooči z njimi 8 . CNS iz EU so se na splošno izkazale za odporne, vendar so izkušnje pokazale, da je ekosistem kliringa EU mogoče okrepiti v korist finančne stabilnosti. Pri tem pa odprta strateška neodvisnost pomeni tudi, da se mora EU zavarovati pred tveganji za finančno stabilnost, ki se lahko pojavijo, če so udeleženci na trgu EU preveč odvisni od subjektov iz tretjih držav, saj je to lahko vir ranljivosti. Zato je cilj tega predloga povečati sorazmernost okvira enakovrednosti v uredbi EMIR in bolje prilagoditi sodelovanje s tujimi nadzorniki, ob upoštevanju tveganj, ki jih predstavljajo CNS s sedežem v tretjih državah, ne da bi pri tem ogrozili potrebo po tem, da imajo tretje države vzpostavljena trdna pravila. Predlaga se tudi poenostavitev postopka enakovrednosti, kadar so tveganja, povezana s centralnim kliringom v tretji državi, zelo majhna. Poleg tega je namen tega predloga povečati zmogljivost centralnega kliringa v EU in s tem povečati likvidnost CNS iz EU, da se zmanjšajo tveganja za finančno stabilnost EU zaradi prekomerne izpostavljenosti do CNS iz tretjih držav. Zato morajo imeti vsi udeleženci na trgu, za katere velja obveznost kliringa, v skladu s tem predlogom aktivne račune pri CNS iz EU za kliring produktov, ki jih je ESMA opredelil kot produkte znatnega sistemskega pomena za finančno stabilnost EU.

Ta predlog dopolnjuje predlog direktive, ki uvaja omejeno število sprememb Direktive 2013/36/EU 9 (direktiva o kapitalskih zahtevah), Direktive (EU) 2019/2034 10 (direktiva o investicijskih podjetjih) in Direktive 2009/65/EU 11 (direktiva o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje) v zvezi z obravnavo tveganja koncentracije do CNS in tveganja nasprotne stranke pri transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere se opravi centralni kliring. Te spremembe so potrebne, da se dosežejo cilji tega pregleda uredbe EMIR in zagotovi skladnost. Predloga je zato treba brati skupaj.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Drugič, konkurenčne, dobro razvite in odporne CNS iz EU so predpogoj za odprto strateško neodvisnost EU. Sporočilo Komisije o odprti strateški neodvisnosti 13 določa, kako lahko EU okrepi svojo odprto strateško neodvisnost na makroekonomskem in finančnem področju, zlasti z nadaljnjim razvojem infrastruktur finančnih trgov EU in povečanjem njihove odpornosti. Z vzpostavitvijo močnega sistema centralnega kliringa v EU z zanesljivo zmogljivostjo se zmanjšujejo tveganja, ki izhajajo iz prekomerne odvisnosti od CNS iz tretjih držav in njihovih nadzornikov.

Tretjič, nedavni dogodki na energetskih trgih, ko se je več energetskih podjetij pri uporabi trgov izvedenih finančnih instrumentov spoprijemalo z likvidnostnimi težavami, so prav tako pokazali, da je treba uredbo EMIR izboljšati, da se bodo tveganja za finančno stabilnost EU še naprej zmanjševala ob upoštevanju novih izzivov. To pomeni vzpostavitev varnega, zanesljivega in konkurenčnega ekosistema centralnega kliringa v EU, ki bo sposoben prenesti gospodarske pretrese.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Uredba EMIR določa regulativni in nadzorni okvir za CNS s sedežem v EU in CNS iz tretjih držav, ki opravljajo storitve centralnega kliringa za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v EU. Pravna podlaga uredbe EMIR je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), saj določa skupna pravila za izvedene finančne instrumente OTC, CNS in repozitorije sklenjenih poslov, da se preprečijo različni nacionalni ukrepi ali prakse in ovire za pravilno delovanje notranjega trga ob zagotavljanju finančne stabilnosti. Glede na to, da so v tej pobudi predlagani nadaljnji ukrepi politike za zagotovitev doseganja teh ciljev, bi se s tem povezan zakonodajni predlog sprejel na isti pravni podlagi.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Težav, opredeljenih v oceni učinka, države članice ne morejo obravnavati same, zato je potrebno ukrepanje EU. S tem predlogom se spreminja uredba EMIR, in sicer zlasti, da se poveča privlačnost CNS iz EU z olajšanjem njihove zmožnosti dajanja novih produktov na trg in zmanjšanjem stroškov usklajevanja ter okrepitvijo nadzora nad CNS iz EU na ravni EU. Ukrepanje EU bi zato zmanjšalo prekomerno odvisnost EU od CNS iz tretjih držav in s tem zmanjšalo tveganja za finančno stabilnost EU. Varen, zanesljiv, učinkovit in konkurenčen trg storitev centralnega kliringa prispeva h globljim in likvidnejšim trgom v EU ter je bistvenega pomena za dobro delujočo unijo kapitalskih trgov.

Države članice in nacionalni nadzorni organi ne morejo sami reševati sistemskih tveganj visoko integriranih in medsebojno povezanih CNS, ki delujejo čezmejno zunaj dosega nacionalnih jurisdikcij. Prav tako ne morejo zmanjšati tveganj, ki izhajajo iz različnih nacionalnih nadzornih praks. Države članice tudi ne morejo same povečati privlačnosti CNS iz EU ter odpraviti neučinkovitosti okvira za sodelovanje nacionalnih nadzornikov in organov EU. Zato države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja uredbe EMIR glede povečanja varnosti, zanesljivosti, učinkovitosti in konkurenčnosti CNS iz EU na enotnem trgu ter zagotavljanja finančne stabilnosti, kot sta leta 2012 ob sprejetju uredbe EMIR (in leta 2019 ob sprejetju uredb EMIR REFIT in EMIR 2.2) potrdila tudi sozakonodajalca. Zato se lahko ti cilji zaradi obsega ukrepov lažje dosežejo na ravni EU v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji.

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Službe Komisije so se obsežno posvetovale s številnimi deležniki, vključno z organi EU (ECB, Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB), evropskimi nadzornimi organi), državami članicami, člani Odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve, sektorjem finančnih storitev (bankami, pokojninskimi in investicijskimi skladi, zavarovalnicami itd.) ter nefinančnimi podjetji, da bi ocenile, ali EMIR v zadostni meri zagotavlja finančno stabilnost EU. Ta proces je pokazal, da obstajajo stalna tveganja za finančno stabilnost EU zaradi prekomerne koncentracije kliringa v nekaj CNS iz tretjih držav. Ta tveganja so še posebej pomembna v primeru stresnega scenarija.

Kljub temu so službe Komisije ob upoštevanju razmeroma nedavnega začetka veljavnosti EMIR 2.2 in dejstva, da se nekatere zahteve še ne uporabljajo 15 , menile, da ni primerno pripraviti popolnega zaporednega vrednotenja celega okvira. Namesto tega so bila na podlagi prispevkov deležnikov in notranje analize (v oddelku 3 priložene ocene učinka o opredelitvi problema sta podrobno pojasnjeni neuspešnost in neučinkovitost sedanjih pravil) vnaprej opredeljena ključna področja.

•Posvetovanja z deležniki

·ciljno usmerjenega posvetovanja Komisije med 8. februarjem in 22. marcem 2022 16 . Odločeno je bilo, da mora biti posvetovanje ciljno usmerjeno, zato so bila vprašanja osredotočena na zelo specifično in precej tehnično področje. Na ciljno usmerjeno posvetovanje se je prek spletnega obrazca odzvalo 71 deležnikov, nekaj zaupnih odgovorov pa je bilo poslanih tudi po elektronski pošti;

·poziva Komisije k predložitvi dokazov med 8. februarjem in 8. marcem 2022 17 ;

·posvetovanja z deležniki prek delovne skupine o priložnostih in izzivih pri prenašanju izvedenih finančnih instrumentov iz Združenega kraljestva (UK) v EU v prvi polovici leta 2021, vključno z več informativnimi sestanki deležnikov februarja, marca in junija 2021;

·srečanja s poslanci Evropskega parlamenta 4. maja ter poznejših dvostranskih srečanj;

·srečanja s strokovnjaki iz držav članic 30. marca 2022, 16. junija 2022 in 8. novembra 2022;

·srečanj Odbora za finančne storitve 2. februarja in 16. marca 2022;

·sestankov Ekonomsko-finančnega odbora 18. februarja in 29. marca 2022;

·dvostranskih srečanj z deležniki ter zaupnih informacij, prejetih od najrazličnejših deležnikov.

Glavna sporočila tega posvetovalnega procesa so bila:

·delo, ki se je začelo leta 2021, je pokazalo, da bo za izboljšanje privlačnosti kliringa, spodbujanje razvoja infrastruktur EU in krepitev nadzornih ureditev v EU potreben čas;

·opredeljeni so bili različni ukrepi, ki bi lahko pripomogli k večji privlačnosti CNS in klirinških dejavnosti v EU ter zagotovili, da se njihova tveganja ustrezno upravljajo in nadzorujejo;

·ti opredeljeni ukrepi niso le v pristojnosti Komisije in sozakonodajalcev, ampak bi lahko zahtevali tudi ukrepanje ECB, nacionalnih centralnih bank, ESA, nacionalnih nadzornih organov, CNS in bank;

·iz posvetovanja izhaja, da imajo udeleženci na trgu na splošno raje tržno usmerjen pristop k regulativnim ukrepom, da se zmanjšajo stroški in da udeleženci na trgu EU ostanejo mednarodno konkurenčni; kljub temu so bili regulativni ukrepi do določene mere podprti, zlasti ko so omogočali hitrejši postopek odobritve novih produktov in storitev CNS 18 ;

·ukrepi, ki so se zdeli koristni za povečanje privlačnosti CNS iz EU, so bili: vzdrževanje aktivnega računa pri CNS iz EU, ukrepi za olajšanje razširitve storitev CNS iz EU, razširitev obsega klirinških udeležencev, sprememba pravil o obračunavanju varovanja pred tveganjem ter izboljšanje pogojev financiranja in upravljanja likvidnosti za CNS iz EU.

·izboljšati privlačnost CNS iz EU s poenostavitvijo postopkov za uvajanje produktov ter spreminjanje modelov in parametrov ter z uvedbo postopka z neugovarjanjem/naknadne odobritve/pregleda za nekatere spremembe. To bo CNS iz EU omogočilo hitrejše uvajanje novih produktov in spreminjanje modelov ter hkrati zagotovilo, da se upoštevajo s tveganji povezani pomisleki, brez ogrožanja finančne stabilnosti, zaradi česar bodo CNS iz EU konkurenčnejše;

·spodbujati centralni kliring v EU za zaščito finančne stabilnosti z zahtevo, da imajo klirinški člani in stranke neposredno ali posredno aktiven račun pri CNS iz EU; spodbujanje strank h kliringu bo pomagalo zmanjšati izpostavljenost do CNS stopnje 2 iz tretjih držav in s tem prekomerno odvisnost od njih, kar pomeni tveganje za finančno stabilnost EU;

·izboljšati ocenjevanje in obvladovanje čezmejnega tveganja z zagotavljanjem, da imajo organi v EU ustrezna pooblastila in informacije za spremljanje tveganj v zvezi s CNS iz EU in tretjih držav, vključno s krepitvijo njihovega sodelovanja pri nadzoru v EU.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

·poročilo ESMA na podlagi člena 25(2c) uredbe EMIR, predloženo Komisiji decembra 2021 19 ; v poročilu so se upoštevali tudi odgovori na ankete in zbiranja podatkov, ki jih je ESMA izvedel med CNS in klirinškimi udeleženci;

·odziv ESRB na posvetovanje ESMA na podlagi člena 25(2c) uredbe EMIR, izdan decembra 2021 20 ;

·statistični podatki Banke za mednarodne poravnave;

·CEPS, 2021, Setting EU CCP policy – much more than meets the eye (Določanje politike EU za centralne nasprotne stranke – veliko več, kot se zdi na prvi pogled) in

·podatkovna zbirka ClarusFT.

•Ocena učinka

·pojasniti, kaj bi bil uspeh in kako ga bo mogoče učinkovito spremljati;

·bolj izčrpno predstaviti vrsto obravnavanih možnosti;

·predstaviti namen in predvideno zasnovo ključnih ukrepov, ki jih je treba obravnavati z izvedbenimi predpisi, ter pojasniti merila in parametre, ki bodo okvir za njihov razvoj.

Na podlagi ocene in primerjave vseh možnosti politike so bile v oceni učinka opredeljene naslednje prednostne možnosti politike:

·ukrepi za izboljšanje privlačnosti CNS iz EU: kot prednostna možnost je bila opredeljena kombinacija ukrepov za poenostavitev postopkov uvajanja produktov in spreminjanja modelov ter uvedba postopka naknadne odobritve/postopka z neugovarjanjem za nekatere spremembe. S temi ukrepi bi se poenostavili sedanji postopki in hkrati ohranila finančna stabilnost. Poenostavitev postopkov uvajanja produktov in spreminjanja modelov ter uvedba postopka naknadne odobritve/postopka z neugovarjanjem/pregleda za nekatere spremembe sta bili ocenjeni tudi kot ločeni možnosti. Ker pa bi vsaka od njiju le delno izpolnila cilje, se zdi, da je kombinacija obeh možnosti najprimernejša za izpolnitev začrtanih ciljev;

·ukrepi za spodbujanje centralnega kliringa v EU za zaščito finančne stabilnosti: kot najprimernejša za doseganje ciljev je bila ocenjena kombinacija različnih možnosti, ki bi vključevala naslednje vidike: (i) zahteva, da imajo klirinški člani in stranke aktiven račun pri CNS iz EU, (ii) zagotavljanje skladnosti z novimi zahtevami glede klirinških dejavnosti, (iii) izdaja sporočila za spodbujanje javnih subjektov, ki prostovoljno opravljajo kliring prek CNS, da to storijo v EU, in (iv) spodbujanje centralnega kliringa. Kombinacija teh možnosti bi omogočila obravnavanje prekomerne odvisnosti od CNS stopnje 2, povečanje centralnega kliringa v EU in odpravo ovir za centralni kliring. Nekateri od teh ukrepov lahko vključujejo drugostopenjske akte, ki določajo posebne vidike. Možnosti politike so bile ocenjene tudi ločeno, vendar je bila kombinacija možnosti ocenjena kot najučinkovitejša za doseganje ciljev;

·ukrepi za izboljšanje ocenjevanja in upravljanja čezmejnih tveganj: ciljno usmerjene spremembe sedanjega nadzornega okvira so se bile ocenjene kot najustreznejše in sorazmerne, saj dosegajo pravo ravnovesje med doseganjem naslednjih posameznih ciljev: (i) krepitev okvira za zanesljivo upoštevanje čezmejnih tveganj, (ii) krepitev finančne stabilnosti EU ter (iii) izboljšanje privlačnosti CNS iz EU, ob priznavanju, da se odločitve o reševanju, ki vplivajo na CNS, klirinške člane in stranke, sprejemajo na nacionalni ravni in da so države članice še naprej odgovorne za finančno podporo CNS, ki so pridobile dovoljenje v njihovi jurisdikciji.

·Celoten sveženj možnosti bo pozitivno vplival na potrgovalno okolje v EU, saj bo izboljšal privlačnost CNS iz EU, spodbujal centralni kliring v EU, izboljšal ocenjevanje in upravljanje čezmejnega tveganja ter tako prispeval h konkurenčnosti finančnih trgov EU in finančni stabilnosti EU.

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

1.Transakcije znotraj skupine

Uredba EMIR določa okvir, s katerim so transakcije znotraj skupine (domače in čezmejne) izvzete iz obveznosti kliringa iz člena 4 in zahtev po kritju iz člena 11 navedene uredbe. Da bi se zagotovili večja pravna varnost in predvidljivost v zvezi z okvirom za odločitve znotraj skupine, se potreba po odločitvi o enakovrednosti nadomesti s seznamom jurisdikcij, za katere ni mogoče odobriti izjeme. Člen 3 bi zato bilo treba spremeniti tako, da se potreba po odločitvi o enakovrednosti nadomesti s seznamom tretjih držav, za katere se izjema ne bi smela odobriti, člen13 pa bi bilo treba črtati. Te tretje države bi morale biti tiste, ki so v skladu s členom 9 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta uvrščene na seznam tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo v svojih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, in tiste, ki so uvrščene na seznam Unije iz Priloge I o jurisdikcijah, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. Komisija je pooblaščena tudi za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi opredeli tretje države, katerih subjekti ne smejo biti upravičeni do navedenih izjem, čeprav niso opredeljeni na navedenih seznamih, saj to, da je subjekt iz tretje države opredeljen na navedenih seznamih, ni nujno edini dejavnik, ki lahko vpliva na tveganje, vključno s tveganjem nasprotne stranke ali pravnim tveganjem, povezanim s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih.

2.Obveznost kliringa

Člen 4 se spremeni tako, da se uvede izjema od obveznosti kliringa, kadar finančna nasprotna stranka iz EU ali nefinančna nasprotna stranka, za katero velja obveznost kliringa v skladu z uredbo EMIR, sklene transakcijo s pokojninsko shemo s sedežem v tretji državi, ki je po svoji nacionalni zakonodaji izvzeta iz obveznosti kliringa.

3.Obveznost kliringa za finančne nasprotne stranke

Člen 4a se spremeni, zato bi bilo treba pri izračunu pozicije glede na prage iz člena 4a uredbe EMIR v navedeni izračun vključiti samo tiste pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, za katere se ne opravlja kliring pri CNS, ki ima dovoljenje v skladu s členom 14 ali je priznana v skladu s členom 25 navedene uredbe.

4.Aktivni račun

Vstavi se nov člen 7a, da se obravnavajo tveganja, povezana s preveliko izpostavljenostjo klirinških članov in strank iz EU do CNS iz tretjih držav, ki opravljajo klirinške storitve, za katere je ESMA ugotovil, da so znatnega sistemskega pomena, ter tako zagotovita celovitost in stabilnost finančnega sistema EU. Finančne in nefinančne nasprotne stranke, za katere velja obveznost kliringa, morajo v skladu s tem členom imeti neposredno ali posredno aktivne račune pri CNS s sedežem v EU, pri CNS iz EU opravljati kliring vsaj določenega deleža storitev, ki so opredeljene kot storitve znatnega sistemskega pomena, in o tem poročati. Ta zahteva bi morala privesti do zmanjšanja prekomerne izpostavljenosti pri klirinških storitvah znatnega sistemskega pomena, ki jih ponujajo zadevne CNS stopnje 2, kolikor je to potrebno za zaščito finančne stabilnosti. ESMA v sodelovanju z EBA, EIOPA in ESRB ter po posvetovanju z ESCB določi podrobnosti o določitvi dejavnosti, ki jih je treba voditi na teh aktivnih računih, in zahteve glede poročanja o transakcijah, za katere se opravi kliring na teh aktivnih računih. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da kadar ESMA opravi oceno na podlagi člena 25(2c), Komisija sprejme delegirani akt za spremembo seznama kategorij pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, za katere velja zahteva glede aktivnega računa, tako da doda ali odstrani kategorije s tega seznama.

5.Informacije o klirinških storitvah

Vstavi se nov člen 7b, v skladu s katerim morajo klirinški člani in stranke, ki opravljajo klirinške storitve, svoje stranke obvestiti o možnosti kliringa zadevne pogodbe pri CNS iz EU.

S členom 7b se uvaja tudi obveznost klirinških članov iz EU in strank iz EU, da svojemu pristojnemu organu poročajo o obsegu kliringa, opravljenega pri CNS iz tretjih držav. ESMA mora pripraviti osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov glede zahtevanih informacij, da se zagotovi, da so informacije, ki jih je treba predložiti, opredeljene in zagotovljene usklajeno.

6.Obveznost poročanja

Člen 9 se spremeni tako, da se odpravi izvzetje iz zahtev za poročanje za transakcije med nasprotnimi strankami znotraj skupine, kadar je vsaj ena od nasprotnih strank nefinančna nasprotna stranka, da se zagotovi preglednost transakcij znotraj skupine.

7.Obveznost kliringa za nefinančne nasprotne stranke

Člen 10 se spremeni tako, da mora ESMA pregledati in po potrebi pojasniti regulativne tehnične standarde v zvezi z merili za določitev, katere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC so objektivno merljive kot pogodbe, ki zmanjšujejo tveganja, tako imenovano izjemo glede varovanja pred tveganji in določitev pragov, da se ustrezno in natančno odražajo tveganja in značilnosti izvedenih finančnih instrumentov, ter preučiti, ali so razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC, in sicer obrestni, devizni, kreditni in lastniški izvedeni finančni instrumenti, še vedno ustrezni. Vključena je spodbuda organu ESMA, naj med drugim prouči in zagotovi več podrobnosti za izvedene finančne instrumente na blago.

Člen 10 se prav tako spremeni tako, da se pri izračunu pozicij glede na prage v navedeni izračun vključijo samo tiste pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, za katere se ne opravlja kliring pri CNS, ki ima dovoljenje v skladu s členom 14 ali je priznana v skladu s členom 25.

8.Tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa pri CNS

Člen 11 se spremeni tako, da se nefinančnim nasprotnim strankam, za katere prvič velja obveznost izmenjave zavarovanja s premoženjem za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere ni bil opravljen kliring pri CNS, zagotovi štirimesečno izvedbeno obdobje za pogajanja in testiranje dogovorov o izmenjavi zavarovanja s premoženjem.

EBA lahko v sodelovanju z drugimi evropskimi nadzornimi organi izda smernice ali priporočila za zagotovitev enotne uporabe postopkov obvladovanja tveganj.

9.Izdaja dovoljenja CNS ter razširitev dejavnosti in storitev

Člena 14 in 15 se spremenita tako, da se pojasni, da bi morale imeti CNS, ki imajo dovoljenje, poleg dovoljenja za opravljanje klirinških storitev in dejavnosti v zvezi z nefinančnimi instrumenti možnost pridobiti tudi dovoljenje za opravljanje klirinških storitev in dejavnosti v zvezi s finančnimi instrumenti.

10.Izdaja dovoljenja CNS, razširitev dejavnosti in storitev ter postopek za izdajo in zavrnitev dovoljenja

Členi 14, 15 in 17 se spremenijo tako, da se zagotovi, da so ustrezni postopki, ki jih imajo CNS na voljo za razširitev ponudbe produktov, krajši, manj zapleteni in bolj gotovi glede izida za CNS iz EU. Pristojni organi morajo hitro potrditi prejem vloge in oceniti, ali je CNS predložila dokumente, potrebne za izdajo dovoljenja ali razširitev. Za zagotovitev, da CNS iz EU skupaj z vlogami predložijo vse zahtevane dokumente, mora ESMA pripraviti osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo take dokumente, njihovo obliko in vsebino. Poleg tega bi morala CNS vse dokumente predložiti v centralno podatkovno zbirko, kjer bi jih bilo treba takoj deliti s pristojnim organom CNS, ESMA in kolegijem. Poleg tega bi morali pristojni organ CNS, ESMA in kolegij v vnaprej določenem ocenjevalnem obdobju medsebojno sodelovati in postavljati vprašanja CNS, da se zagotovi prožen in sodelovalen postopek.

11.Postopek z neugovarjanjem in postopek naknadne odobritve za odobritev prošnje za razširitev dejavnosti ali storitev

Uvede se nov člen 17a, ki CNS omogoča, da namesto rednega postopka za izdajo dovoljenja za dodatne storitve ali dejavnosti, ki jih namerava ponujati CNS in ki ne povečujejo tveganja za CNS, opravi postopek z neugovarjanjem. Člen 17a določa, katere dodatne storitve in dejavnosti se štejejo za nebistvene in jih mora zato pristojni organ CNS odobriti s takim postopkom z neugovarjanjem ter jih lahko CNS začne ponujati, preden pristojni organ CNS sprejme odločitev. Poleg teh primerov lahko CNS zaprosi svoj pristojni organ za uporabo postopka z neugovarjanjem tudi, če meni, da predlagana dodatna storitev ali dejavnost ne bi povečala njenih tveganj.

12.Postopek za pridobitev mnenja ESMA in kolegija

Vstavi se nov člen 17b za pojasnitev področja uporabe in postopka, ki ga je treba upoštevati, kadar pristojni organ pred sprejetjem nadzorne odločitve, za katero CNS ne predloži vloge, na primer glede skladnosti CNS z zahtevami glede vodenja evidenc ali navzkrižja interesov, zaprosi za mnenje ESMA in kolegija.

13.Kolegij in mnenje kolegija

Člena 18 in 19 se spremenita s ciljem nadaljnjega spodbujanja stalnega sodelovanja pri nadzoru nad CNS. Zato se od kolegija zahteva, da izda mnenje tudi, kadar pristojni organ razmišlja o odvzemu dovoljenja CNS ter kadar pristojni organ opravlja letni pregled in oceno navedene CNS. ESMA bi moral upravljati kolegij in mu predsedovati za vsako CNS iz EU ter imeti glasovalno pravico.

14.Odvzem dovoljenja

Člen 20 se spremeni tako, da se zahteva, da se mora pristojni organ posvetovati z ESMA in člani kolegija, preden pristojni organ CNS sprejme odločitev o odvzemu ali omejitvi obsega dovoljenja za določeno storitev ali dejavnost, razen kadar je odločitev nujna. 

15.Letni pregled

Člen 21 se spremeni tako, da se navede, da bi bilo treba pri letnem pregledu upoštevati storitve ali dejavnosti, ki jih CNS zagotavlja, ali spremembe modela, ki jih CNS uporablja na podlagi postopka z neugovarjanjem. Določena je tudi pogostost priprave poročila na podlagi pregleda (poročilo je treba predložiti vsaj enkrat letno na določen datum). Poleg tega je določeno, da ESMA in kolegij v zvezi s poročilom predložita mnenji.

16.Sodelovanje pristojnih organov in ESMA pri nadzoru nad CNS, ki imajo dovoljenje, ter postopek za izdajo in zavrnitev dovoljenja

Člena 17 in 23a se spremenita tako, da lahko ESMA pristojnemu organu CNS izda mnenje tudi v zvezi z letnim pregledom in oceno CNS, zahtevami po kritju in odvzemom dovoljenja. ESMA mora pri izdaji takega mnenja oceniti, ali CNS izpolnjuje ustrezne zahteve iz uredbe EMIR, pri čemer se mora osredotočiti zlasti na opredeljena čezmejna tveganja ali tveganja za finančno stabilnost EU.

Poleg tega bi moral objaviti dejstvo, da pristojni organ ne upošteva ali ne namerava upoštevati njegovega mnenja ali mnenja kolegija ali kakršnih koli pogojev ali priporočil v njem. Objavi lahko tudi razloge za neskladnost, ki jih navede pristojni organ.

Člen 23a se spremeni tako, da se podrobneje opredeli vloga ESMA pri krepitvi usklajevanja v izrednih razmerah in ocenjevanju tveganj, zlasti na čezmejni ravni.

17.Skupne nadzorniške skupine, postopki z neugovarjanjem za odobritev prošnje za razširitev dejavnosti ali storitev ter pregled in ocena

Vstavi se nov člen 23b, da se poveča sodelovanje organov, vključenih v nadzor nad CNS iz EU, ki imajo dovoljenje, z ustanovitvijo skupnih nadzorniških skupin. Naloge skupnih nadzorniških skupin so med drugim: (i) zagotavljanje mnenja pristojnemu organu CNS v okviru postopka z neugovarjanjem za podaljšanje obstoječega dovoljenja CNS, (ii) pomoč pri določanju pogostosti in izčrpnosti pregleda in ocene CNS ter (iii) sodelovanje pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem.

18.Mehanizem skupnega spremljanja

Vstavi se nov člen 23c za vzpostavitev medsektorskega mehanizma spremljanja, ki bo združeval organe Unije, vključene v nadzor nad CNS iz EU, klirinškimi člani in strankami. ESMA mora v sodelovanju z drugimi organi, ki sodelujejo v mehanizmu skupnega spremljanja, Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predložiti letno poročilo o rezultatih dejavnosti spremljanja, ki je nato podlaga za sprejemanje prihodnjih odločitev politike. Izda lahko tudi smernice ali priporočila, če meni, da pristojni organi ne zagotavljajo skladnosti klirinških članov in strank z zahtevo glede aktivnega računa, ali če ugotovi, da obstaja tveganje za finančno stabilnost EU.

19.Izredne razmere

Člen 24 se spremeni tako, da se dodatno okrepi vloga ESMA v izrednih razmerah, saj mu omogoča, da na lastno pobudo ali na zahtevo skliče seje nadzornega odbora za CNS, po možnosti v razširjeni sestavi, z namenom učinkovitega usklajevanja odzivov pristojnih organov. ESMA je tudi pooblaščen, da od udeležencev na trgu z enostavnim zahtevkom zahteva informacije za izvajanje svoje usklajevalne funkcije v teh primerih. Lahko izdaja tudi priporočila, namenjena pristojnim organom CNS.

20.Nadzorni odbor za CNS

Člen 24a se spremeni tako, da ESMA lahko evidentira in opredeli prednostne naloge na področju nadzora ter prouči čezmejna tveganja, vključno z medsebojnimi povezavami, prepletenostjo in tveganji koncentracije. Poleg tega se člen 24a spremeni tako, da lahko centralne banke izdajateljice sodelujejo na vseh sejah nadzornega odbora za CNS v zvezi s CNS iz EU, ter da so po potrebi povabljeni ustrezni organi za stranke in organi EU.

21.Priznanje CNS iz tretje države

Člen 25 se spremeni tako, da se pojasni, da kadar ESMA pregleda priznanje CNS iz tretje države, se od navedene CNS ne bi smelo zahtevati, naj predloži novo vlogo, ampak mora ESMA zagotoviti vse informacije, potrebne za tak pregled.

Člen 25 se spremeni tako, da se uvede možnost, da Komisija, kadar je to v interesu Unije, uporabi sorazmeren pristop in opusti zahtevo, da mora imeti tretja država učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS iz tretjih držav, kadar sprejema odločitve o enakovrednosti za navedeno tretjo državo.

Da se zagotovi sorazmernost dogovorov o sodelovanju, bi jih moral ESMA prilagoditi različnim jurisdikcijam glede na CNS s sedežem v zadevni jurisdikciji. Za CNS stopnje 2 bi morali dogovori o sodelovanju vključevati širši obseg informacij, ki se izmenjujejo med ESMA in ustreznimi organi tretjih držav, in to pogosteje.

Člen 25 se dodatno spremeni, tako da dogovori o sodelovanju vključujejo pravico ESMA, da je obveščen tudi, kadar mora CNS stopnje 2 izboljšati svojo pripravljenost na finančne težave, na primer s pripravo načrta sanacije, ali kadar organ v taki tretji državi pripravi načrte reševanja. ESMA je treba obvestiti tudi o vidikih, ki so pomembni za finančno stabilnost EU v zvezi z nastajajočo krizo.

22.Stalno izpolnjevanje pogojev za priznanje

Člen 25b se spremeni tako, da se pojasni, da morajo CNS stopnje 2 ESMA redno zagotavljati informacije.

23.Preklic priznanja in javno obvestilo

Člena 25p in 25r se spremenita tako, da se pojasni, da lahko ESMA prekliče priznanje, če CNS iz tretje države krši katero koli zahtevo iz uredbe EMIR, in izda javno obvestilo, če niso plačane pristojbine ali če CNS ni sprejela popravnega ukrepa, ki ga je zahteval ESMA.

24.Obveščanje pristojnih organov

Člen 31 o obveščanju o spremembah v upravljanju CNS se spremeni tako, da se pojasni postopek v zvezi z izmenjavo informacij ter izdajo mnenj ESMA in kolegija.

25.Mnenja ESMA in kolegija

Členi 32, 35, 41 in 54 se spremenijo tako, da se pojasnijo zahteve za mnenja ESMA in kolegija.

26.Zahteve za sodelovanje in splošne določbe o organizacijskih zahtevah

Člena 26 in 37 se spremenita tako, da se pojasni, da CNS ne bi smele biti klirinške članice drugih CNS niti ne bi smele sprejeti drugih CNS ali klirinških hiš kot klirinških članov ali posrednih klirinških članov.

27.Zahteve za sodelovanje

Člen 37 se spremeni tako, da določa, da mora CNS, ki je kot klirinške člane vključila ali namerava vključiti nefinančne nasprotne stranke, zagotoviti, da so izpolnjene nekatere dodatne zahteve glede zahtev po kritju in jamstvenih skladov. Nefinančnim nasprotnim strankam ne bi smelo biti dovoljeno ponujati klirinških storitev za stranke, pri CNS pa bi lahko vodile račune le za sredstva in pozicije, ki jih imajo za svoj račun. Pristojni organ CNS bi moral ESMA in kolegiju redno poročati o ustreznosti sprejemanja nefinančnih nasprotnih strank kot klirinških članov. ESMA je pooblaščen, da pripravi osnutek regulativnega tehničnega standarda o elementih, ki jih je treba upoštevati pri določanju meril za dostop, in lahko po ad hoc medsebojnem strokovnem pregledu izda mnenje o ustreznosti takih ureditev.

28.Preglednost

Člen 38 se spremeni tako, da se strankam in posrednim strankam zagotovi boljša preglednost in predvidljivost pozivov k doplačilu kritja. Klirinški člani in stranke, ki opravljajo klirinške storitve, bi morali svojim strankam zagotoviti preglednost.

29.Zahteve po kritju

Člen 41 se spremeni tako, da se zagotovi, da CNS redno spreminjajo stopnjo svojih kritij in pri tem upoštevajo morebitne prociklične učinke takih sprememb, ki odražajo trenutne tržne razmere, ter upoštevajo morebitni vpliv svojih pobiranj in plačil kritij čez dan na likvidnostni položaj svojih udeležencev.

30.Kontrole likvidnostnega tveganja

Člen 44 se spremeni tako, da bolje odraža subjekte, katerih neplačilo bi lahko bistveno vplivalo na likvidnostni položaj CNS, tako da se od CNS zahteva, naj upošteva likvidnostno tveganje, ki nastane zaradi neplačila vsaj dveh subjektov, vključno s klirinškimi člani in ponudniki likvidnosti.

31.Zahteve glede zavarovanja s premoženjem

Člen 46 se spremeni tako, da se bančne garancije in javna jamstva štejejo za primerna visoko likvidna zavarovanja s premoženjem, če so brezpogojno na voljo na zahtevo v obdobju unovčenja in če jih CNS upošteva pri izračunu svoje skupne izpostavljenosti do banke. Poleg tega bi morala CNS pri spreminjanju stopnje odbitkov, ki jih uporablja za sredstva, ki jih sprejme kot zavarovanje s premoženjem, upoštevati morebitne prociklične učinke.

32.Pregled modelov, testiranje izjemnih situacij in testiranje za nazaj

Člen 49 se spremeni tako, da se zagotovi, da so ustrezni postopki, ki jih imajo CNS na voljo za uporabo sprememb modelov, krajši, manj zapleteni in bolj gotovi glede izida. Pristojni organi morajo hitro potrditi prejem vloge za spremembo modela in oceniti, ali je CNS predložila zahtevane dokumente. Za zagotovitev, da CNS iz EU skupaj z vlogami predložijo vse zahtevane dokumente, mora ESMA pripraviti osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo take dokumente, njihovo obliko in vsebino. Poleg tega bi morala CNS vse dokumente predložiti v centralno podatkovno zbirko, kjer bi jih bilo treba takoj deliti s pristojnim organom CNS, ESMA in kolegijem. S členom 49 se uvaja tudi možnost, da se za potrditev sprememb modela, ki se ne štejejo za bistvene, namesto rednega postopka uporabi postopek z neugovarjanjem, in določa, katere spremembe se štejejo za bistvene. Kadar CNS meni, da sprememba ni bistvena, lahko začne uporabljati spremembo modela, preden pristojni organ CNS sprejme odločitev.

33.Spremembe poročil in pregled

Člen 85 se spremeni tako, da Komisija do [pet let po začetku veljavnosti te uredbe] predloži poročilo o oceni uporabe te uredbe. Komisija mora navedeno poročilo skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu. Poleg tega je odpravljena sedanja zahteva po predložitvi poročila do 2. januarja 2023. ESMA mora do [tri leta po začetku veljavnosti te uredbe] predložiti poročilo o svojem osebju in sredstvih.

34.Spremembe uredbe o kapitalskih zahtevah

Člen 382(4) uredbe o kapitalskih zahtevah 22 se spremeni tako, da se ustrezne določbe uredbe o kapitalskih zahtevah uskladijo s spremembami iz tega predloga. S spremembo se prilagaja obseg kapitalske zahteve za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja, zlasti s pojasnitvijo, katere transakcije znotraj skupine se lahko izključijo iz te zahteve.

35.Spremembe uredbe o skladih denarnega trga

Člen 17 uredbe o skladih denarnega trga 23 se spremeni v določbah o naložbeni politiki v zvezi z omejitvami tveganja nasprotne stranke. Iz omejitev tveganja nasprotne stranke iz člena 17(4) in člena 17(6), točka (c), uredbe o skladih denarnega trga so izključeni posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere se opravi centralni kliring. Poleg tega je v členu 2 dodana opredelitev CNS, in sicer v novi točki 24.

2022/0403 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne [xxxx]
o spremembi uredb (EU) št. 648/2012, (EU) št. 575/2013 in (EU) 2017/1131 v zvezi z ukrepi za zmanjšanje prekomerne izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav in izboljšanje učinkovitosti klirinških trgov Unije

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 24 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 25 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 26 prispeva k zmanjšanju sistemskega tveganja s povečanjem preglednosti prostega trga izvedenih finančnih instrumentov (OTC) ter z zmanjšanjem kreditnega in operativnega tveganja nasprotne stranke, povezanega z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC.

(2)Potrgovalne infrastrukture so temeljni vidik unije kapitalskih trgov in so odgovorne za številne postopke po trgovanju, vključno s kliringom. Učinkovit in konkurenčen klirinški sistem v Uniji je bistvenega pomena za delovanje kapitalskih trgov Unije in je temelj finančne stabilnosti Unije. Zato je treba določiti nadaljnja pravila za izboljšanje učinkovitosti klirinških storitev v Uniji na splošno in zlasti centralnih nasprotnih strank (CNS) z racionalizacijo postopkov, zlasti za zagotavljanje dodatnih storitev ali dejavnosti in za spremembo modelov tveganja CNS, s povečanjem likvidnosti, spodbujanjem kliringa pri CNS iz Unije, posodobitvijo okvira, v katerem delujejo CNS, ter zagotavljanjem potrebne prožnosti CNS in drugim finančnim udeležencem, da lahko konkurirajo na enotnem trgu.

(3)Da bi CNS privabile stranke, morajo biti varne in odporne. Uredba (EU) št. 648/2012 določa ukrepe za povečanje preglednosti trgov izvedenih finančnih instrumentov in zmanjšanje tveganj s kliringom in izmenjavo kritij. V zvezi s tem imajo CNS pomembno vlogo pri zmanjševanju finančnih tveganj. Zato bi bilo treba določiti pravila za nadaljnjo krepitev stabilnosti CNS iz Unije, zlasti s spremembo nekaterih vidikov regulativnega okvira. Poleg tega je treba ob priznavanju vloge CNS iz Unije pri ohranjanju finančne stabilnosti Unije dodatno okrepiti njihov nadzor, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti njihovi vlogi v širšem finančnem sistemu in dejstvu, da opravljajo čezmejne storitve.

(4)Centralni kliring je globalni posel, udeleženci na trgu Unije pa so dejavni na mednarodni ravni. Vendar so bili od sprejetja predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s postopki in organi, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenja CNS, in zahtevami za priznanje CNS iz tretjih držav 27 leta 2017 večkrat izraženi pomisleki, tudi s strani Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) 28 , glede stalnih tveganj za finančno stabilnost Unije, ki izhajajo iz prevelike koncentracije kliringa v nekaterih CNS iz tretjih držav, zlasti zaradi morebitnih tveganj, ki se lahko pojavijo v stresnem scenariju. Kratkoročno je Komisija sprejela vrsto sklepov o enakovrednosti za ohranitev dostopa do CNS iz Združenega kraljestva, da bi zmanjšala tveganje za učinke izrazitega naglega padca, povezane z izstopom Združenega kraljestva iz Unije, zaradi nenadne prekinitve dostopa udeležencev na trgu Unije do CNS iz Združenega kraljestva. Vendar je Komisija pozvala udeležence na trgu v Uniji, naj srednjeročno zmanjšajo svojo prekomerno izpostavljenost do sistemskih CNS iz tretjih držav. Komisija je ta poziv ponovila v svojem sporočilu „Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti“ 29 januarja 2021. Tveganja in učinki prekomerne izpostavljenosti do sistemskih CNS iz tretjih držav so bili obravnavani v poročilu, ki ga je ESMA objavil decembra 2021 30 po opravljeni oceni v skladu s členom 25(2c) Uredbe (EU) št. 648/2012. V navedenem poročilu je bilo ugotovljeno, da so nekatere storitve, ki jih opravljajo navedene sistemsko pomembne CNS iz Združenega kraljestva, tako znatnega sistemskega pomena, da sedanja ureditev iz Uredbe (EU) št. 648/2012 ne zadostuje za obvladovanje tveganj za finančno stabilnost Unije. Da bi se zmanjšala morebitna tveganja za finančno stabilnost Unije zaradi nadaljnje prekomerne odvisnosti od sistemskih CNS iz tretjih držav, pa tudi da bi se povečala sorazmernost ukrepov za tiste CNS iz tretjih držav, ki pomenijo manjše tveganje za finančno stabilnost Unije, je treba okvir, uveden z Uredbo (EU) 2019/2099, dodatno prilagoditi tveganjem, ki jih pomenijo različne CNS iz tretjih držav.

(5)S členom 4(2) in členom 11(5) do (10) Uredbe (EU) št. 648/2012 so transakcije znotraj skupine izvzete iz obveznosti kliringa in zahtev po kritju. Da bi se zagotovili večja pravna varnost in predvidljivost v zvezi z okvirom za transakcije znotraj skupine, bi bilo treba odločitve o enakovrednosti iz člena 13 navedene uredbe nadomestiti s preprostejšim okvirom. Člen 3 navedene uredbe bi zato bilo treba spremeniti tako, da se potreba po odločitvi o enakovrednosti nadomesti s seznamom tretjih držav, za katere se izjema ne bi smela odobriti. Člen 13 navedene uredbe bi bilo zato treba črtati. Ker se člen 382 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 31 nanaša na posle znotraj skupine, kot je določeno v členu 3 Uredbe (EU) št. 648/2012, bi bilo treba ustrezno spremeniti tudi navedeni člen 382.

(6)Ker za subjekte s sedežem v državah, ki so uvrščene na seznam tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti v svoji ureditvi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, kot je navedeno v členu 9 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta 32 , ali v tretjih državah, ki so navedene v Prilogi I k sklepom Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene 33 , velja manj strogo regulativno okolje, lahko njihovo delovanje poveča tveganje za finančno stabilnost Unije, tudi zaradi povečanega kreditnega tveganja nasprotne stranke in pravnega tveganja. Zato taki subjekti ne bi smeli biti upravičeni do obravnave v okviru transakcij znotraj skupine.

(7)Strateške pomanjkljivosti v ureditvi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ali pomanjkanje sodelovanja za davčne namene niso nujno edini dejavniki, ki lahko vplivajo na tveganje, vključno s kreditnim tveganjem nasprotne stranke in pravnim tveganjem, povezano s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih. Vlogo imajo tudi drugi dejavniki, kot je nadzorni okvir. Zato bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi bi opredelila tretje države, katerih subjekti ne smejo biti upravičeni do navedenih izjem, čeprav niso opredeljeni na navedenih seznamih. Glede na to, da imajo transakcije znotraj skupine koristi od manjših regulativnih zahtev, bi morali regulatorji in nadzorniki skrbno spremljati in ocenjevati tveganja, povezana s transakcijami, ki vključujejo subjekte iz tretjih držav.

(8)Da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji za kreditne institucije iz Unije in tretjih držav, ki ponujajo klirinške storitve pokojninskim shemam, bi bilo treba uvesti izjemo od obveznosti kliringa iz člena 4, točka (iv), Uredbe (EU) št. 648/2012, kadar finančna nasprotna stranka iz Unije ali nefinančna nasprotna stranka, za katero velja obveznost kliringa, sklene transakcijo s pokojninsko shemo s sedežem v tretji državi, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo navedene tretje države izvzeta iz obveznosti kliringa.

(9)Uredba (EU) št. 648/2012 spodbuja uporabo centralnega kliringa kot glavne tehnike zmanjševanja tveganja za izvedene finančne instrumente OTC. Tveganja, povezana s pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih OTC, se zato najbolje zmanjšajo, če za pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih kliring opravi CNS, ki ima dovoljenje v skladu s členom 14 ali je priznana v skladu s členom 25 navedene uredbe. Iz tega sledi, da bi bilo treba v izračun pozicije, ki se primerja s pragovi, določenimi na podlagi člena 10(4), točka (b), Uredbe (EU) št. 648/2012, vključiti samo tiste pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, za katere ni opravljen kliring pri CNS, ki ima dovoljenje na podlagi člena 14 ali je priznana v skladu s členom 25 navedene uredbe.

(10)Obravnavati je treba tveganja za finančno stabilnost, povezana s prekomerno izpostavljenostjo klirinških članov Unije in strank do sistemsko pomembnih CNS iz tretjih držav (CNS stopnje 2), ki opravljajo klirinške storitve, ki jih je ESMA v skladu s členom 25(2c) Uredbe (EU) št. 648/2012 opredelil kot klirinške storitve znatnega sistemskega pomena. ESMA je decembra 2021 sklenil, da je opravljanje nekaterih klirinških storitev, ki jih opravljata dve CNS stopnje 2, in sicer za obrestne izvedene finančne instrumente, denominirane v eurih in poljskih zlotih, posle kreditne zamenjave, denominirane v eurih, in kratkoročne obrestne izvedene finančne instrumente, denominirane v eurih, znatnega sistemskega pomena za Unijo ali eno ali več njenih držav članic. Kot je navedel v svojem poročilu o oceni iz decembra 2021, bi lahko spremembe primernega zavarovanja s premoženjem, kritij ali odbitkov navedenih CNS stopnje 2 negativno vplivale na trge državnih obveznic ene ali več držav članic in širše na finančno stabilnost Unije, če bi se navedene CNS znašle v finančnih težavah. Poleg tega lahko motnje na trgih, pomembnih za izvajanje denarne politike, ovirajo transmisijski mehanizem, ki je ključen za centralne banke izdajateljice. Zato je primerno, da se od vseh finančnih in nefinančnih nasprotnih strank, za katere velja obveznost kliringa, zahteva, da imajo neposredno ali posredno račune z minimalno stopnjo dejavnosti pri CNS s sedežem v Uniji. Zaradi te zahteve bi se moralo opravljanje navedenih klirinških storitev s strani navedenih CNS stopnje 2 zmanjšati na raven, pri kateri takšen kliring ni več znatnega sistemskega pomena.

(11)Zagotoviti je treba, da se lahko določitev ravni klirinških dejavnosti, ki jih je treba voditi na računih pri CNS iz Unije, prilagodi spreminjajočim se okoliščinam. ESMA ima pomembno vlogo pri ocenjevanju znatnega sistemskega pomena CNS iz tretjih držav in njihovih klirinških storitev. Zato bi moral ESMA v sodelovanju z Evropskim bančnim organom (EBA), Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) in ESRB ter po posvetovanju z Evropskim sistemom centralnih bank (ESCB) pripraviti osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih bi bile določene podrobnosti o ravni klirinških storitev znatnega sistemskega pomena, ki jih morajo finančne in nefinančne nasprotne stranke, za katere velja obveznost kliringa, voditi na aktivnih računih pri CNS iz Unije. Taka določitev ne bi smela presegati tistega, kar je potrebno in sorazmerno za zmanjšanje kliringa v okviru opredeljenih klirinških storitev pri zadevnih CNS stopnje 2. V zvezi s tem bi moral ESMA proučiti stroške, tveganja in breme, ki jih taka določitev pomeni za finančne in nefinančne nasprotne stranke, učinek na njihovo konkurenčnost in tveganje, da se navedeni stroški prenesejo na nefinančna podjetja. Poleg tega bi moral zagotoviti tudi, da zaradi predvidenega zmanjšanja obsega kliringa navedenih instrumentov, za katere je bilo opredeljeno, da so znatnega sistemskega pomena, ti ne bodo več veljali za instrumente znatnega sistemskega pomena, ko bo ESMA pregledal priznanje zadevnih CNS v skladu s členom 25(5) navedene uredbe, pri čemer bi bilo treba tak pregled opraviti vsaj vsakih pet let. Poleg tega bi bilo treba predvideti ustrezna obdobja postopnega uvajanja za postopno izvajanje zahteve, da se določena raven klirinške dejavnosti vodi na računih pri CNS iz Unije.

(12)Za zagotovitev, da so stranke seznanjene s svojimi možnostmi in da lahko sprejmejo utemeljene odločitve o tem, kje bodo opravile kliring svojih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, bi morali klirinški člani in stranke, ki opravljajo klirinške storitve pri CNS iz Unije in pri priznanih CNS iz tretjih držav, svoje stranke obvestiti o možnosti kliringa pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih pri CNS iz Unije, da se zmanjša kliring tistih storitev, ki so opredeljene kot znatnega sistemskega pomena, pri CNS stopnje 2 in zagotovi finančna stabilnost Unije.

(13)Za zagotovitev, da imajo pristojni organi potrebne informacije o dejavnostih kliringa, ki jih izvajajo klirinški člani ali stranke pri priznanih CNS, bi bilo treba za take klirinške člane ali stranke uvesti obveznost poročanja. Informacije, ki jih je treba poročati, bi morale razlikovati med transakcijami z vrednostnimi papirji, transakcijami z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na reguliranem trgu, in transakcijami z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC).

(14)Z uredbo (EU) 2019/834 Evropskega parlamenta in Sveta 34 je bila spremenjena Uredba (EU) št. 648/2012, da bi se med drugim uvedlo izvzetje iz zahtev glede poročanja za transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC med nasprotnimi strankami znotraj skupine, kadar je vsaj ena od nasprotnih strank nefinančna nasprotna stranka. Navedena izjema je bila uvedena, ker transakcije znotraj skupine, ki vključujejo nefinančne nasprotne stranke, predstavljajo razmeroma majhen delež vseh transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC in se uporabljajo predvsem za notranje varovanje pred tveganji znotraj skupin. Zato navedene transakcije ne prispevajo bistveno k sistemskemu tveganju in medsebojni povezanosti s preostalim finančnim sistemom. Vendar je izvzetje navedenih transakcij iz zahtev glede poročanja omejilo zmožnost ESMA, ESRB in drugih organov, da jasno opredelijo in ocenijo tveganja, ki jih prevzemajo nefinančne nasprotne stranke. Da bi se zagotovila večja preglednost transakcij znotraj skupine, bi bilo treba glede na njihovo morebitno medsebojno povezanost s preostalim finančnim sistemom in ob upoštevanju nedavnega razvoja dogodkov na trgu, zlasti pritiskov na energetskih trgih zaradi neizzvane in neupravičene agresije Rusije nad Ukrajino, to izjemo odpraviti.

(15)Za zagotovitev, da so pristojni organi vedno seznanjeni z izpostavljenostmi na ravni subjekta in skupine ter da lahko spremljajo te izpostavljenosti, bi morali pristojni organi vzpostaviti učinkovite postopke sodelovanja za izračun pozicij v pogodbah, za katere se ne opravlja kliring pri CNS, ki ima dovoljenje ali je priznana, ter za aktivno vrednotenje in ocenjevanje ravni izpostavljenosti v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC na ravni subjekta in skupine.

(16)Zagotoviti je treba, da bo Delegirana uredba Komisije (EU) št. 149/2013 z dne 19. decembra 2012 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 35 v zvezi z merili za določitev, katere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC so objektivno merljive kot pogodbe, ki zmanjšujejo tveganja, še naprej ustrezna glede na razvoj dogodkov na trgu. Zagotoviti je treba tudi, da pragi kliringa, določeni v navedeni delegirani uredbi Komisije, v zvezi z vrednostmi teh pragov ustrezno in natančno odražajo različna tveganja in značilnosti izvedenih finančnih instrumentov, razen obrestnih, deviznih, kreditnih in lastniških izvedenih finančnih instrumentov. ESMA bi moral zato tudi pregledati in po potrebi pojasniti navedeno delegirano uredbo Komisije ter predlagati njeno spremembo. ESMA se spodbuja, naj prouči in med drugim zagotovi več podrobnosti za izvedene finančne instrumente na blago. Navedene podrobnosti bi se lahko zagotovile z ločitvijo pragov kliringa po sektorjih in vrstah, na primer z razlikovanjem med blagom, povezanim s kmetijstvom, energijo ali kovinami, ali z razlikovanjem navedenega blaga na podlagi drugih značilnosti, kot so okoljska, družbena in upravljavska merila, okoljsko trajnostne naložbe ali značilnosti, povezane s kriptosredstvi. Med pregledom si bi moral ESMA prizadevati za posvetovanje z ustreznimi deležniki, ki imajo posebno znanje o določenem blagu.

(17)Nefinančne nasprotne stranke, ki morajo izmenjati zavarovanje s premoženjem za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere ni bil opravljen kliring pri CNS, bi morale imeti dovolj časa za pogajanja in testiranje ureditev za izmenjavo takega zavarovanja.

(18)Za zagotovitev enotne uporabe postopkov obvladovanja tveganja, ki zahtevajo pravočasno, natančno in ustrezno ločeno izmenjavo zavarovanja s premoženjem v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo finančne in nefinančne nasprotne stranke, morajo evropski nadzorni organi sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev take enotne uporabe.

(19)Za zagotovitev doslednega in konvergentnega pristopa med pristojnimi organi po vsej Uniji bi morale imeti CNS, ki imajo dovoljenje, ali pravne osebe, ki želijo v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012 pridobiti dovoljenje za opravljanje klirinških storitev in dejavnosti v zvezi s finančnimi instrumenti, tudi možnost pridobiti dovoljenje za opravljanje klirinških storitev in drugih dejavnosti v zvezi z nefinančnimi instrumenti. Uredba (EU) št. 648/2012 se uporablja za CNS kot subjekte in ne za posamezne storitve, kot je določeno v členu 1(2) navedene uredbe. Kadar CNS poleg kliringa finančnih instrumentov opravlja tudi kliring nefinančnih instrumentov, bi moral biti pristojni organ CNS sposoben zagotoviti, da CNS izpolnjuje vse zahteve iz Uredbe (EU) št. 648/2012 za vse storitve, ki jih ponuja.

(20)CNS iz Unije se spoprijemajo z izzivi pri širjenju ponudbe produktov in imajo težave pri uvajanju novih produktov na trg. Navedene izzive in težave je mogoče pojasniti z nekaterimi določbami Uredbe (EU) št. 648/2012, zaradi katerih so nekateri postopki izdaje dovoljenj predolgi in prezapleteni, njihovega izida pa ni mogoče napovedati. Postopek izdaje dovoljenja CNS iz Unije ali podaljšanja njihovega dovoljenja bi bilo zato treba poenostaviti ter hkrati zagotoviti ustrezno sodelovanje ESMA in kolegija iz člena 18 Uredbe (EU) št. 648/2012. Prvič, da bi se preprečile znatne in potencialno nedoločeno dolge zamude, ko pristojni organi ocenjujejo popolnost vloge za izdajo dovoljenja, bi moral pristojni organ hitro potrditi prejem navedene vloge in hitro preveriti, ali je CNS predložila dokumente, potrebne za oceno. Za zagotovitev, da CNS iz Unije skupaj z vlogami predložijo vse zahtevane dokumente, bi moral ESMA pripraviti osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki bi določali, katere dokumente bi bilo treba predložiti, katere informacije bi morali navedeni dokumenti vsebovati in v kakšni obliki bi jih bilo treba predložiti. Drugič, za zagotovitev učinkovitega in sočasnega ocenjevanja vlog bi morale imeti CNS možnost predložiti vse dokumente prek centralne podatkovne zbirke, kjer bi jih bilo treba takoj deliti s pristojnim organom CNS, ESMA in kolegijem. Tretjič, pristojni organ CNS, ESMA in kolegij bi morali v ocenjevalnem obdobju sodelovati s CNS in ji zastaviti vsa vprašanja, da se zagotovi hiter, prožen in sodelovalen postopek za celovit pregled. Da bi se preprečili podvajanje in nepotrebne zamude, bi se morala vsa vprašanja in naknadna pojasnila hkrati posredovati tudi pristojnemu organu CNS, ESMA in kolegiju.

(21)Trenutno obstaja negotovost glede tega, kdaj je dodatna storitev ali dejavnost vključena v obstoječe dovoljenje CNS. To negotovost je treba obravnavati in zagotoviti sorazmernost, kadar predlagana dodatna storitev ali dejavnost ne povečuje tveganj za CNS. Zato je treba določiti, da za vloge v navedenih primerih ni treba opraviti celotnega postopka ocenjevanja. Določiti bi bilo torej treba, katere dodatne klirinške storitve in dejavnosti so nebistvene in tako ne povečujejo tveganj za CNS iz Unije, zato bi jih moral pristojni organ CNS odobriti s postopkom z neugovarjanjem. Navedeni postopek z neugovarjanjem bi bilo treba uporabiti, kadar namerava CNS opravljati kliring enega ali več finančnih instrumentov, ki spadajo v iste razrede finančnih instrumentov, za katere je pridobila dovoljenje za kliring, če se s takimi finančnimi instrumenti trguje na mestu trgovanja, za katerega CNS že opravlja klirinške storitve ali dejavnosti, predlagana dodatna klirinška storitev ali dejavnost pa ne vključuje plačila v novi valuti. Navedeni postopek z neugovarjanjem bi bilo treba uporabiti tudi, kadar CNS doda novo valuto Unije v razred finančnih instrumentov, ki jih dovoljenje CNS že vključuje, ali kadar CNS doda eno ali več dodatnih zapadlosti v razred finančnih instrumentov, ki jih dovoljenje CNS že vključuje, če se razpon zapadlosti bistveno ne podaljša. Poleg tega bi morala imeti CNS tudi možnost, da od svojega pristojnega organa zahteva uporabo postopka z neugovarjanjem, če meni, da predlagana dodatna storitev ali dejavnost ne bi povečala njenih tveganj, zlasti če je nova klirinška storitev ali dejavnost podobna storitvam, za opravljanje katerih CNS že ima dovoljenje. Za postopek z neugovarjanjem ne bi smelo biti potrebno ločeno mnenje ESMA in kolegija, saj bi bila taka zahteva nesorazmerna. Namesto tega bi morala imeti ESMA in kolegij možnost, da prek skupne nadzorniške skupine, ustanovljene za zadevno CNS, zagotovita mnenji pristojnemu organu CNS.

(22)Za spodbujanje stalnega sodelovanja pri nadzoru nad CNS bi moral kolegij izdati mnenje, kadar pristojni organ proučuje možnost odvzema dovoljenja CNS ter kadar pristojni organ opravlja letni pregled in oceno navedene CNS.

(23)Za zagotovitev doslednega delovanja vseh kolegijev in nadaljnjo krepitev nadzorne konvergence bi moral ESMA upravljati kolegij in mu predsedovati za vsako CNS iz Unije ter imeti glasovalno pravico v navedenem kolegiju.

(24)ESMA bi moral biti sposoben učinkoviteje prispevati k zagotavljanju, da so CNS iz Unije varne, zanesljive in konkurenčne pri opravljanju svojih storitev po vsej Uniji. Zato bi moral ESMA poleg nadzornih pristojnosti, ki so trenutno določene v Uredbi (EU) št. 648/2012, pristojnemu organu CNS izdati tudi mnenje o letnem pregledu in oceni CNS, odvzemu njenega dovoljenja in zahtevah po kritju. ESMA bi moral pri izdaji mnenja oceniti, ali CNS izpolnjuje veljavne zahteve, pri čemer bi se moral osredotočiti zlasti na ugotovljena čezmejna tveganja ali tveganja za finančno stabilnost Unije. Prav tako je treba dodatno okrepiti konvergenco nadzora in zagotoviti, da so vsi deležniki obveščeni o oceni dejavnosti CNS, ki sta jo pripravila ESMA in kolegij. ESMA bi moral zato ob upoštevanju potrebe po varovanju zaupnih informacij razkriti dejstvo, da pristojni organ ne upošteva ali ne namerava upoštevati njegovega mnenja ali mnenja kolegija ter katerih koli pogojev ali priporočil v njem. ESMA bi moral imeti možnost, da se v vsakem primeru posebej odloči za objavo razlogov, ki jih pristojni organ navede za neupoštevanje mnenja ESMA ali mnenja kolegija ali katerih koli pogojev ali priporočil v njem.

(25)Zagotoviti je treba, da CNS stalno izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 648/2012, tudi po postopku z neugovarjanjem za odobritev opravljanja dodatnih klirinških storitev ali dejavnosti ali po postopku z neugovarjanjem za potrditev spremembe modela, v katerih ESMA in kolegij ne izdata ločenega mnenja. Pri pregledu, ki ga vsaj enkrat letno opravi pristojni organ CNS, bi bilo zato treba upoštevati zlasti take nove klirinške storitve ali dejavnosti in morebitne spremembe modela. Za zagotovitev konvergence nadzora ter varnosti, zanesljivosti in konkurenčnosti CNS iz Unije pri opravljanju storitev po vsej Uniji bi morala ESMA in kolegij predložiti mnenje o poročilu pristojnega organa, navedeno poročilo pa bi bilo treba predložiti vsako leto.

(26)ESMA bi moral imeti sredstva za opredelitev morebitnih tveganj za finančno stabilnost Unije. Zato bi moral v sodelovanju z EBA, EIOPA in ECB v okviru nalog, ki zadevajo bonitetni nadzor kreditnih institucij v okviru enotnega nadzornega mehanizma in so nanj prenesene v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 36 , opredeliti medsebojne povezave in odvisnosti med različnimi CNS in pravnimi osebami, vključno s skupnimi klirinškimi člani, strankami in posrednimi strankami, skupnimi izvajalci bistvenih storitev, skupnimi bistvenimi ponudniki likvidnosti, dogovori o uporabi zavarovanj prvega posojila za drugo posojilo, klavzulami o navzkrižni kršitvi obveznosti in navzkrižnimi poboti med CNS, sporazumi o navzkrižnem jamstvu in prenosi tveganj ter dogovori o hkratnih prodajnih in nakupnih transakcijah.

(27)Centralne banke, ki izdajajo valute Unije za finančne instrumente, za katere kliring opravijo CNS z dovoljenjem, ki so zaprosile za članstvo v nadzornem odboru za CNS, so članice navedenega odbora brez glasovalne pravice. Na njegovih sejah v zvezi s CNS iz Unije sodelujejo le v okviru razprav o ocenah odpornosti navedenih CNS v zvezi z neugodnim razvojem dogodkov na trgu in relevantnem razvojem dogodkov v celotni Uniji. Centralne banke izdajateljice so v nasprotju z njihovo vključenostjo v nadzor nad CNS iz tretjih držav premalo vključene v zadeve v zvezi z nadzorom nad CNS iz Unije, ki so neposredno pomembne za izvajanje monetarne politike in nemoteno delovanje plačilnih sistemov, kar povzroča nezadostno upoštevanje čezmejnih tveganj. Zato je primerno, da se lahko navedene centralne banke izdajateljice kot članice brez glasovalne pravice udeležijo vseh sej nadzornega odbora za CNS, ko se ta sestane v zvezi s CNS iz Unije.

(28)Zagotoviti je treba hitro izmenjavo informacij, izmenjavo znanja in učinkovito sodelovanje med organi, vključenimi v nadzor nad CNS z dovoljenjem, zlasti kadar je potrebna hitra odločitev pristojnega organa CNS. Zato je primerno ustanoviti skupno nadzorniško skupino za vsako CNS iz Unije, ki bo pomagala navedenim nadzornim organom, vključno z zagotavljanjem mnenja pristojnemu organu CNS v okviru postopka z neugovarjanjem za razširitev obstoječega dovoljenja CNS, pomočjo pri določanju pogostosti in izčrpnosti pregleda in ocene CNS ter sodelovanjem pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem. Glede na to, da je pristojni organ CNS na koncu še vedno odgovoren za končne nadzorne odločitve, bi morale skupne nadzorniške skupine delovati pod okriljem pristojnega organa CNS, za katerega je skupina ustanovljena, sestavljati pa bi jih morali člani osebja pristojnega organa CNS, ESMA in nekateri člani kolegija. Tudi drugi člani kolegija bi morali imeti možnost zaprositi za sodelovanje, zahtevo pa utemeljiti z oceno učinka, ki bi ga finančne težave CNS lahko imele na finančno stabilnost njihove države članice.

(29)Da bi ustrezni organi Unije pridobili celovit pregled nad razvojem dogodkov na trgu, ki so pomembni za kliring v Uniji, spremljali izvajanje nekaterih zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012, povezanih s kliringom, ter skupaj razpravljali o morebitnih tveganjih, ki izhajajo iz medsebojne povezanosti različnih finančnih subjektov, in drugih vprašanjih, povezanih s finančno stabilnostjo, je treba vzpostaviti medsektorski mehanizem spremljanja, ki bo združeval ustrezne organe Unije, vključene v nadzor nad CNS v EU, klirinškimi člani in strankami. Tak mehanizem skupnega spremljanja bi moral upravljati in mu predsedovati ESMA kot organ Unije, ki je vključen v nadzor nad CNS iz Unije in nadzoruje sistemsko pomembne CNS iz tretjih držav. Drugi udeleženci bi morali biti predstavniki Komisije, EBA, EIOPA, ESRB, ECB in ECB v okviru nalog, ki zadevajo bonitetni nadzor kreditnih institucij v okviru enotnega nadzornega mehanizma in so nanjo prenesene v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013. 

(30)ESMA bi moral v sodelovanju z drugimi organi, ki sodelujejo v mehanizmu skupnega spremljanja, Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predložiti letno poročilo o rezultatih njihovih dejavnosti, da bi se na njegovi podlagi sprejemale prihodnje odločitve politike. V skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 37 lahko ESMA začne postopek za ugotavljanje kršitev prava Unije, če na podlagi informacij, prejetih v okviru mehanizma skupnega spremljanja, in po razpravah v okviru navedenega mehanizma meni, da pristojni organi ne zagotavljajo skladnosti klirinških članov in strank z zahtevo po kliringu vsaj določenega deleža opredeljenih pogodb na računih pri CNS iz Unije, ali če ESMA opredeli tveganje za finančno stabilnost Unije zaradi domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije. Pred uvedbo takega postopka za ugotavljanje kršitev prava Unije lahko ESMA izda smernice in priporočila v skladu s členom 16 navedene uredbe. Kadar ESMA na podlagi informacij, prejetih v okviru mehanizma skupnega spremljanja, in po razpravah v okviru navedenega mehanizma meni, da skladnost z zahtevo po kliringu vsaj določenega deleža opredeljenih pogodb na računih pri CNS iz Unije ne zagotavlja učinkovitega zmanjšanja prekomerne izpostavljenosti klirinških članov Unije in strank do CNS stopnje 2, bi moral pregledati in predlagati spremembo zadevne delegirane uredbe Komisije, ki podrobneje določa navedeno zahtevo, ter po potrebi predlagati določitev ustreznega obdobja za prilagoditev.

(31)Pretresi na trgu leta 2020 zaradi pandemije COVID-19 in visoke cene na energetskih veleprodajnih trgih leta 2022 po neizzvani in neupravičeni agresiji Rusije nad Ukrajino so pokazali, da sta sodelovanje pristojnih organov in izmenjava informacij med njimi bistvena pri obvladovanju povezanih tveganj ob pojavu dogodkov s čezmejnimi vplivi, vendar ESMA še vedno nima potrebnih orodij za zagotovitev takega usklajevanja in konvergentnega pristopa na ravni Unije. ESMA bi zato moral imeti možnost, da na lastno pobudo ali na zahtevo skliče seje nadzornega odbora za CNS, po možnosti v razširjeni sestavi, da bi učinkovito uskladil odzive pristojnih organov v izrednih razmerah. ESMA bi moral imeti tudi možnost, da od udeležencev na trgu z enostavnim zahtevkom zahteva informacije, ki jih potrebuje za opravljanje svoje usklajevalne funkcije v teh primerih in za izdajo priporočil pristojnemu organu.

(32)Da bi se zmanjšalo breme za CNS in ESMA, bi bilo treba pojasniti, da kadar ESMA v skladu s členom 25(5), prvi pododstavek, točka (b), pregleda priznanje CNS iz tretje države, navedeni CNS iz tretje države ni treba predložiti nove vloge za priznanje. Vendar mora ta ESMA zagotoviti vse informacije, potrebne za tak pregled. Zato pregled priznanja CNS iz tretje države, ki ga opravi ESMA, ne bi smel pomeniti novega priznanja navedene CNS.

(33)Komisija bi morala imeti možnost, da pri sprejemanju sklepa o enakovrednosti opusti zahtevo, da mora imeti tretja država učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS iz tretjih držav. Komisija bi lahko pri presoji, kdaj bi bil tak pristop sorazmeren, upoštevala najrazličnejše dejavnike, vključno s skladnostjo z načeli za infrastrukture finančnih trgov, ki sta jih objavila Odbor za plačila in tržno infrastrukturo ter Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev, velikostjo CNS iz tretje države s sedežem v navedeni jurisdikciji in, če je znano, pričakovano dejavnostjo klirinških članov in mest trgovanja s sedežem v Uniji pri teh CNS iz tretjih držav.

(34)Da bi se zagotovila sorazmernost dogovorov o sodelovanju med ESMA in ustreznimi pristojnimi organi tretjih držav, bi morali taki dogovori odražati posebne značilnosti obsega storitev, ki jih v Uniji opravljajo ali jih nameravajo opravljati CNS, ki imajo dovoljenje v navedeni tretji državi, in ali navedene storitve pomenijo posebno tveganje za Unijo ali za eno ali več njenih držav članic. Dogovori o sodelovanju bi zato morali odražati stopnjo tveganja, ki ga lahko CNS s sedežem v tretji državi pomenijo za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic.

(35)ESMA bi moral zato svoje dogovore o sodelovanju prilagoditi različnim jurisdikcijam tretjih držav glede na CNS s sedežem v zadevni jurisdikciji. Natančneje, CNS stopnje 1 pokrivajo najrazličnejše profile CNS, zato bi moral ESMA zagotoviti, da je dogovor o sodelovanju sorazmeren s CNS s sedežem v vsaki jurisdikciji tretje države. ESMA bi moral med drugim upoštevati likvidnost zadevnih trgov, stopnjo, do katere so klirinške dejavnosti CNS denominirane v eurih ali drugih valutah Unije, in obseg, v katerem subjekti Unije uporabljajo storitve takih CNS. Glede na to, da velika večina CNS stopnje 1 opravlja klirinške storitve v omejenem obsegu za klirinške člane in mesta trgovanja s sedežem v Uniji, bi morali biti obseg ocene ESMA in informacije, ki jih je treba zahtevati, prav tako omejeni v vseh navedenih jurisdikcijah. Da bi se omejile zahteve po informacijah za CNS stopnje 1, bi moral ESMA načeloma letno zahtevati vnaprej določen obseg informacij. Če so tveganja CNS stopnje 1 ali jurisdikcije potencialno večja, bi bilo utemeljeno določiti več (vsaj četrtletnih) zahtev ter širši obseg zahtevanih informacij. Vendar se ne bi smelo zahtevati, da se prilagodijo dogovori o sodelovanju, ki veljajo ob začetku veljavnosti te uredbe, razen če to zahtevajo ustrezni organi tretjih držav.

(36)Kadar je priznanje zagotovljeno v skladu s členom 25(2b) Uredbe (EU) št. 648/2012, bi morali ob upoštevanju, da so navedene CNS sistemskega pomena za Unijo ali eno ali več njenih držav članic, dogovori o sodelovanju med ESMA in ustreznimi organi tretjih držav vključevati pogostejšo izmenjavo širšega obsega informacij. V navedenem primeru bi morali dogovori o sodelovanju vključevati tudi postopke, s katerimi se zagotovi, da je taka CNS stopnje 2 podvržena nadzoru v skladu s členom 25 navedene uredbe. ESMA bi moral zagotoviti, da lahko pridobi vse informacije, potrebne za izpolnjevanje svojih dolžnosti iz navedene uredbe, vključno z informacijami, potrebnimi za zagotovitev skladnosti s členom 25(2b) navedene uredbe, in zagotoviti izmenjavo informacij, kadar se CNS delno ali v celoti prizna primerljiva skladnost. Da bi ESMA lahko izvajal popoln in učinkovit nadzor nad CNS stopnje 2, bi bilo treba pojasniti, da morajo navedene CNS organu ESMA redno zagotavljati informacije.

(37)Za zagotovitev, da je ESMA obveščen tudi o tem, kako je CNS stopnje 2 pripravljena na finančne težave, kako jih lahko ublaži in okreva, bi moral dogovor o sodelovanju vključevati pravico, da je ESMA obveščen, kadar CNS stopnje 2 pripravi načrt sanacije ali kadar organ tretje države pripravi načrte reševanja. ESMA bi moral biti obveščen tudi o vidikih, pomembnih za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, in o tem, kako bi lahko izvajanje takega načrta sanacije ali načrta reševanja bistveno vplivalo na posamezne klirinške člane ter na znane stranke in posredne stranke. V dogovorih o sodelovanju bi moralo biti tudi navedeno, da je treba ESMA obvestiti, kadar namerava CNS stopnje 2 aktivirati svoj načrt sanacije ali kadar organi tretje države ugotovijo, da obstajajo znaki nastajajočih kriznih razmer, ki bi lahko vplivale na delovanje CNS, njenih klirinških članov, strank in posrednih strank.

(38)Za zmanjšanje morebitnih tveganj za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic CNS in klirinškim hišam ne bi smelo biti dovoljeno, da so klirinški člani drugih CNS, prav tako pa CNS ne bi smele imeti možnosti, da sprejmejo druge CNS kot klirinške člane ali posredne klirinške člane.

(39)Nedavni dogodki na blagovnih trgih, ki so bili posledica neizzvane in neupravičene agresije Rusije nad Ukrajino, kažejo na dejstvo, da nefinančne nasprotne stranke nimajo enakega dostopa do likvidnosti kot finančne nasprotne stranke. Zato nefinančnim nasprotnim strankam ne bi smelo biti dovoljeno ponujati klirinških storitev za stranke, pri CNS pa bi jim moralo biti dovoljeno voditi le račune za sredstva in pozicije, ki jih imajo za svoj račun. Kadar CNS ima ali namerava sprejeti nefinančne nasprotne stranke kot klirinške člane, bi morala navedena CNS zagotoviti, da lahko nefinančne nasprotne stranke izpolnijo zahteve po kritju in prispevke v jamstveni sklad, tudi v izjemnih razmerah. Glede na to, da za nefinančne nasprotne stranke ne veljajo enake bonitetne zahteve in likvidnostni zaščitni ukrepi kot za finančne nasprotne stranke, bi morali pristojni organi za CNS, ki jih sprejme kot klirinške člane, spremljati njihov neposredni dostop do CNS. Pristojni organ CNS bi moral ESMA in kolegiju redno poročati o ustreznosti sprejemanja nefinančnih nasprotnih strank kot klirinških članov. ESMA bi lahko izdal mnenje o ustreznosti takih ureditev po ad hoc medsebojnem strokovnem pregledu.

(40)Za zagotovitev boljše prepoznavnosti in predvidljivosti pozivov k doplačilu kritja za stranke in posredne stranke, da bodo lahko tako dodatno razvile svoje strategije upravljanja likvidnosti, bi morali klirinški člani in stranke, ki opravljajo klirinške storitve, svojim strankam zagotoviti preglednost. Klirinški člani so zaradi tesnejšega odnosa s CNS ter strokovnih izkušenj s centralnim kliringom in upravljanjem likvidnosti v najboljšem položaju, da strankam jasno in pregledno sporočijo, kako delujejo modeli CNS, tudi ob izjemnih dogodkih, in kakšne posledice imajo lahko taki dogodki za kritja, ki jih morajo dati stranke, vključno z vsemi dodatnimi kritji, ki jih lahko zahtevajo klirinški člani sami. Boljše razumevanje modelov kritja CNS lahko izboljša sposobnost strank, da razumno predvidijo pozive k doplačilu kritja in se pripravijo na zahteve po zavarovanju s premoženjem, zlasti ob izjemnih dogodkih.

(41)Za zagotovitev, da modeli kritja odražajo trenutne tržne razmere, bi morale CNS stalno in ne le redno spreminjati stopnjo svojih kritij, ob upoštevanju vseh morebitnih procikličnih učinkov takih sprememb. CNS bi morale pri terjanju in pobiranju kritij čez dan dodatno upoštevati morebitni vpliv svojih pobiranj in plačil kritij čez dan na likvidnostni položaj svojih udeležencev.

(42)Za zagotovitev natančne opredelitve likvidnostnega tveganja bi bilo treba razširiti subjekte, katerih neplačilo bi morala CNS upoštevati pri določanju takega tveganja, tako da ne bi zajemali le neplačila klirinških članov, ampak tudi ponudnikov likvidnosti, izvajalcev storitev poravnave ali katerih koli drugih izvajalcev storitev.

(43)Da se olajša dostop do kliringa tistim subjektom, ki nimajo dovolj visoko likvidnih sredstev, zlasti energetskim podjetjem, bi bilo treba pod pogoji, ki jih določi ESMA, in da se zagotovi, da CNS navedene pogoje upošteva pri izračunu skupne izpostavljenosti do banke, ki je tudi klirinški član, jamstva poslovnih bank in javnih bank šteti za primerno zavarovanje s premoženjem. Poleg tega je treba zaradi nizkega profila kreditnega tveganja izrecno določiti, da so kot zavarovanje s premoženjem primerna tudi javna poroštva. Nazadnje, CNS bi morala pri spreminjanju stopnje odbitkov, ki jih uporablja za sredstva, ki jih sprejme kot zavarovanje s premoženjem, upoštevati morebitne prociklične učinke takih sprememb.

(44)Da bi se olajšala zmožnost CNS, da se nemudoma odzovejo na razvoj dogodkov na trgu, zaradi katerega bodo morda potrebne spremembe njihovih modelov tveganja, bi bilo treba poenostaviti postopek potrditve sprememb takih modelov. Če je sprememba nebistvena, bi bilo treba uporabiti postopek potrditve z neugovarjanjem. Za zagotovitev nadzorne konvergence bi bilo treba v Uredbi (EU) št. 648/2012 določiti spremembe, ki se štejejo za bistvene. To bi moralo veljati, kadar bi bili izpolnjeni določeni pogoji, ki se nanašajo na različne vidike finančnega položaja CNS in splošne ravni tveganja.

(45)Uredbo (EU) št. 648/2012 bi bilo treba pregledati najpozneje pet let po začetku veljavnosti te uredbe. To bi moralo omogočiti čas za uporabo sprememb, uvedenih s to uredbo. Uredbo (EU) št. 648/2012 bi bilo treba pregledati v celoti, pri čemer bi moral biti pregled osredotočen na uspešnost in učinkovitost navedene uredbe pri doseganju njenih ciljev, izboljšanju učinkovitosti in varnosti klirinških trgov Unije ter ohranjanju finančne stabilnosti Unije. Pri pregledu bi bilo treba upoštevati tudi privlačnost CNS iz Unije, vpliv te uredbe na spodbujanje kliringa v Uniji ter koliko je okrepljeno ocenjevanje in upravljanje čezmejnih tveganj koristilo Uniji.

(46)Da bi se zagotovila skladnost Uredbe (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta 38 z Uredbo (EU) št. 648/2012 ter ohranila celovitost in stabilnost notranjega trga, je treba v Uredbi (EU) 2017/1131 določiti sklop enotnih pravil za obravnavo tveganja nasprotne stranke pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki jih izvajajo skladi denarnega trga, kadar kliring teh poslov opravi CNS, ki ima dovoljenje ali je priznana na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012. Ker ureditve centralnega kliringa zmanjšujejo tveganje nasprotne stranke, ki je neločljivo povezano s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, je treba pri določanju veljavnih omejitev tveganja nasprotne stranke upoštevati, ali je centralni kliring izvedenega finančnega instrumenta opravila CNS, ki ima dovoljenje ali je priznana v skladu z navedeno uredbo. Prav tako je treba za regulativne namene in namene usklajevanja odpraviti omejitve tveganja nasprotne stranke le, kadar nasprotne stranke za opravljanje klirinških storitev za klirinške člane in njihove stranke uporabljajo CNS, ki imajo dovoljenje ali so priznane v skladu z navedeno uredbo.

(47)Za zagotovitev dosledne harmonizacije pravil in nadzornih praks v zvezi z vlogami za dovoljenje, razširitev dovoljenja in potrjevanje modelov, zahtevo glede aktivnega računa in zahtevami glede udeležbe CNS, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, v zvezi z naslednjim: dokumenti, ki jih morajo CNS predložiti ob vložitvi vloge za dovoljenje, razširitev dovoljenja in potrditev sprememb modela; deležem dejavnosti v zadevnih pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, ki bi se morale opravljati prek aktivnih računov pri CNS iz Unije, in metodologijo izračuna navedenega deleža; obsegom in podrobnostmi poročanja klirinških članov Unije in strank pristojnim organom o svojih dejavnostih kliringa pri CNS iz tretjih držav, da se ob zagotavljanju mehanizmov, ki sprožijo pregled vrednosti pragov kliringa po znatnih nihanjih cen v osnovnem razredu izvedenih finančnih instrumentov OTC, pregleda tudi obseg izjeme za varovanje pred tveganjem in prage za uporabo obveznosti kliringa; ter elementi, ki jih je treba upoštevati pri določanju meril za sprejem v CNS. Komisija bi morala navedene regulativne tehnične standarde sprejeti z delegiranimi akti na podlagi člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(48)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi morala biti Komisija pooblaščena tudi za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, v zvezi z obliko zahtevanih dokumentov za vloge in obliko poročanja klirinških članov Unije in strank pristojnim organom o svojih klirinških dejavnostih pri CNS iz tretjih držav. Komisija bi morala navedene izvedbene tehnične standarde sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(49)Za zagotovitev, da je seznam tretjih držav, katerih subjekti ne smejo biti upravičeni do navedenih izjem, čeprav niso opredeljeni na navedenih seznamih, ustrezen za cilje iz Uredbe (EU) št. 648/2012, za zagotovitev dosledne uskladitve obveznosti kliringa nekaterih transakcij na računu pri CNS, ki ima dovoljenje, kadar ESMA opravi oceno v skladu s členom 25(2c), in za zagotovitev, da seznam nebistvenih sprememb za uporabo postopka z neugovarjanjem ostane ustrezen, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, da se prilagodijo transakcije, za katere velja zadevna obveznost, in spremeni seznam nebistvenih sprememb. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 39 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(50)Ker ciljev te uredbe, in sicer povečanja varnosti in učinkovitosti CNS iz Unije z izboljšanjem njihove privlačnosti, spodbujanjem kliringa v Uniji in krepitvijo upoštevanja čezmejnih tveganj, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(51) Uredbe (EU) št. 648/2012, (EU) št. 575/2013 in (EU) 2017/1131 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 648/2012

Uredba (EU) št. 648/2012 se spremeni:

(1)člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Transakcije znotraj skupine

1.Transakcija znotraj skupine v zvezi z nefinančno nasprotno stranko je pogodba o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjena z drugo nasprotno stranko, ki je del iste skupine, pri čemer sta obe nasprotni stranki v celoti vključeni v isto konsolidirano poročilo in se zanje uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj ter ima ta nasprotna stranka sedež v Uniji ali v tretji državi, pod pogojem, da navedena tretja država ni na seznamu v skladu z odstavkoma 4 in 5.

2.Transakcija znotraj skupine v zvezi s finančno nasprotno stranko je:

(a)pogodba o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjena z drugo nasprotno stranko, ki je del iste skupine, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)finančna nasprotna stranka ima sedež v Uniji ali v tretji državi, pod pogojem, da navedena tretja država ni na seznamu v skladu z odstavkoma 4 in 5;

(b)druga nasprotna stranka je finančna nasprotna stranka, finančni holding, finančna institucija ali podjetje za pomožne storitve, za katero se uporabljajo ustrezne zahteve skrbnega in varnega poslovanja;

(c)obe nasprotni stranki sta v celoti vključeni v isto konsolidirano poročilo;

(d)za obe nasprotni stranki se uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj;

(b)pogodba o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjena z drugo nasprotno stranko, pri čemer sta obe nasprotni stranki del iste institucionalne sheme za zaščito vlog iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013, če so izpolnjeni pogoji iz točke (a)(ii) tega odstavka;

(c)pogodba o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjena med kreditnimi institucijami, povezanimi z istim centralnim organom, ali med takšno kreditno institucijo in centralnim organom iz člena 10(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(d)pogodba o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjena z nefinančno nasprotno stranko, ki je del iste skupine, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)obe nasprotni stranki pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih sta v celoti vključeni v isto konsolidirano poročilo, zanju pa se uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in ustrezno kontrolo tveganj;

(b) nefinančna nasprotna stranka ima sedež v Uniji ali v tretji državi, pod pogojem, da navedena tretja država ni na seznamu v skladu z odstavkoma 4 in 5.

3.Za namene tega člena se šteje, da sta nasprotni stranki vključeni v isto konsolidirano poročilo, če sta obe kar koli od naslednjega:

(a)    vključeni v konsolidirano poročilo v skladu z Direktivo 2013/34/EU ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 ali, v zvezi s skupino, katere nadrejeno podjetje ima glavni sedež v tretji državi, v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli tretje države, potrjenimi za enakovredne standardom MSRP v skladu z Uredbo (ES) št. 1569/2007, ali računovodskimi standardi tretje države, katerih uporaba je dovoljena v skladu s členom 4 navedene uredbe;

(b)    zajeti v isti konsolidirani nadzor v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali, v zvezi s skupino, katere nadrejeno podjetje ima glavni sedež v tretji državi, enak konsolidirani nadzor s strani pristojnega organa tretje države, ki je potrjen kot enakovreden tistemu, ki ga določajo načela iz člena 127 Direktive 2013/36/EU.

4.Za namene tega člena za transakcije z nasprotnimi strankami s sedežem v kateri koli od naslednjih tretjih držav ne velja nobena od izjem za transakcije znotraj skupine:

(a)    kadar je tretja država v skladu s členom 9 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta*1 uvrščena na seznam tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo v svojih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti;

(b)    kadar je tretja država navedena v Prilogi I k sklepom Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene*2 in njihovih poznejših posodobitvah, ki se posebej odobrijo dvakrat letno, običajno februarja in oktobra, ter objavijo v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

5.    Kadar je to primerno glede na pravno, nadzorno in izvršilno ureditev tretje države v zvezi s tveganji, vključno s kreditnim tveganjem nasprotne stranke in pravnim tveganjem, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 82 za dopolnitev te uredbe, da se opredelijo tretje države, katerih subjekti ne smejo biti upravičeni do nobene od izjem za transakcije znotraj skupine, čeprav niso na seznamu v skladu z odstavkom 4.

___________________________________________________

*1    Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

*2    Sklepi Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in priloge k tem sklepom (UL C 413 I, 12.10.2021, str. 1).“;

(2) v členu 4(1) se doda naslednji pododstavek:

„Obveznost kliringa za vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC ne velja za pogodbe, sklenjene v primerih iz prvega pododstavka, točka (a)(iv), med finančno nasprotno stranko, ki izpolnjuje pogoje iz člena 4a(1), drugi pododstavek, ali nefinančno nasprotno stranko, ki izpolnjuje pogoje iz člena 10(1), drugi pododstavek, na eni strani, in pokojninsko shemo s sedežem v tretji državi, ki deluje na nacionalni ravni, na drugi strani, če ima tak subjekt ali shema dovoljenje ter je nadzorovan in priznan v skladu z nacionalno zakonodajo in če je njegov glavni namen zagotavljanje pokojnin ter je izvzet iz obveznosti kliringa v skladu z nacionalno zakonodajo.“;

(3)v členu 4a(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Finančna nasprotna stranka v izračun pozicij iz odstavka 1 vključi vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere se kliring ne izvede pri CNS, ki ima dovoljenje v skladu s členom 14 ali ni priznana v skladu s členom 25, ki jih sklene bodisi ona sama bodisi drugi subjekti znotraj skupine, kateri ta finančna nasprotna stranka pripada.“;

(4)vstavita se naslednja člena 7a in 7b:

„Člen 7a

Aktivni račun

1.    Finančne ali nefinančne nasprotne stranke, za katere velja obveznost kliringa v skladu s členoma 4a in 10 ter opravljajo kliring katere koli kategorije pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz odstavka 2, opravijo kliring vsaj za del takih pogodb na računih pri CNS, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 14.

2.    Kategorije pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, za katere velja obveznost iz odstavka 1, so naslednje:

(a)    obrestni izvedeni finančni instrumenti, denominirani v eurih in poljskih zlotih;

(b)    posli kreditne zamenjave, denominirani v eurih;

(c)    kratkoročni obrestni izvedeni finančni instrumenti, denominirani v eurih.

3.    Finančna ali nefinančna nasprotna stranka, za katero velja obveznost iz odstavka 1, svoje dejavnosti v kategorijah pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz odstavka 1 izračunava pri CNS, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 14.

4.    Finančna ali nefinančna nasprotna stranka, za katero velja obveznost iz odstavka 1, pristojnemu organu za CNS ali CNS, ki jih uporablja, vsako leto poroča o rezultatu izračuna iz odstavka 2 in potrdi svoje izpolnjevanje obveznosti iz navedenega odstavka. Pristojni organ CNS te informacije nemudoma posreduje ESMA in mehanizmu skupnega spremljanja iz člena 23c.

5.    ESMA v sodelovanju z EBA, EIOPA in ESRB ter po posvetovanju z ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)    delež dejavnosti v vsaki kategoriji pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz odstavka 2; navedeni delež se določi na ravni, ki vodi v zmanjšanje kliringa navedenih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih pri navedenih CNS stopnje 2, ki ponujajo storitve znatnega sistemskega pomena za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic v skladu s členom 25(2c), in ki zagotavlja, da kliring takih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih ni več znatnega sistemskega pomena;

(b)    metodologijo za izračun iz odstavka 3.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [Urad za publikacije: vstaviti je treba datum 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6.    Kadar ESMA opravi oceno v skladu s členom 25(2c) in ugotovi, da so nekatere storitve ali dejavnosti, ki jih opravljajo CNS stopnje 2, znatnega sistemskega pomena za Unijo ali eno ali več njenih držav članic, ali da storitve ali dejavnosti, ki jih je ESMA predhodno opredelil kot znatno sistemsko pomembne za Unijo ali eno ali več njenih držav članic, to niso več, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta za ustrezno spremembo odstavka 2 v skladu s členom 82.

Člen 7b

Informacije o klirinških storitvah

1.    Klirinški člani in stranke, ki opravljajo klirinške storitve pri CNS, ki ima dovoljenje v skladu s členom 14, in pri CNS, priznani v skladu s členom 25, morajo, ko ena od njihovih strank predloži pogodbo v kliring, navedeno stranko obvestiti o možnosti kliringa take pogodbe pri CNS, ki ima dovoljenje v skladu s členom 14.

2.    Klirinški člani in stranke, ki imajo sedež v Uniji ali so del skupine, za katero velja konsolidirani nadzor v Uniji, in ki opravljajo kliring pri CNS, priznani v skladu s členom 25, pristojnemu organu vsako leto poročajo o obsegu svojih klirinških dejavnosti v taki CNS, pri čemer navedejo vse naslednje informacije:

(a)    vrsto finančnih instrumentov ali nefinančnih pogodb, za katere se opravlja kliring;

(b)    povprečne vrednosti, za katere je bil opravljen kliring v enem letu, glede na valuto Unije in glede na razred sredstev;

(c)    znesek pobranih kritij;

(d)    prispevke v jamstveni sklad;

(e)    največjo plačilno obveznost.

Navedeni pristojni organ navedene informacije nemudoma posreduje ESMA in mehanizmu skupnega spremljanja iz člena 23c.

3.    ESMA v sodelovanju z EBA, EIOPA in ESRB ter po posvetovanju z ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobneje določi vsebino informacij, o katerih je treba poročati, in raven podrobnosti informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 2, pri čemer upošteva, katere informacije so ESMA že na voljo na podlagi obstoječega okvira poročanja.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [Urad za publikacije: vstaviti je treba datum 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.    ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo obliko informacij, ki jih je treba predložiti pristojnemu organu iz odstavka 2.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [Urad za publikacije: vstaviti je treba datum 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(5)člen 9 se spremeni:

(a)    v odstavku 1 se črtata tretji in četrti pododstavek;

(b)    v odstavku 1a, četrti pododstavek,

– se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) bi se ta subjekt iz tretje države štel za finančno nasprotno stranko, če bi imel sedež v Uniji, in“;

– se točka (b) črta;

(6)v členu 10 se odstavki 2a do 5 nadomestijo z naslednjim:

„2a.    Zadevni pristojni organi nefinančne nasprotne stranke in drugih subjektov znotraj skupine vzpostavijo postopke sodelovanja, s katerimi zagotovijo, da bodo pozicije na ravni skupine ustrezno izračunane, ter ocenijo in ovrednotijo raven izpostavljenosti v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC na ravni skupine.

3.    Nefinančna nasprotna stranka v izračun pozicij iz odstavka 1 vključi vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere se kliring ne izvede pri CNS, ki ima dovoljenje v skladu s členom 14 ali je priznana v skladu s členom 25, ki jih sklene nefinančna stranka, in ki objektivno merljivo ne zmanjšujejo tveganj, neposredno povezanih s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo zakladniškega financiranja nefinančne nasprotne stranke.

4.    ESMA po posvetovanju z ESRB in drugimi ustreznimi organi pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo vse naslednje:

(a)    merila za določitev tega, katere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo zakladniškega financiranja iz odstavka 3;

(b)    višino pragov kliringa, ki se določijo ob upoštevanju sistemske pomembnosti odprtih pozicij in prihodnjih neto izpostavljenosti glede na nasprotno stranko in glede na razred izvedenih finančnih instrumentov OTC;

(c)    mehanizme, ki sprožijo pregled vrednosti pragov kliringa po večjih nihanjih cen osnovnega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [Urad za publikacije: vstaviti je treba datum 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ESMA po posvetovanju z ESRB pregleda prage kliringa iz prvega pododstavka, točka (b), pri čemer upošteva zlasti medsebojno povezanost finančnih nasprotnih strank. Navedeni pregled se opravi vsaj vsaki dve leti, po potrebi pa tudi pogosteje ali če se to zahteva v okviru mehanizma, vzpostavljenega v skladu s prvim pododstavkom, točka (c), v njegovem okviru pa se lahko predlagajo spremembe pragov iz prvega pododstavka, točka (b), z regulativnimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu s tem členom. ESMA pri pregledu pragov kliringa prouči, ali so razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere je bil določen prag kliringa, še vedno ustrezni razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC ali pa je treba uvesti nove razrede.

Temu periodičnemu pregledu se priloži poročilo ESMA o tej zadevi.

5.    Vsaka država članica imenuje organ, ki je odgovoren za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti nefinančnih nasprotnih strank v skladu s to uredbo. Navedeni organ najmanj enkrat letno in pogosteje v primeru izrednih razmer, opredeljenih v skladu s členom 24, organu ESMA poroča o dejavnostih nefinančnih nasprotnih strank, za katere je odgovoren, in o dejavnostih skupine, ki ji pripadajo, na področju izvedenih finančnih instrumentov OTC.

ESMA vsaj vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o dejavnostih nefinančnih nasprotnih strank Unije na področju izvedenih finančnih instrumentov OTC, v katerem opredeli področja, na katerih je prisotno pomanjkanje konvergence ali usklajenosti pri uporabi te uredbe, ter morebitna tveganja za finančno stabilnost Unije.“;

(7)člen 11 se spremeni:

(a)    v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Nefinančna nasprotna stranka, za katero prvič veljajo obveznosti iz prvega pododstavka, v štirih mesecih po uradnem obvestilu iz člena 10(1), drugi pododstavek, točka (a), vzpostavi potrebne ureditve za izpolnitev navedenih obveznosti. Nefinančna nasprotna stranka je izvzeta iz teh obveznosti za pogodbe, sklenjene v štirih mesecih po navedenem uradnem obvestilu.“;

(b)    v odstavku 3 se dodajo naslednji pododstavki:

„Nefinančna nasprotna stranka, za katero prvič veljajo obveznosti iz prvega pododstavka, v štirih mesecih po uradnem obvestilu iz člena 10(1), drugi pododstavek, točka (a), vzpostavi potrebne ureditve za izpolnitev navedenih obveznosti. Nefinančna nasprotna stranka je izvzeta iz teh obveznosti za pogodbe, sklenjene v štirih mesecih po navedenem uradnem obvestilu.

EBA lahko v skladu s postopkom iz člena 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 izda smernice ali priporočila za zagotovitev enotne uporabe postopkov obvladovanja tveganj iz prvega pododstavka.

EBA pripravi osnutke navedenih smernic ali priporočil v sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi.“;

(c)    v odstavku 15, prvi pododstavek, se črta točka (aa);

(8) člen 13 se črta;

(9)člen 14 se spremeni:

(a)    odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.    Dovoljenje iz odstavka 1 se izda za dejavnosti, povezane s kliringom, in določa storitve ali dejavnosti, ki jih CNS lahko zagotavlja ali opravlja, vključno z razredi finančnih instrumentov, ki jih zajema to dovoljenje.

Subjekt, ki zaprosi za dovoljenje kot CNS za kliring finančnih instrumentov, v svoji vlogi poleg razredov finančnih instrumentov, za katere želi opravljati kliring, navede tudi razrede nefinančnih instrumentov, primernih za kliring, za katere namerava taka CNS opravljati kliring.

Kadar namerava CNS, ki ima dovoljenje v skladu s tem členom, opravljati kliring razredov nefinančnih instrumentov, primernih za kliring, zaprosi za razširitev dovoljenja v skladu s členom 15.“;

(b)    dodata se naslednja odstavka 6 in 7:

„6.    Za zagotovitev dosledne uporabe tega člena ESMA v tesnem sodelovanju z ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi seznam zahtevanih dokumentov, ki se priložijo vlogi za dovoljenje v skladu z odstavkom 1, in določi informacije, ki jih taki dokumenti vsebujejo, da se dokaže, da zadevna CNS izpolnjuje vse ustrezne zahteve iz te uredbe.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [Urad za publikacije: vstaviti je treba datum 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7.    ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo elektronsko obliko vloge za dovoljenje iz odstavka 1, ki jo je treba predložiti centralni podatkovni zbirki.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [Urad za publikacije: vstaviti je treba datum 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(10)člen 15 se spremeni:

(a)    odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.    CNS, ki želi razširiti svoje poslovanje na dodatne storitve ali dejavnosti, ki niso zajete v obstoječem dovoljenju, vloži prošnjo za razširitev na pristojni organ CNS. Ponujanje klirinških storitev ali dejavnosti, za katere CNS še ni pridobila dovoljenja, se šteje za razširitev tega dovoljenja.

Razširitev dovoljenja se izvede v skladu s:

(a)postopkom iz člena 17 ali

(b)postopkom iz člena 17a, če CNS vlagateljica za to prosi v skladu s členom 17a(3).“;

(b)    odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.    ESMA v tesnem sodelovanju z ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi seznam zahtevanih dokumentov, ki se priložijo vlogi za razširitev dovoljenja v skladu z odstavkom 1, in informacije, ki jih taki dokumenti vsebujejo, da se dokaže, da zadevna CNS izpolnjuje vse ustrezne zahteve iz te uredbe.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [Urad za publikacije: vstaviti je treba datum 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(c)    doda se odstavek 4:

„4.    ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo elektronsko obliko vloge za razširitev dovoljenja iz odstavka 1, ki jo je treba predložiti centralni podatkovni zbirki.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [Urad za publikacije: vstaviti je treba datum 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(11) člen 17 se spremeni:

(a)    naslov člena se nadomesti z naslednjim:

„Postopek za izdajo in zavrnitev vloge za dovoljenje ali za razširitev dovoljenja“;

(b)    odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim:

„1.    CNS vlagateljica predloži vlogo za dovoljenje iz člena 14(1) ali vlogo za razširitev dovoljenja iz člena 15(1) v elektronski obliki prek centralne podatkovne zbirke iz odstavka 7. Vloga se takoj posreduje pristojnemu organu CNS, ESMA in kolegiju iz člena 18(1).

Pristojni organ CNS v dveh delovnih dneh po prejemu take vloge potrdi prejem vloge in CNS sporoči, ali vsebuje dokumente, zahtevane v skladu s členom 14(6) in (7) ali, če je CNS zaprosila za razširitev dovoljenja, v skladu s členom 15(3) in (4).

Kadar pristojni organ CNS ugotovi, da niso bili predloženi vsi dokumenti, zahtevani v skladu s členom 14(6) in (7) ali členom 15(3) in (4), vlogo CNS zavrne.

2.    CNS vlagateljica zagotovi vse potrebne informacije, s katerimi dokaže, da ima v času dovoljenja vzpostavljene vse potrebne ureditve za izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.

3.    Pristojni organ CNS, ESMA in kolegij v 40 delovnih dneh po koncu obdobja iz drugega pododstavka odstavka 1 (v nadaljnjem besedilu: obdobje za izvedbo ocene tveganja) izvedejo oceno tveganja glede skladnosti CNS z ustreznimi zahtevami iz te uredbe. Do konca obdobja za izvedbo ocene tveganja:

(a)pristojni organ CNS pošlje osnutek odločitve in poročila ESMA in kolegiju;

(b)ESMA sprejme mnenje v skladu s členom 24a(7) ter ga posreduje pristojnemu organu CNS in kolegiju;

(c)kolegij sprejme mnenje v skladu s členom 19 ter ga posreduje pristojnemu organu CNS in ESMA.

ESMA lahko za namene točke (b) v svoje mnenje vključi vse pogoje ali priporočila, za katere meni, da so potrebni za ublažitev morebitnih pomanjkljivosti pri upravljanju tveganj CNS, zlasti v zvezi z opredeljenimi čezmejnimi tveganji ali tveganji za finančno stabilnost Unije.

Kolegij lahko za namene točke (c) v svoje mnenje vključi vse pogoje ali priporočila, za katere meni, da so potrebni za ublažitev morebitnih pomanjkljivosti pri upravljanju tveganj CNS.“;

(d)    vstavita se naslednja odstavka 3a in 3b:

„3a.    V obdobju za izvedbo ocene tveganja iz odstavka 3 lahko pristojni organ CNS, ESMA ali kateri koli član kolegija predloži vprašanja neposredno CNS. Kadar CNS na taka vprašanja ne odgovori v roku, ki ga določi organ prosilec, lahko pristojni organ CNS, ESMA ali kolegij sprejme odločitev brez odgovora CNS ali pa se odloči podaljšati ocenjevalno obdobje za največ deset delovnih dni, če je po njihovem mnenju vprašanje pomembno za oceno.

3b.    Pristojni organ CNS v desetih delovnih dneh po prejemu mnenja ESMA in mnenja kolegija sprejme odločitev ter jo posreduje ESMA in kolegiju.

Kadar se pristojni organ CNS ne strinja z mnenjem ESMA ali kolegija, tudi če se ne strinja s posameznimi pogoji ali priporočili v njem, v svoji odločitvi v celoti utemelji in obrazloži vsako občutno odstopanje od navedenega mnenja ali pogojev ali priporočil.

ESMA objavi dejstvo, da pristojni organ ne upošteva ali ne namerava upoštevati njegovega mnenja ali mnenja kolegija ali katerih koli pogojev ali priporočil v njem. ESMA se lahko v vsakem primeru posebej odloči za objavo razlogov, ki jih pristojni organ navede za neupoštevanje mnenja ESMA ali mnenja kolegija ali katerih koli pogojev ali priporočil v njem.“;

(e)    odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.    Pristojni organ CNS po ustrezni proučitvi mnenj ESMA in kolegija iz odstavka 3, vključno z vsemi pogoji ali priporočili v njima, izda dovoljenje iz člena 14 in člena 15(1), drugi pododstavek, točka (a), le, če je popolnoma prepričan, da CNS vlagateljica:

(a)izpolnjuje vse zahteve iz te uredbe, po potrebi vključno z zahtevami glede opravljanja klirinških storitev ali dejavnosti za nefinančne instrumente, in

(b)je uradno priglašena kot sistem v skladu z Direktivo 98/26/ES.

CNS ne dobi dovoljenja, kadar vsi člani kolegija, razen organov države članice, kjer ima CNS sedež, soglasno sprejmejo skupno mnenje, v skladu s členom 19(1), da CNS ne bi smela dobiti dovoljenja. V tem mnenju se v pisni obliki v celoti in podrobno utemelji, zakaj je kolegij mnenja, da zahteve iz te uredbe ali druge zakonodaje Unije niso izpolnjene.

Kadar skupnega mnenja, kakor je navedeno v drugem pododstavku, ni bilo mogoče sprejeti soglasno in kadar dvotretjinska večina članov kolegija poda negativno mnenje, lahko kateri koli zadevni pristojni organ na podlagi dvotretjinske večine članov kolegija zadevo preda ESMA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v 30 koledarskih dneh po sprejetju negativnega mnenja.

V odločitvi o predaji mora biti pisno v celoti in podrobno utemeljeno, zakaj so posamezni člani kolegija mnenja, da zahteve iz te uredbe ali drugih delov zakonodaje Unije niso izpolnjene. V takem primeru pristojni organ CNS odloži svojo odločitev glede dovoljenja in počaka na odločitev glede dovoljenja, ki jo ESMA lahko sprejme v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010. Pristojni organ sprejme odločitev v skladu z odločitvijo ESMA. Po izteku 30-dnevnega roka iz tretjega pododstavka se zadeva ne more predati ESMA.

Kadar vsi člani kolegija, razen organov države članice, kjer ima CNS sedež, soglasno sprejmejo skupno mnenje, v skladu s členom 19(1), da se CNS ne bi smelo izdati dovoljenja, lahko pristojni organ CNS zadevo preda ESMA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Pristojni organ države članice, kjer ima CNS sedež, odločitev pošlje drugim zadevnim pristojnim organom.“;

(f)    odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.    ESMA vzdržuje centralno podatkovno zbirko, ki pristojnemu organu CNS, ESMA in članom kolegija za navedeno CNS (v nadaljnjem besedilu: registrirani prejemniki) omogoča dostop do vseh dokumentov, registriranih v podatkovni zbirki za navedeno CNS. CNS predloži vlogo iz člena 14, člena 15(1), drugi pododstavek, točka (a), in člena 49 prek navedene podatkovne zbirke.

Registrirani prejemniki nemudoma naložijo vse dokumente, ki jih prejmejo od CNS v zvezi z vlogo v skladu z odstavkom 1, centralna podatkovna zbirka pa registrirane prejemnike samodejno obvesti o spremembah njene vsebine. Centralna podatkovna zbirka vsebuje vse dokumente, ki jih CNS vlagateljica predloži v skladu z odstavkom 1, in vse druge dokumente, pomembne za oceno s strani pristojnega organa CNS, ESMA in kolegija.

Člani nadzornega odbora za CNS imajo prav tako dostop do centralne podatkovne zbirke za opravljanje svojih nalog v skladu s členom 24a(7). Predsednik nadzornega odbora za CNS lahko članom nadzornega odbora za CNS iz člena 24a, točki (c) in (d)(ii), omeji dostop do nekaterih dokumentov, kadar je to upravičeno zaradi varovanja zaupnosti.“;

(12)vstavita se naslednja člena 17a in 17b:

„Člen 17a

Postopek z neugovarjanjem za odobritev prošnje za razširitev dejavnosti ali storitev

1.    Postopek z neugovarjanjem se uporablja za nebistvene spremembe obstoječega dovoljenja CNS v katerem koli od naslednjih primerov, kadar predlagana dodatna klirinška storitev ali dejavnost:

(a)    izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(i)    CNS namerava opravljati kliring enega ali več finančnih instrumentov, ki spadajo v iste razrede finančnih instrumentov, za katere je dobila dovoljenje za kliring v skladu s členom 14 ali 15,

(ii)    s finančnimi instrumenti iz točke (i) se trguje na mestu trgovanja, za katerega CNS že opravlja klirinške storitve ali dejavnosti, in

(iii)    predlagana dodatna klirinška storitev ali dejavnost ne vključuje plačila v novi valuti;

(b)    se z njo dodaja nova valuta Unije v razred finančnih instrumentov, ki jih dovoljenje CNS že vključuje, ali

(c)    se z njo dodaja ena ali več dodatnih zapadlosti v razred finančnih instrumentov, ki jih dovoljenje CNS že vključuje, če se razpon zapadlosti bistveno ne podaljša.

2.    Pristojni organ CNS se lahko po proučitvi mnenja skupne nadzorniške skupine, ustanovljene za navedeno CNS v skladu s členom 23b, odloči tudi za uporabo postopka z neugovarjanjem iz tega člena, kadar to zahteva CNS in kadar predlagana dodatna klirinška storitev ali dejavnost ne izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:

(a)zaradi nje mora CNS kadar koli v pogodbenem ciklu bistveno prilagoditi svojo operativno strukturo;

(b)vključuje ponujanje pogodb, ki jih ni mogoče likvidirati na enak način, na primer z neposredno ponudbo ali dražbo, ali skupaj s pogodbami, za katere CNS že opravlja kliring;

(c)zaradi nje mora CNS upoštevati bistvene nove specifikacije pogodb, kot so znatne razširitve razponov zapadlosti ali nov način izvajanja opcij znotraj kategorije pogodb;

(d)vodi v uvedbo novih bistvenih tveganj, povezanih z različnimi značilnostmi zadevnega premoženja;

(e)vključuje ponudbo novega mehanizma ali storitve poravnave ali izročitve, ki vključuje vzpostavitev povezav z drugim sistemom poravnave vrednostnih papirjev, CDD ali plačilnim sistemom, ki ga CNS prej ni uporabljala.

3.    CNS, ki predloži prošnjo za razširitev, v kateri zahteva uporabo postopka z neugovarjanjem, dokaže, zakaj predlagana razširitev njenega poslovanja na dodatne klirinške storitve ali dejavnosti izpolnjuje pogoje za oceno po postopku z neugovarjanjem v skladu z odstavkom 1 ali 2. CNS predloži vlogo v elektronski obliki prek centralne podatkovne zbirke iz člena 17(7) in zagotovi vse potrebne informacije, s katerimi dokaže, da ima v času dovoljenja vzpostavljene vse potrebne ureditve za izpolnjevanje ustreznih zahtev iz te uredbe.

CNS, ki zaprosi za razširitev dovoljenja in zahteva uporabo postopka z neugovarjanjem, predlagane dodatne klirinške storitve ali dejavnosti pa spadajo na področje uporabe odstavka 1, lahko začne opravljati kliring takih dodatnih finančnih instrumentov ali nefinančnih instrumentov, primernih za kliring, pred odločitvijo pristojnega organa CNS iz odstavka 4.

4.    Pristojni organ CNS v desetih delovnih dneh po prejemu vloge na podlagi odstavka 2 in po proučitvi mnenja skupne nadzorniške skupine, ustanovljene za navedeno CNS v skladu s členom 23b, odloči, ali se bo za vlogo uporabljal postopek z neugovarjanjem iz tega člena ali pa naj se uporabi postopek iz člena 17, če je pristojni organ CNS zaradi predlagane razširitve poslovanja CNS na dodatne klirinške storitve ali dejavnosti opredelil bistvena tveganja. Pristojni organ CNS o svoji odločitvi obvesti CNS vlagateljico. Če se pristojni organ CNS odloči, da se uporabi postopek iz člena 17, CNS v petih delovnih dneh po prejemu takega obvestila preneha opravljati tako klirinško storitev ali dejavnost.

5.    Kadar pristojni organ CNS po proučitvi mnenja skupne nadzorniške skupine, ustanovljene za navedeno CNS v skladu s členom 23b, ne nasprotuje predlaganim dodatnim storitvam ali dejavnostim CNS v desetih delovnih dneh po prejemu vloge, kadar se uporablja odstavek 1, ali po prejemu obvestila iz odstavka 4, kadar se uporablja navedeni odstavek, ki potrjuje uporabo postopka z neugovarjanjem iz tega člena, se šteje, da je dovoljenje izdano.

6.    Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 82 za dopolnitev te uredbe z določitvijo vseh sprememb na seznamu nebistvenih sprememb iz odstavka 1, kadar taka sprememba ne bi povzročila povečanega tveganja za CNS.

Člen 17b

Postopek za pridobitev mnenja ESMA in kolegija

1.    Pristojni organ CNS prek centralne podatkovne zbirke iz člena 17(7) v elektronski obliki predloži zahtevo za mnenje:

(a)ESMA v skladu s členom 23a(2), kadar namerava pristojni organ sprejeti odločitev v zvezi s členi 7, 8, 20, 21, 29, 30, 31, 32, 33, 35, 36, 41 in 54;

(b)kolegija v skladu s členom 18, kadar namerava pristojni organ sprejeti odločitev v zvezi s členi 20, 21, 30, 31, 32, 35, 41, 49, 51 in 54.

Navedena zahteva za mnenje se takoj posreduje registriranim prejemnikom.

2.    ESMA in kolegij v 30 delovnih dneh po prejemu zahteve iz odstavka 1 (v nadaljnjem besedilu: ocenjevalno obdobje) ocenita, ali CNS izpolnjuje ustrezne zahteve, razen če je v zadevnem členu določeno drugače. Do konca ocenjevalnega obdobja:

(a)    pristojni organ CNS pošlje osnutek odločitve in poročila ESMA in kolegiju;

(b)    ESMA sprejme mnenje v skladu s členom 24a(7), prvi pododstavek, točka (bc), ter ga posreduje pristojnemu organu CNS in kolegiju. ESMA lahko v svoje mnenje vključi vse pogoje ali priporočila, za katere meni, da so potrebni za ublažitev morebitnih pomanjkljivosti pri upravljanju tveganj CNS, zlasti v zvezi z opredeljenimi čezmejnimi tveganji ali tveganji za finančno stabilnost Unije;

(c) kolegij sprejme mnenje v skladu s členom 19 ter ga posreduje ESMA in pristojnemu organu CNS. Mnenje kolegija lahko vključuje pogoje ali priporočila, za katere meni, da so potrebni za ublažitev morebitnih pomanjkljivosti pri upravljanju tveganj CNS.

3.    Pristojni organ CNS v desetih delovnih dneh po prejemu mnenja ESMA in po potrebi mnenja kolegija ter po ustrezni proučitvi mnenj ESMA in kolegija, vključno z vsemi pogoji ali priporočili v navedenih mnenjih, sprejme svojo odločitev ter jo posreduje ESMA in kolegiju.

Kadar se pristojni organ CNS ne strinja z mnenjem ESMA ali kolegija, tudi če se ne strinja s posameznimi pogoji ali priporočili v njem, v svoji odločitvi v celoti utemelji in obrazloži vsako občutno odstopanje od navedenega mnenja ali pogojev ali priporočil.

ESMA objavi dejstvo, da pristojni organ ne upošteva ali ne namerava upoštevati njegovega mnenja ali mnenja kolegija ali katerih koli pogojev ali priporočil v njem. ESMA se lahko v vsakem primeru posebej odloči za objavo razlogov, ki jih pristojni organ navede za neupoštevanje mnenja ESMA ali mnenja kolegija ali katerih koli pogojev ali priporočil v njem.“;

(13)člen 18 se spremeni:

(a)    odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Pristojni organ CNS v 30 koledarskih dneh po vložitvi popolne vloge v skladu s členom 17 zaradi lažjega izvajanja nalog iz členov 15, 17, 20, 21, 30, 31, 32, 35, 41, 49, 51 in 54 ustanovi kolegij.“;

(b)    v odstavku 2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)    predsednik ali kateri koli neodvisni član nadzornega obora za CNS iz člena 24a(2), točki (a) in (b), ki upravlja kolegij in mu predseduje;“;

(14)člen 19 se spremeni:

(a)    odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.    Kadar mora kolegij dati mnenje v skladu s to uredbo, sprejme skupno mnenje o tem, ali CNS izpolnjuje vse zahteve iz te uredbe.

Brez poseganja v člen 17(4), tretji pododstavek, in če ne sprejme skupnega mnenja v skladu s prvim pododstavkom, kolegij v enakem roku sprejme večinsko mnenje.“;

(b)    v odstavku 3 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Člani kolegija iz člena 18(2), točki (ca) in (i), nimajo pravice glasovati o mnenjih kolegija.“;

(c)    odstavek 4 se črta;

(15)v členu 20 se odstavki 3 do 7 nadomestijo z naslednjim:

„3.    Pristojni organ CNS se v skladu z odstavkom 6 posvetuje z ESMA in člani kolegija o potrebi po odvzemu dovoljenja CNS, razen če je odločitev potrebna takoj.

4.    ESMA ali kateri koli član kolegija lahko kadar koli zahteva, da pristojni organ CNS preveri, ali CNS še vedno izpolnjuje pogoje, pod katerimi ji je bilo izdano dovoljenje.

5.    Pristojni organ CNS lahko odvzem dovoljenja omeji na določeno storitev, dejavnost ali razred finančnih ali nefinančnih instrumentov.

6.    Preden pristojni organ CNS sprejme odločitev o odvzemu dovoljenja za določeno storitev, dejavnost ali razred finančnih ali nefinančnih instrumentov, v skladu s členom 17b zaprosi za mnenje ESMA in kolegij.

7.    Kadar pristojni organ CNS sprejme odločitev o odvzemu dovoljenja v celoti ali v zvezi z določeno storitvijo, dejavnostjo ali razredom finančnih instrumentov ali nefinančnih instrumentov, ta odločitev velja po vsej Uniji.“;

(16)člen 21 se spremeni:

(a)    odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.    Pristojni organi iz člena 22 storijo vse naslednje:

(a)    pregledajo ureditve, strategije, postopke in mehanizme, ki jih izvajajo CNS za zagotovitev skladnosti s to uredbo;

(b)    pregledajo storitve ali dejavnosti, ki jih je CNS začela opravljati po postopkih z neugovarjanjem v skladu s členom 17a ali členom 49;

(c)    ocenijo tveganja, med drugim finančna in operativna tveganja, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene CNS.“;

(b)    odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3.    Pristojni organi po proučitvi mnenja skupne nadzorniške skupine, ustanovljene za navedeno CNS v skladu s členom 23b, določijo pogostost in izčrpnost pregleda in ocene iz odstavka 1 tega člena, pri čemer upoštevajo predvsem velikost, sistemski pomen, naravo, obseg in kompleksnost dejavnosti zadevnih CNS in njihove povezanosti z drugimi infrastrukturami finančnega trga ter prednostne naloge nadzora, ki jih določi ESMA v skladu s členom 24a(7), prvi pododstavek, točka (ba). Pristojni organi pregled in oceno izvedejo vsaj vsako leto.

V CNS se izvajajo inšpekcijski pregledi na kraju samem. Pristojni organi povabijo člane skupne nadzorniške skupine, ustanovljene za zadevno CNS v skladu s členom 23b, da sodelujejo pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem

Pristojni organ članom skupne nadzorniške skupine, ustanovljene za zadevno CNS v skladu s členom 23b, posreduje vse informacije, ki jih prejme od CNS med inšpekcijskimi pregledi na kraju samem ali v zvezi z njimi.

4.     Pristojni organi kolegiju redno in vsaj enkrat letno predložijo poročilo o rezultatih pregleda in ocene iz odstavka 1, tudi o tem, ali je pristojni organ sprejel kakršne koli popravne ukrepe ali izrekel kazni. Pristojni organi ESMA pošljejo poročilo za koledarsko leto do 30. marca naslednjega koledarskega leta. O navedenem poročilu kolegij izda mnenje na podlagi člena 19, ESMA pa na podlagi člena 24a(7), prvi pododstavek, točka (bc), in sicer v skladu s postopkom iz člena 17b.“;

(17)člen 23a se spremeni:

(a)    odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.    ESMA skrbi za usklajevanje med pristojnimi organi in kolegiji za:

(a)    vzpostavitev skupne kulture na področju nadzora in doslednih nadzornih praks;

(b)    zagotovitev enotnih postopkov in doslednih pristopov;

(c)    okrepitev usklajenosti rezultatov nadzora, zlasti na področjih nadzora, ki imajo čezmejno razsežnost ali morebiten čezmejni učinek;

(d)    krepitev usklajevanja v izrednih razmerah v skladu s členom 24;

(e)    oceno tveganj, kadar pristojnim organom v skladu z odstavkom 2 poda mnenja o skladnosti CNS z zahtevami iz te uredbe, zlasti v zvezi z opredeljenimi čezmejnimi tveganji ali tveganji za finančno stabilnost Unije, in daje priporočila, kako naj CNS zmanjša navedena tveganja.

2.    Pristojni organi ESMA predložijo osnutke svojih odločitev v mnenje pred sprejetjem katerega koli akta ali ukrepa na podlagi členov 7, 8 in 14, člena 15(1), drugi pododstavek, točka (a), členov 20 in 21, členov 29 do 33 ter členov 35, 36, 41 in 54.

Pristojni organi lahko osnutke odločitev predložijo ESMA v mnenje tudi pred sprejetjem drugega akta ali ukrepa v skladu z njihovimi dolžnostmi iz člena 22(1).“;

(b)    odstavka 3 in 4 se črtata;

(18)vstavita se naslednja člena 23b in 23c:

„Člen 23b

Skupne nadzorniške skupine

1.    Skupne nadzorniške skupine se ustanovijo za nadzor nad posameznimi CNS, ki imajo dovoljenje na podlagi člena 14. Vsako skupno nadzorniško skupino sestavljajo člani osebja pristojnega organa CNS, ESMA in člani kolegija iz člena 18, točke (c), (g) in (h). Za sodelovanje v skupni nadzorniški skupini lahko zaprosijo tudi drugi člani kolegija. Delovanje skupne nadzorniške skupine usklajuje član osebja imenovanega pristojnega organa.

2.    Naloge skupne nadzorniške skupine med drugim vključujejo vse naslednje:

(a)    zagotavljanje mnenja pristojnim organom, ESMA in kolegijem v skladu s členom 17a(2), (4) in (5) ter členom 21(3);

(b)    sodelovanje pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem v skladu s členom 21(3);

(c)    po potrebi povezovanje s pristojnimi organi in člani kolegija;

(d)    na zahtevo pristojnega organa CNS zagotavljanje pomoči navedenemu pristojnemu organu pri ocenjevanju skladnosti CNS z zahtevami iz te uredbe.

3.    Pristojni organ CNS je odgovoren za vzpostavitev skupnih nadzorniških skupin.

4.    ESMA in organi, ki sodelujejo v skupnih nadzorniških skupinah, se med seboj posvetujejo in dogovorijo o uporabi virov v zvezi s skupnimi nadzorniškimi skupinami.

Člen 23c

Mehanizem skupnega spremljanja

1.    ESMA vzpostavi mehanizem skupnega spremljanja za izvajanje nalog iz odstavka 2.

Mehanizem skupnega spremljanja sestavljajo:

(a)    predstavniki ESMA;

(b)    predstavniki EBA in EIOPA;

(c)    predstavniki Komisije, ESRB, ECB in ECB v okviru nalog, ki zadevajo bonitetni nadzor kreditnih institucij v okviru enotnega nadzornega mehanizma in so nanjo prenesene v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013.

ESMA vodi seje mehanizma skupnega spremljanja in jim predseduje. Predsednik mehanizma skupnega spremljanja lahko na zahtevo drugih članov mehanizma skupnega spremljanja ali na lastno pobudo povabi druge organe, naj sodelujejo na sejah, če je to pomembno glede na teme, o katerih se bo razpravljalo.

2.    Mehanizem skupnega spremljanja:

(a)    spremlja izvajanje zahtev iz členov 7a in 7b, vključno z vsemi naslednjimi:

(i)    skupne izpostavljenosti in zmanjšanje izpostavljenosti do klirinških storitev znatnega sistemskega pomena, opredeljenih v skladu s členom 25(2c),

(ii)    razvoj dogodkov v zvezi s kliringom pri CNS, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 14, in dostopom strank do kliringa pri takih CNS, vključno s pristojbinami, ki jih take CNS zaračunavajo za vzpostavitev računov v skladu s členom 7a, in vsemi pristojbinami, ki jih klirinški člani zaračunavajo svojim strankam za vzpostavitev računov in opravljanje kliringa v skladu s členom 7a,

(iii)    druge pomembne spremembe v klirinških praksah, ki vplivajo na raven kliringa pri CNS, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 14;

(b)    spremlja klirinška razmerja s strankami, vključno s prenosljivostjo ter medsebojno odvisnostjo in vzajemnimi povezavami klirinških članov in strank z drugimi infrastrukturami finančnega trga;

(c)    prispeva k razvoju ocen odpornosti CNS na ravni Unije s poudarkom na likvidnostnih tveganjih v zvezi s CNS, klirinškimi člani in strankami;

(d)    opredeli tveganja koncentracije, zlasti pri kliringu za stranke, zaradi povezovanja finančnih trgov Unije, tudi kadar več CNS, klirinških članov ali strank uporablja iste ponudnike storitev;

(e)    spremlja učinkovitost ukrepov za izboljšanje privlačnosti CNS iz Unije, spodbujanje kliringa pri CNS iz Unije in izboljšanje spremljanja čezmejnih tveganj.

Organi, ki sodelujejo v mehanizmu skupnega spremljanja, in pristojni nacionalni organi sodelujejo in si izmenjujejo informacije, potrebne za izvajanje dejavnosti spremljanja iz prvega pododstavka.

Kadar zahtevane informacije, vključno z informacijami iz člena 7a(4), niso na voljo, lahko ESMA z enostavnim zahtevkom od CNS, ki imajo dovoljenje, njihovih klirinških članov in strank zahteva, da zagotovijo potrebne informacije, ki ESMA in drugim organom, ki sodelujejo v mehanizmu skupnega spremljanja, omogočajo izvedbo ocene iz prvega pododstavka.

3.    ESMA v sodelovanju z drugimi organi, ki sodelujejo v mehanizmu skupnega spremljanja, Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži letno poročilo o rezultatih svojih dejavnosti v skladu z odstavkom 2.

4.    ESMA ukrepa v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1095/2010, kadar na podlagi informacij, prejetih v okviru mehanizma skupnega spremljanja, in po razpravah v okviru navedenega mehanizma:

(a)    meni, da pristojni organi ne zagotavljajo skladnosti klirinških članov in strank z zahtevo iz člena 7a;

(b)    opredeli tveganje za finančno stabilnost Unije zaradi domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije.

Pred ukrepanjem v skladu s prvim pododstavkom lahko ESMA izda smernice ali priporočila v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

5.    Kadar ESMA na podlagi informacij, prejetih v okviru mehanizma skupnega spremljanja, in po razpravah v okviru tega mehanizma meni, da skladnost z zahtevo iz člena 7a ne zagotavlja učinkovitega zmanjšanja prekomerne izpostavljenosti klirinških članov Unije in strank do CNS stopnje 2, pregleda regulativne tehnične standarde iz člena 7a(5) in po potrebi določi ustrezno prilagoditveno obdobje, ki ni daljše od 12 mesecev.“;

(19)člen 24 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 24

Izredne razmere

1.    Pristojni organ CNS ali kateri koli drug ustrezen organ brez nepotrebnega odlašanja obvesti ESMA, kolegij, zadevne članice ESCB, Komisijo in druge zadevne organe o morebitnih izrednih razmerah, povezanih s CNS, vključno z vsem naslednjim:

(a)    okoliščinami ali dogodki, ki vplivajo ali bodo verjetno vplivali na bonitetno ali finančno stabilnost ali na odpornost CNS, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 14, njihovih klirinških članov ali strank;

(b) kadar namerava CNS aktivirati svoj načrt sanacije v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2021/23, če je pristojni organ sprejel ukrep za zgodnje posredovanje v skladu s členom 18 navedene uredbe ali če je pristojni organ zahteval popolno ali delno odstavitev višjega vodstva ali odbora CNS v skladu s členom 19 navedene uredbe;

(c) v primeru razvoja dogodkov na finančnih trgih, ki bi lahko negativno vplivali na likvidnost trga, transmisijo denarne politike, nemoteno delovanje plačilnih sistemov ali stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, v kateri ima sedež CNS ali eden izmed njenih klirinških članov.

2.    ESMA usklajuje pristojne organe, organ za reševanje, določen na podlagi člena 3(1) Uredbe (EU) 2021/23, in kolegije pri oblikovanju skupnega odziva na izredne razmere v zvezi s CNS.

3.    V primeru izrednih razmer, razen če je organ za reševanje sprejel ukrep za reševanje v zvezi s CNS v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2021/23, in za uskladitev odzivov pristojnih organov sejo nadzornega odbora za CNS:

(a)    lahko skliče predsednik nadzornega odbora za CNS;

(b)    skliče predsednik nadzornega odbora za CNS na zahtevo dveh članov nadzornega odbora za CNS.

4.    Na sejo iz odstavka 3 je lahko povabljen tudi kateri koli od naslednjih organov, če je to primerno glede na vprašanja, o katerih se bo razpravljalo na seji:

(a)    zadevne centralne banke izdajateljice;

(b)    zadevni pristojni organi za nadzor nad klirinškimi člani, po potrebi vključno z ECB v okviru nalog, ki zadevajo bonitetni nadzor kreditnih institucij v okviru enotnega nadzornega mehanizma in so nanjo prenesene v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013;

(c)    zadevni pristojni organi za nadzor nad mesti trgovanja;

(d)    zadevni pristojni organi za nadzor nad strankami, če so te znane;

(e)    zadevni organi za reševanje, določeni na podlagi člena 3(1) Uredbe (EU) 2021/23.

Kadar se seja nadzornega odbora za CNS skliče v skladu s prvim pododstavkom, predsednik o tem obvesti EBA, EIOPA, ESRB in Komisijo, ki jih na njihovo zahtevo prav tako povabi k sodelovanju na navedeni seji.

5.    ESMA lahko od CNS, ki imajo dovoljenje, njihovih klirinških članov in strank, povezanih infrastruktur finančnega trga in povezanih tretjih oseb, ki so jim navedene CNS v zunanje izvajanje zaupale operativne funkcije ali dejavnosti, z enostavnim zahtevkom zahteva, da zagotovijo vse potrebne informacije, ki ESMA omogočajo opravljanje funkcije usklajevanja iz tega člena.

6.    ESMA lahko na predlog nadzornega odbora za CNS v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 izda nujna priporočila, naslovljena na enega ali več pristojnih organov, v katerih jim priporoči, naj sprejmejo začasne ali stalne nadzorne odločitve v skladu z zahtevami iz člena 16 ter naslovov IV in V, da se preprečijo ali ublažijo znatni negativni učinki na finančno stabilnost Unije. ESMA lahko izda nujna priporočila le, če je prizadeta več kot ena CNS, ki ima dovoljenje, ali če dogodki na ravni Unije destabilizirajo čezmejne trge, na katerih se izvaja kliring.“;

(20)člen 24a se spremeni:

(a)    v odstavku 2 se točka (d)(ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii)    kadar se nadzorni odbor za CNS sestane v zvezi s CNS, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 14, v okviru razprav o odstavku 7 tega člena, centralne banke, ki izdajajo valute Unije za finančne instrumente, za katere kliring opravlja CNS z dovoljenjem, ki so zahtevale članstvo v nadzornem odboru za CNS in ki nimajo glasovalne pravice.“;

(b)    odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.    Predsednik lahko na seje nadzornega odbora za CNS, če je primerno in potrebno, kot opazovalce povabi člane kolegijev iz člena 18, predstavnike ustreznih organov strank, če so te znane, ter ustreznih institucij in organov Unije.“;

(c)    odstavek 7 se spremeni:

(i)    uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„V zvezi s CNS, ki imajo dovoljenje ali so zanj zaprosile v skladu s členom 14, nadzorni odbor za CNS za namene člena 23a(2) pripravlja odločitve in izvaja naloge, zaupane ESMA v naslednjih točkah:“;

(ii)    vstavijo se naslednje točke (ba), (bb) in (bc):

„(ba)    vsaj enkrat letno razpravlja o prednostnih nalogah na področju nadzora nad CNS, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 14, in jih opredeli, da lahko ESMA sodeluje pri pripravi strateških prednostnih nalog Unije na področju nadzora v skladu s členom 29a Uredbe (EU) št. 1095/2010;

(bb)    v sodelovanju z EBA, EIOPA in ECB pri opravljanju svojih nalog v okviru enotnega mehanizma nadzora na podlagi Uredbe (EU) št. 1024/2013 prouči vsa čezmejna tveganja, ki izhajajo iz dejavnosti CNS, tudi zaradi medsebojne povezanosti CNS, prepletenosti in tveganj koncentracije zaradi takih čezmejnih povezav;

(bc)    pripravi osnutke mnenj, ki jih sprejme odbor nadzornikov v skladu s členoma 17 in 17b, ter osnutke sklepov o potrditvi v skladu s členom 49;“;

(iii)    doda se naslednji pododstavek:

„ESMA vsako leto poroča Komisiji o čezmejnih tveganjih, ki izhajajo iz dejavnosti CNS iz točke (bb) prvega pododstavka.“;

(21)člen 25 se spremeni:

(a)    v odstavku 4 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Odločitev o priznanju temelji na pogojih iz odstavka 2 za CNS stopnje 1 ter odstavka 2, točke (a) do (d), in odstavka 2b za CNS stopnje 2. ESMA v 180 delovnih dneh po ugotovitvi, da je vloga popolna v skladu z drugim pododstavkom, pisno obvesti CNS vlagateljico, ali je bilo priznanje odobreno ali zavrnjeno, in to v celoti obrazloži.“;

(b)    v odstavku 5 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar se pregled izvede v skladu s točko (a) prvega pododstavka, se opravi v skladu z odstavki 2 do 4. Kadar se pregled izvede v skladu s točko (b) prvega pododstavka, se prav tako opravi v skladu z odstavki 2 do 4, vendar CNS iz odstavka 1 ni treba predložiti nove vloge, ampak mora ESMA zagotoviti vse informacije, potrebne za pregled njenega priznanja.“;

(c)    v odstavku 6 se doda naslednji pododstavek:

„Kadar je to v interesu Unije in ob upoštevanju morebitnih tveganj za finančno stabilnost Unije zaradi pričakovanega sodelovanja klirinških članov in mest trgovanja s sedežem v Uniji s CNS s sedežem v tretji državi, lahko Komisija sprejme izvedbeni akt iz prvega pododstavka ne glede na to, ali je izpolnjena točka (c) navedenega pododstavka.“;

(d)    odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.    ESMA sklene učinkovite dogovore o sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi iz tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okviri so bili prepoznani kot enakovredni tej uredbi v skladu z odstavkom 6.“;

(e)    vstavijo se naslednji odstavki 7a, 7b in 7c:

„7a.    Če ESMA še ni določil razvrstitve CNS ali če je določil, da so vse ali nekatere CNS v zadevni tretji državi CNS stopnje 1, se v dogovorih o sodelovanju iz odstavka 7 upošteva tveganje, ki ga prinaša opravljanje klirinških storitev s strani navedenih CNS, in določi:

(a)    mehanizem za letno izmenjavo informacij med ESMA, centralnimi bankami izdajateljicami iz odstavka 3, točka (f), in pristojnimi organi zadevnih tretjih držav, tako da lahko ESMA:

(i)    zagotovi, da CNS izpolnjuje pogoje za priznanje v skladu z odstavkom 2,

(ii)    opredeli morebitne bistvene učinke na likvidnost trga ali finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic in

(iii)    spremlja dejavnosti kliringa v eni ali več CNS, ki jih v taki tretji državi ustanovijo klirinški člani s sedežem v Uniji ali so del skupine, za katero velja konsolidirani nadzor v Uniji;

(b)    izjemoma mehanizem za četrtletno izmenjavo informacij, v okviru katerega je treba zagotoviti podrobne informacije, ki vključujejo vidike iz odstavka 2a, in zlasti informacije o bistvenih spremembah modelov in parametrov tveganja, razširitvi dejavnosti in storitev CNS ter spremembah strukture računov stranke, da se ugotovi, ali je CNS potencialno blizu temu, da postane sistemsko pomembna za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, ali je verjetno, da bo to postala;

(c)    mehanizem za takojšnje uradno obveščanje ESMA, če pristojni organ tretje države meni, da CNS, ki jo nadzoruje, krši pogoje svojega dovoljenja ali drugo zakonodajo, katere predmet je;

(d)    postopke, potrebne za učinkovito spremljanje razvoja regulativnega in nadzornega okvira v tretji državi;

(e)    postopke, v okviru katerih organi tretjih držav ESMA, kolegij za CNS iz tretjih držav iz člena 25c ter centralne banke izdajateljice iz odstavka 3, točka (f), brez nepotrebnega odlašanja obveščajo o vseh izrednih razmerah, povezanih s priznano CNS, vključno z razvojem dogodkov na finančnih trgih, ki bi lahko negativno vplivali na likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema v Uniji ali eni od njenih držav članic, pa tudi postopke in krizne načrte za obvladovanje takih razmer;

(f)    postopke, s katerimi organi tretjih držav zagotavljajo učinkovito izvrševanje odločitev, ki jih ESMA sprejme v skladu s členi 25f, 25k(1), točka (b), 25l, 25m in 25p;

(g)    soglasje organov tretje države za nadaljnje posredovanje informacij, ki so jih zagotovili ESMA na podlagi dogovorov o sodelovanju z organi iz odstavka 3 in člani kolegija za CNS iz tretjih držav, ob upoštevanju zahtev glede varovanja poklicne skrivnosti iz člena 83.

7b.    Kadar ESMA ugotovi, da je vsaj ena CNS v zadevni tretji državi CNS stopnje 2, je v dogovorih o sodelovanju iz odstavka 7 v zvezi z navedenimi CNS stopnje 2 določeno vsaj naslednje:

(a)    elementi iz odstavka 7a, točke (a), (c), (d), (e) in (g), če dogovori o sodelovanju z zadevno tretjo državo še niso sklenjeni v skladu z drugim pododstavkom;

(b)    mehanizem za mesečno izmenjavo informacij med ESMA, centralnimi bankami izdajateljicami iz odstavka 3, točka (f), in pristojnimi organi zadevnih tretjih držav, vključno z dostopom do vseh informacij, ki jih zahteva ESMA, da se zagotovi skladnost CNS z zahtevami iz odstavka 2b;

(c)    postopki pri usklajevanju nadzornih dejavnosti, vključno s privolitvijo organov tretjih držav, da omogočijo preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem v skladu s členom 25g oziroma 25h;

(d)    postopki, s katerimi organi tretjih držav zagotavljajo učinkovito izvrševanje odločitev, ki jih ESMA sprejme v skladu s členi 25b, 25f do 25m, 25p in 25q;

(e)    postopki, s katerimi organi tretjih držav nemudoma obvestijo ESMA o naslednjem, s poudarkom na vidikih, pomembnih za Unijo ali eno ali več njenih držav članic:

(i)    vzpostavitvi načrtov sanacije in načrtov reševanja ter vseh naknadnih bistvenih spremembah teh načrtov,

(ii)    kadar namerava CNS stopnje 2 aktivirati svoj načrt sanacije ali kadar organi tretje države ugotovijo, da obstajajo znaki nastajajočih kriznih razmer, ki bi lahko vplivale na dejavnosti navedene CNS, zlasti na njeno sposobnost zagotavljanja klirinških storitev, ali kadar organi tretje države nameravajo v bližnji prihodnosti sprejeti ukrep za reševanje.

7c.    Kadar ESMA meni, da pristojni organ tretje države ne izpolnjuje katere od določb iz dogovora o sodelovanju, sklenjenega v skladu z odstavki 7, 7a in 7b, o tem zaupno in brez odlašanja obvesti Komisijo. Komisija se lahko v takem primeru odloči pregledati izvedbeni akt, sprejet v skladu z odstavkom 6.“;

(22)v členu 25b(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„ESMA od vsake CNS stopnje 2 zahteva vse naslednje:

(i)potrditev, vsaj enkrat letno, da so zahteve iz člena 25(2b), točke (a), (c) in (d), še naprej izpolnjene,

(ii)redne informacije in podatke, da lahko ESMA nadzoruje skladnost navedenih CNS z zahtevami iz člena 25(2b), točka (a).“;

(23)v členu 25p(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)    zadevna CNS resno in sistematično krši katero od veljavnih zahtev iz te uredbe ali ne izpolnjuje več katerega od pogojev za priznanje iz člena 25, pri tem pa ne sprejme popravnega ukrepa, ki ga je zahteval ESMA, v ustrezno določenem roku, ki ni daljši od enega leta.“;

(24)vstavi se naslednji člen 25r:

„Člen 25r

Javno obvestilo

ESMA lahko brez poseganja v člena 25p in 25q izda javno obvestilo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)CNS iz tretje države ni plačala pristojbin, ki jih je treba plačati v skladu s členom 25d, ali ni plačala glob, ki jih je treba plačati v skladu s členom 25j, ali periodičnih denarnih kazni, ki jih je treba plačati v skladu s členom 25k;

(b)CNS v nobenem od primerov iz člena 25p(1), točka (c), ni sprejela popravnega ukrepa, ki ga je zahteval ESMA, v ustrezno določenem roku, ki ni daljši od šestih mesecev.“;

(25)v členu 26(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.    CNS ima zanesljivo ureditev upravljanja, ki vključuje jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi, učinkovitimi postopki za ugotavljanje, upravljanje in spremljanje tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena, in poročanje o njih ter primerne mehanizme za notranjo kontrolo, vključno z zanesljivimi upravnimi in računovodskimi postopki. CNS ne sme biti ali postati klirinški član ali stranka ali skleniti posrednih klirinških dogovorov s klirinškim članom z namenom opravljanja klirinških dejavnosti pri CNS.“;

(26)člen 31 se spremeni:

(a)    v odstavku 2 se tretji in četrti pododstavek nadomestita z naslednjim:

„Pristojni organ predlaganemu pridobitelju ali odsvojitelju takoj, v vsakem primeru pa v dveh delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila iz tega odstavka in informacij iz odstavka 3, pisno potrdi njihov prejem ter jih posreduje ESMA in kolegiju.

Pristojni organ v 60 delovnih dneh od datuma pisnega potrdila o prejemu uradnega obvestila in vseh dokumentov, ki jih je treba priložiti uradnemu obvestilu na podlagi seznama iz člena 32(4), in če obdobje ni podaljšano v skladu s tem členom (v nadaljnjem besedilu: ocenjevalno obdobje), opravi oceno iz člena 32(1) (v nadaljnjem besedilu: ocena). V ocenjevalnem obdobju kolegij izda mnenje v skladu s členom 19, ESMA pa izda mnenje v skladu s členom 24a(7), prvi pododstavek, točka (bc), in v skladu s postopkom iz člena 17b.“;

(b)    v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Pristojni organ, ESMA in kolegij lahko po potrebi v ocenjevalnem obdobju, vendar najpozneje 50. delovni dan ocenjevalnega obdobja, zahtevajo dodatne informacije, potrebne za dokončanje ocene. Navedena zahteva se poda pisno, v njej pa se navede, katere dodatne informacije so potrebne.“;

(27) v členu 32(1) se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Mnenji o oceni pristojnega organa v zvezi z uradnim obvestilom iz člena 31(2) in informacijami iz člena 31(3), ki ga kolegij sprejme v skladu s členom 19, ESMA pa v skladu s členom 24a(7), prvi pododstavek, točka (bc), se izdata v skladu s postopkom iz člena 17b.“;

(28)člen 35 se spremeni:

(a)    v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„CNS ne odda glavnih dejavnosti, povezanih z upravljanjem tveganj, v zunanje izvajanje, razen če to odobri pristojni organ. Mnenji o odločitvi pristojnega organa, ki ga kolegij sprejme v skladu s členom 19, ESMA pa v skladu s členom 24a(7), točka (bc), se izdata v skladu s postopkom iz člena 17b.“;

(b)    odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.    CNS pristojnemu organu, ESMA in kolegiju na zahtevo predloži vse potrebne informacije, ki jih ti potrebujejo za oceno upoštevanja te uredbe pri opravljanju dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje.“;

(29)člen 37 se spremeni:

(a)    odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.    CNS na podlagi nasveta odbora za tveganja v skladu s členom 28(3) določi kategorije sprejemljivih klirinških članov in merila za sprejem, po potrebi za posamezno vrsto produkta, pri katerem je bil opravljen kliring. Navedena merila so nediskriminatorna, pregledna in objektivna, da se zagotovi pošten in odprt dostop do CNS, ter zagotavljajo, da bodo imeli klirinški člani dovolj finančnih sredstev in operativnih zmogljivosti za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz sodelovanja v CNS. Merila, ki omejujejo dostop, so dovoljena le, če je njihov namen obvladovanje tveganj CNS. Merila zagotovijo, da CNS ali klirinške hiše ne morejo biti neposredno ali posredno klirinški člani CNS.“;

(b)    vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a.    CNS sprejme nefinančne nasprotne stranke kot klirinške člane le, če lahko dokažejo, da so sposobne izpolniti zahteve po kritju in prispevke v jamstveni sklad, tudi v stresnih tržnih razmerah.

Pristojni organ CNS, ki sprejme nefinančne nasprotne stranke, redno pregleduje take ureditve ter o njihovi ustreznosti poroča ESMA in kolegiju.

Nefinančna nasprotna stranka, ki deluje kot klirinški član, ne sme ponujati klirinških storitev za stranke in pri CNS vodi račune samo za sredstva in pozicije, ki jih ima za svoj račun.

ESMA lahko izda mnenje ali priporočilo o ustreznosti takih ureditev po ad hoc medsebojnem strokovnem pregledu.“;

(c)    doda se odstavek 7:

„7.    ESMA po posvetovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobneje opredeli elemente, ki jih je treba upoštevati pri določanju meril za sprejem iz odstavka 1.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [Urad za publikacije: vstaviti je treba datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(30) člen 38 se spremeni:

(a)    v odstavku 7 se doda naslednji pododstavek:

„Klirinški člani, ki opravljajo klirinške storitve, in stranke, ki opravljajo klirinške storitve, svoje stranke jasno in pregledno obvestijo o načinu delovanja modelov kritja CNS, tudi v stresnih situacijah, ter jim zagotovijo simulacijo zahtev po kritju, ki bi lahko veljale v različnih scenarijih. To vključuje kritja, ki jih zahteva CNS, in vsa dodatna kritja, ki jih zahtevajo klirinški člani in stranke, ki same opravljajo klirinške storitve.“;

(b)    odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.    Klirinški člani CNS in stranke, ki opravljajo klirinške storitve, jasno obvestijo svoje obstoječe in potencialne stranke o morebitnih izgubah ali drugih stroških, ki bi jih lahko nosile zaradi uporabe postopka upravljanja v primeru neizpolnjevanja obveznosti in ureditve za porazdelitev izgub in pozicij v skladu s pravili delovanja CNS, vključno z vrsto nadomestila, ki ga lahko prejmejo, ob upoštevanju člena 48(7). Strankam se zagotovijo dovolj podrobne informacije, da lahko razumejo, kakšne izgube ali drugi stroški bi lahko zanje nastali v najslabšem scenariju, če bi CNS sprejela sanacijske ukrepe.“;

(31)člen 41 se spremeni:

(a)    odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.    CNS določi, terja in pobira kritja za omejitev svoje kreditne izpostavljenosti od svojih klirinških članov in, kjer je to primerno, od CNS, s katerimi ima sklenjen dogovor o interoperabilnosti. Takšna kritja zadostujejo za kritje morebitnih izpostavljenosti, ki se po ocenah CNS lahko pojavijo do unovčenja zadevnih pozicij. Kritja so tudi dovolj velika, da se lahko z njimi pokrijejo izgube v višini najmanj 99 % sprememb izpostavljenosti v ustreznem obdobju, in zagotovijo, da ima CNS v celoti zavarovane svoje izpostavljenosti nasproti vsem svojim klirinškim članom in po potrebi nasproti CNS, s katerimi ima sklenjen dogovor o interoperabilnosti, vsaj na dnevni osnovi. CNS stalno spremlja in spreminja stopnjo svojih kritij, da odražajo tržne razmere, pri tem pa upošteva vse morebitne prociklične učinke takih sprememb.

2.    CNS sprejme modele in parametre za določanje zahtev po kritju, ki zajemajo značilnosti tveganja produktov, pri katerih je bil opravljen kliring, in upoštevajo interval pobiranja kritja, likvidnost trga in možnost sprememb v času trajanja posla. Modele potrdi pristojni organ, o njih pa se pripravi mnenje v skladu s členom 19 ter mnenje ESMA v skladu s členom 24a(7), prvi pododstavek, točka (bc), ki se izdata v skladu s postopkom iz člena 17b.

3.    CNS terja in pobira kritja čez dan, vsaj takrat, ko so preseženi vnaprej določeni pragi. Pri tem CNS upošteva morebitni vpliv svojih pobiranj in plačil kritij čez dan na likvidnostni položaj svojih udeležencev. CNS si po svojih najboljših močeh prizadeva, da po prejemu vseh zapadlih plačil ne izvaja pozivov k doplačilu gibljivega kritja čez dan.“;

(32)v členu 44(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„CNS vsakodnevno meri svoje morebitne likvidnostne potrebe. Upošteva likvidnostno tveganje, ki nastane zaradi neplačila vsaj dveh subjektov, vključno s klirinškimi člani ali ponudniki likvidnosti, do katerih ima največjo izpostavljenost.“;

(33) člen 46 se spremeni:

(a)    odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.    CNS sprejme za kritje začetne in nadaljnje izpostavljenosti do svojih klirinških članov visoko likvidno zavarovanje z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem. CNS lahko sprejme javna jamstva ali garancije javne banke ali poslovne banke, če so brezpogojno na voljo na zahtevo v obdobju za unovčenje iz člena 41. Kadar so CNS zagotovljene bančne garancije, jih CNS upošteva pri izračunu svoje izpostavljenosti do banke, ki je tudi klirinški član. CNS za vrednosti sredstev in garancij uporablja ustrezne odbitke, ki odražajo možnost, da se njihova vrednost zmanjša v obdobju med zadnjim prevrednotenjem in časom verjetne likvidacije. Pri določanju sprejemljivega zavarovanja in ustreznih odbitkov CNS upošteva likvidnostno tveganje zaradi neizpolnjevanja obveznosti udeleženca na trgu in tveganje koncentracije pri določenih sredstvih. CNS pri spreminjanju stopnje odbitkov, ki jih uporablja za sredstva, ki jih sprejme kot zavarovanje, upošteva morebitne prociklične učinke takih sprememb.“;

(b)    v odstavku 3, prvi pododstavek, se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)    odbitke iz odstavka 1 ob upoštevanju cilja glede omejitve njihove procikličnosti in“;

(34)člen 49 se spremeni:

(a)    odstavki 1 do 1e se nadomestijo z naslednjim:

„1. CNS redno pregleduje sprejete modele in parametre za izračun zahtev po kritju, prispevkov v jamstveni sklad, zahtev glede zavarovanja in drugih mehanizmov za obvladovanje tveganja. Modele izredno natančno in pogosto izpostavlja testom izjemnih situacij, da oceni njihovo prožnost v izjemnih, vendar verjetnih tržnih razmerah, in izvaja testiranja za nazaj, da oceni zanesljivost sprejete metodologije. CNS pridobi neodvisno potrditev, o rezultatih opravljenih testov obvesti pristojni organ in ESMA ter pred sprejetjem kakršne koli bistvene spremembe modelov pridobi njuno potrditev v skladu z odstavki 1a do 1e.

Kolegij v skladu s tem členom sprejme mnenje o sprejetih modelih, vključno z vsakršnimi bistvenimi spremembami teh modelov.

ESMA zagotovi, da se informacije o rezultatih testiranja izjemnih situacij posredujejo evropskim nadzornim organom, ESCB in enotnemu odboru za reševanje, da bi lahko ocenili izpostavljenost finančnih podjetij neizpolnjevanju obveznosti CNS.

1a.    Kadar namerava CNS sprejeti kakršno koli bistveno spremembo modelov iz odstavka 1, predloži vlogo za odobritev take spremembe v elektronski obliki prek centralne podatkovne zbirke iz člena 17(7), kjer se takoj posreduje pristojnemu organu CNS, ESMA in kolegiju. Svoji vlogi priloži neodvisno potrditev načrtovane spremembe.

Kadar CNS meni, da sprememba modelov iz odstavka 1, ki jo namerava sprejeti, ni bistvena, kot je navedeno v odstavku 1g, CNS zahteva, da se za vlogo uporabi postopek z neugovarjanjem v skladu z odstavkom 1b. V tem primeru lahko CNS začne uporabljati tako spremembo pred odločitvijo pristojnega organa CNS in ESMA v skladu z odstavkom 1b.

Pristojni organ CNS v sodelovanju z ESMA v dveh delovnih dneh po prejemu take vloge potrdi prejem vloge in CNS potrdi, da vsebuje zahtevane dokumente. Če eden od njiju ugotovi, da vloga ne vsebuje zahtevanih dokumentov, se vloga zavrne.

1b.    Pristojni organ in ESMA v desetih delovnih dneh od datuma iz tretjega pododstavka odstavka 1a ocenita, ali se predlagana sprememba šteje za bistveno spremembo v skladu z odstavkom 1g. Če eden od njiju ugotovi, da sprememba izpolnjuje enega od pogojev iz odstavka 1g, se vloga oceni v skladu z odstavki 1c, 1d in 1e, pristojni organ CNS pa v sodelovanju z ESMA o tem pisno obvesti CNS vlagateljico.

Kadar CNS vlagateljica v desetih delovnih dneh od datuma iz tretjega pododstavka odstavka 1a ni pisno obveščena, da je bila njena zahteva za uporabo postopka z neugovarjanjem zavrnjena, se šteje, da je navedena sprememba potrjena.

Kadar je zahteva za postopek z neugovarjanjem zavrnjena, CNS v petih delovnih dneh po obvestilu iz prvega pododstavka ne uporablja več navedene spremembe modela. CNS v desetih delovnih dneh po navedenem obvestilu umakne vlogo ali jo dopolni z neodvisno potrditvijo spremembe.

1c.    V 30 delovnih dneh od datuma iz tretjega pododstavka odstavka 1a:

(a)pristojni organ opravi oceno tveganja bistvene spremembe ter predloži poročilo ESMA in kolegiju;

(b)ESMA opravi oceno tveganja bistvene spremembe ter predloži poročilo pristojnemu organu CNS in kolegiju.

1d.    Pristojni organ CNS in ESMA v desetih delovnih dneh po prejemu poročil iz odstavka 1c sprejmeta vsak svojo odločitev ob upoštevanju takih poročil in se medsebojno obvestita o sprejeti odločitvi. Kadar en od njiju spremembe ne potrdi, se sprememba zavrne.

1e.    Pristojni organ in ESMA v petih delovnih dneh po sprejetju odločitev iz odstavka 1d CNS pisno obvestita, ali je bila potrditev odobrena ali zavrnjena, in to v celoti obrazložita.“;

(b)vstavita se naslednja odstavka 1f in 1g:

„1f.    CNS pred pridobitvijo potrditve s strani pristojnega organa in ESMA ne sme sprejeti nobene bistvene spremembe modelov iz odstavka 1. Pristojni organ lahko v soglasju z ESMA dovoli začasno sprejetje bistvene spremembe navedenih modelov pred njihovo potrditvijo, če je to upravičeno zaradi izrednih razmer iz člena 24 te uredbe. Taka začasna sprememba modelov je dovoljena le za določeno obdobje, ki ga skupaj določita pristojni organ CNS in ESMA. CNS po izteku tega obdobja ne sme uporabljati take spremembe modela, razen če je bila odobrena v skladu z odstavki 1a, 1c, 1d in 1e.

1g.    Sprememba se šteje za bistveno, kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)    sprememba povzroči zmanjšanje ali povečanje skupnih vnaprej zagotovljenih finančnih sredstev, vključno z zahtevami po kritju, jamstvenim skladom in lastnimi namenskimi sredstvi, za več kot 15 %;

(b)    spremenijo se struktura, strukturni elementi ali parametri kritja modela kritja ali pa se uvede, odstrani ali spremeni modul kritja na način, ki povzroči zmanjšanje ali povečanje tega modula kritja za več kot 15 % na ravni CNS;

(c)    spremeni se metodologija, ki se uporablja za izračun pobotanj portfelja, kar povzroči zmanjšanje ali povečanje skupnih zahtev po kritju za te finančne instrumente za več kot 10 %;

(d)    spremeni se metodologija za opredelitev in kalibracijo stresnih testov za namen določanja izpostavljenosti jamstvenih skladov, kar povzroči zmanjšanje ali povečanje jamstvenega sklada za več kot 20 % ali posameznega prispevka v jamstveni sklad za več kot 50 %;

(e)    spremeni se metodologija, ki se uporablja za ocenjevanje likvidnostnega tveganja in spremljanje tveganja koncentracije, kar povzroči zmanjšanje ali povečanje ocenjenih likvidnostnih potreb v kateri koli valuti za več kot 20 % ali skupnih likvidnostnih potreb za več kot 10 %;

(f)    metodologija, ki se uporablja za vrednotenje zavarovanja, kalibracijo odbitka pri zavarovanju ali določitev omejitev koncentracije, se spremeni tako, da se skupna vrednost nedenarnega zavarovanja zmanjša ali poveča za več kot 10 %; pod pogojem, da predlagana sprememba CNS ne izpolnjuje meril za razširitev dovoljenja CNS iz člena 2(1);

(g)    v primeru katere koli druge spremembe modelov, ki bi lahko bistveno vplivala na celotno tveganje CNS.“;

(c)    odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.    ESMA v tesnem sodelovanju z ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi seznam zahtevanih dokumentov, ki se priložijo vlogi za potrditev v skladu z odstavkom 1a, in opredeli informacije, ki jih morajo taki dokumenti vsebovati, da se dokaže, da zadevna CNS izpolnjuje vse ustrezne zahteve iz te uredbe.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [Urad za publikacije: vstaviti je treba datum 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(d)    doda se odstavek 6:

„6.    ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo elektronsko obliko vloge za potrditev iz odstavka 1a, ki jo je treba predložiti centralni podatkovni zbirki.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [Urad za publikacije: vstaviti je treba datum 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(1) v členu 54 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.    Dogovor o interoperabilnosti predhodno odobrijo pristojni organi vključenih CNS. Pristojni organi CNS zaprosijo za mnenje ESMA v skladu s členom 24a(7), prvi pododstavek, točka (bc), in kolegij v skladu s členom 19, ki se izdata v skladu s postopkom iz člena 17b.“;

(2)v členu 82 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 1(6), 3(5), 4(3a), 7a(6), 17a(6), 25(2a), 25(6a), 25a(3), 25d(3) in 25i(7), člena 25o, člena 64(7), člena 70 ter členov 72(3) in 85(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas.

3. Prenos pooblastila iz členov 1(6), 3(5), 4(3a), 7a(6), 17a(6), 25(2a), 25(6a), 25a(3), 25d(3) in člena 25i(7), člena 25o, člena 64(7), člena 70 ter členov 72(3) in 85(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“;

(3)člen 85 se spremeni:

(a)    odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.    Komisija do [Urad za publikacije: vstaviti je treba datum pet let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] oceni uporabo te uredbe in pripravi splošno poročilo. Komisija to poročilo skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

(b)    vstavi se naslednji odstavek 1b:

„1b.    Komisija do [Urad za publikacije: vstaviti je treba datum eno leto po začetku veljavnosti te uredbe] Komisiji predloži poročilo o možnosti in izvedljivosti zahteve po ločevanju računov v klirinški verigi nefinančnih in finančnih nasprotnih strank. Poročilu se priloži analiza stroškov in koristi.“;

(c)    odstavek 7 se črta;

(4) člen 90 se spremeni:

ESMA do [Urad za publikacije: vstaviti je treba datum tri leta po začetku veljavnosti te uredbe] oceni potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo.“.

Člen 2

Spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013 

Člen 382 Uredbe (EU) št. 575/2013 se spremeni:

(1)    v odstavku 4 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) posli znotraj skupine, sklenjeni s finančnimi nasprotnimi strankami, kot so opredeljene v členu 2, točka 8, Uredbe (EU) št. 648/2012, finančnimi institucijami ali družbami za pomožne storitve, ki imajo sedež v Uniji ali imajo sedež v tretji državi, ki za navedene finančne nasprotne stranke, finančne institucije ali družbe za pomožne storitve uporablja bonitetne in nadzorniške zahteve, ki so vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Uniji, razen če države članice sprejmejo nacionalno zakonodajo, v kateri zahtevajo strukturno ločitev znotraj bančne skupine; v tem primeru lahko pristojni organi zahtevajo, da se posli znotraj skupine med strukturno ločenimi subjekti vključijo v kapitalske zahteve;“;

(2)    vstavi se naslednji odstavek 4c:

„[4c].    Komisija lahko za namene odstavka 4, točka (b), z izvedbenimi akti in ob upoštevanju postopka pregleda iz člena 464(2) sprejme odločitev, ali so zahteve glede bonitetnega nadzora in regulativne zahteve tretje države vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Uniji.

Če Komisija take odločitve ne sprejme, lahko institucije do 31. decembra 2027 zadevne posle med skupinami še naprej izključujejo iz kapitalskih zahtev za tveganje CVA, če so zadevni pristojni organi odobrili tretjo državo kot primerno za to obravnavo pred 31. decembrom 2026. Pristojni organi EBA uradno obvestijo o takih primerih do 31. marca 2027.“.

Člen 3

Spremembe Uredbe (EU) 2017/1131

Uredba (EU) 2017/1131 se spremeni:

(1)v členu 2 se doda naslednja točka (24):

„(24)    ‚CNS‘ pomeni pravno osebo iz člena 2(1) Uredbe (EU) št. 648/2012.“;

(2)člen 17 se spremeni:

(a)    odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.    Skupna izpostavljenost tveganju sklada denarnega trga do iste nasprotne stranke, ki izhaja iz poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 13 in za katere se ne opravlja centralni kliring pri CNS, ki ima dovoljenje v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012 ali je priznana v skladu s členom 25 navedene uredbe, ne presega 5 % sredstev sklada denarnega trga.“;

(b)    v odstavku 6, prvi pododstavek, se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)    izvedenih finančnih instrumentov, za katere se ne opravlja centralni kliring pri CNS, ki ima dovoljenje v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012 ali je priznana v skladu s členom 25 navedene uredbe, ki nasprotno stranko izpostavijo tveganju do tega subjekta.“.

Člen 4

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.    OKVIR PREDLOGA/POBUDE

   1.1.    Naslov predloga/pobude

   1.2.    Zadevna področja

   1.3.    Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

   1.4.    Cilji

   1.4.1.    Splošni cilji

   1.4.2.    Specifični cilji

   1.4.3.    Pričakovani rezultati in posledice

   1.4.4.    Kazalniki smotrnosti

   1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

   1.5.1.    Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

   1.5.2.    Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

   1.5.3.    Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

   1.5.4.    Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

   1.5.5.    Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

   1.6.    Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

   1.7.    Načrtovani načini upravljanja

   2.    UKREPI UPRAVLJANJA

   2.1.    Pravila o spremljanju in poročanju

   2.2.    Upravljavski in kontrolni sistemi

   2.2.1.    Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

   2.2.2.    Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

   2.2.3.    Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

   2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.    OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE    

   3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

   3.2.    Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

   3.2.1.    Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

   3.2.2.    Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

   3.2.3.    Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

   3.2.4.    Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

   3.2.5.    Udeležba tretjih oseb pri financiranju

   3.3.    Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja 

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

☒ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 40  

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.3.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

–merjeno z odstotkom pogodb, za katere kliring opravijo klirinški udeleženci EU pri CNS iz EU in iz tretjih držav,

–število odobrenih novih produktov CNS iz EU,

–povprečno potreben čas (število dni) za odobritev novih produktov CNS in potrditev sprememb modela,

–število zaključenih postopkov z neugovarjanjem.

–povprečni zneski na aktivnih računih pri CNS iz EU,

–transakcije, za katere je bil opravljen kliring pri CNS iz EU v različnih valutah (absolutna vrednost in primerjava s svetovnimi trgi),

–število klirinških članov in strank v CNS iz EU,

–obseg pogodb, za katere so udeleženci iz EU opravili kliring zunaj CNS iz EU ali za pogodbe, denominirane v valuti EU.

–število mnenj, ki jih ESMA izda na leto,

–število primerov, v katerih pristojni nacionalni organi odstopajo od mnenj ESMA,

–število ustanovljenih skupnih nadzorniških skupin in opravljenih nalog,

–število primerov, ko je organ ESMA usklajeval zahteve po informacijah ali jih zahteval.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

◻    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

☒ Časovno neomejeno

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 46  

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

Ta zakonodajna pobuda ne bo vplivala na odhodke za Evropski organ za vrednostne papirje in trge ali druge organe Evropske unije.

ESMA: V oceni učinka so bili opredeljeni le zmerni dodatni stroški ESMA, hkrati pa predlagani ukrepi izboljšujejo učinkovitost, zaradi česar se bodo zmanjšali stroški. Poleg tega je v nekaterih določbah pojasnjena in ponovno določena vloga ESMA, ne vključujejo pa novih nalog, zato je treba navedene določbe šteti za proračunsko nevtralne.

Opredeljeni stroški so povezani z vzpostavitvijo in delovanjem novega informacijskega orodja za predložitev dokumentov o nadzoru. ESMA bi lahko imel višje stroške, povezane z razvojem ali izbiro takega novega informacijskega orodja in njegovim upravljanjem, vendar bo to informacijsko orodje tudi izboljšalo učinkovitost in ESMA bo imel od tega koristi. Ta učinkovitost je povezana z bistveno manj ročnega dela pri usklajevanju in izmenjavi dokumentov, spremljanju rokov in vprašanj ter usklajevanju s pristojnimi nacionalnimi organi, kolegijem in nadzornim odborom za CNS. Te koristi bodo verjetno odtehtale nastale stroške.

Poleg tega se lahko zaradi začetnega dodatnega dela in zahtevanih dokumentov, povezanih s spremembo orodij in postopkov ter okrepljenim sodelovanjem, stroški sprva zvišajo, vendar se bodo ti sčasoma verjetno znižali ali ostali nespremenjeni. ESMA bo moral zlasti pripraviti osnutke regulativnih/izvedbenih tehničnih standardov o obliki in vsebini dokumentov, ki jih morajo CNS predložiti nadzornim organom, specifikaciji zahteve, da morajo imeti klirinški člani in stranke aktiven račun pri CNS iz Unije, metodologiji izračuna, ki jo je treba uporabiti za izračun deleža, obsegu in podrobnostih poročanja klirinških članov in strank iz EU pristojnim organom o svojih dejavnostih kliringa pri CNS iz tretjih držav ter ob zagotavljanju mehanizmov, ki sprožijo pregled vrednosti pragov kliringa po večjih nihanjih cen osnovnega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC, pregledati tudi obseg izjeme za varovanje pred tveganjem in prage za uporabo obveznosti kliringa ter pripraviti letno poročilo o rezultatih dejavnosti spremljanja. ESMA lahko pri izvajanju teh dejavnosti gradi na že obstoječih notranjih procesih in postopkih, po potrebi pa lahko te postopke pretvori v regulativne/izvedbene tehnične standarde. Pri opredelitvi zahteve glede aktivnega računa za nekatere že opredeljene instrumente in njihovega stalnega spremljanja lahko upošteva delo, ki ga je opravil na podlagi člena 25(2c) uredbe EMIR pri ocenjevanju, katere klirinške storitve CNS stopnje 2 so znatnega sistemskega pomena za Unijo ali eno ali več njenih držav članic, in bi zato lahko bilo potrebnih le nekaj zelo omejenih dodatnih sredstev.

Druga kategorija, ki jo je treba upoštevati pri analizi stroškov, je prilagoditev postopkov in orodij novemu okviru sodelovanja pri nadzoru. Sodelovanje v skupnih nadzorniških skupinah in vzpostavitev skupnega mehanizma spremljanja na ravni EU sta nova elementa v nadzornem okviru. Vendar sta zlasti orodji za izboljšanje sodelovanja med organi in vključujeta naloge, ki jih organi v vseh bistvenih delih že izvajajo, razen spremljanja izvajanja zahtev, določenih za aktivne račune pri CNS iz EU, kot so pristojbine za dostop, ki jih CNS zaračunavajo strankam za aktivne račune. Zaradi teh novih struktur bo verjetno potrebna določena reorganizacija osebja in morda bodo potrebne dodatne seje, vendar zaradi njih ne bodo nastale bistvene proračunske posledice. Poleg tega ponovno določeni nadzorni postopek prinaša tudi koristi, zlasti jasnejše odgovornosti, preprečevanje nepotrebnega podvajanja dela in manj dela zaradi uvedbe postopkov z neugovarjanjem, ki ESMA in pristojnim nacionalnim organom omogočajo, da se osredotočijo na bistvene vidike nadzora v zvezi z razširitvijo klirinških storitev in spremembami modelov tveganja centralnih nasprotnih strank.

Predlagani pristop do CNS iz tretjih držav, ki nočejo plačati pristojbin ESMA, je, da se po šestih mesecih objavi javno obvestilo in po enem letu začne postopek za preklic priznanja. Ta sprememba bo pozitivna z vidika stroškov. Zaradi tega se bo ESMA izognil neplačanemu delu, ki bi ga v nasprotnem primeru moral opraviti.

Poleg tega so uvedene dodatne določbe, v katerih je pojasnjena in ponovno določena vloga ESMA, zato jih je treba šteti za proračunsko nevtralne. ESMA mora na primer že zdaj izdajati mnenja v zvezi z nekaterimi vidiki nadzora, vendar je vsebina navedenih mnenj ponovno določena, da se zagotovi višja stopnja učinkovitosti nadzornega postopka, ESMA pa ima uradno možnost izdati mnenje o letnem pregledu in oceni CNS ter o odvzemu njihovega dovoljenja in možnost prevzeti jasno vlogo pri usklajevanju v izrednih razmerah. To so naloge, ki so v vseh bistvenih pogledih povezane z njihovim že obstoječim tekočim delom, določbe pa pojasnjujejo in s tem krepijo položaj ESMA ter jasno določajo odgovornosti.

Drugi organi Evropske unije Čeprav so uvedene manjše spremembe vloge drugih organov Evropske unije, kot sta Evropska komisija ali Evropska centralna banka, te spremembe ne bodo imele proračunskih posledic.

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

☒    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek:

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje 

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

☒    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

☒    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

◻    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

☒    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

◻    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

◻    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

☒    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

◻    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

☒    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

◻    za lastna sredstva,

◻    za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012).

(2)    Za podrobne informacije o izvedenih finančnih instrumentih in delovanju CNS na finančnih trgih glej Prilogo 7 k priloženi oceni učinka.

(3)    Uredba (EU) 2019/834 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 glede obveznosti kliringa, uvedbe mirovanja obveznosti kliringa, zahtev glede poročanja, tehnik zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracije in nadzora repozitorijev sklenjenih poslov in zahtev za repozitorije sklenjenih poslov (Besedilo velja za EGP) (UL L 141, 28.5.2019, str. 42).

(4)    Uredba (EU) 2019/2099 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s postopki in organi, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenja CNS, in zahtevami za priznanje CNS iz tretjih držav (UL L 322, 12.12.2019, str. 1).

(5)    Uredba (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank (UL L 22, 22.1.2021, str. 1).

(6)    Uredba temelji na standardih, ki jih je po finančni krizi razvil Odbor za finančno stabilnost. Glej Key Attributes of Effective Resolution Regimes for Financial Institutions (Ključne lastnosti učinkovitih shem za reševanje finančnih institucij), Odbor za finančno stabilnost (november 2011) http://www.financialstabilityboard.org/publications/r_111104cc.pdf . Posodobljeno oktobra 2014 s prilogami za posamezne sektorje http://www.financialstabilityboard.org/wp-content/uploads/r_141015.pdf .

(7)    Uredba (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank (UL L 22, 22.1.2021, str. 1).

(8)    […]    

(9)    Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES ter razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013).

(10)    Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019).

(11)    Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (prenovitev) (UL L 302, 17.11.2009).

(12)    Sporočilo Komisije: Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt (COM(2020) 590 final).

(13)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti (COM(2021) 32 final).

(14)    Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021).

(15)    Regulativni tehnični standardi o postopkih za odobritev razširitve storitev ali odobritev sprememb modelov tveganja v skladu s členoma 15 in 49 uredbe EMIR na primer še niso bili sprejeti.

(16)     https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/banking-and-finance/regulatory-process-financial-services/consultations-banking-and-finance/targeted-consultation-review-central-clearing-framework-eu_en  

(17)     https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/13378-Kliring-izvedenih-financnih-instrumentov-Pregled-uredbe-o-infrastrukturi-evropskega-trga_sl  

(18)    Ukrepi, ki niso dobili podpore ali so imeli omejeno podporo so bili višje kapitalske zahteve v uredbi o kapitalskih zahtevah za izpostavljenosti do CNS stopnje 2 zunaj EU, cilji glede zmanjšanja izpostavljenosti do določenih CNS stopnje 2 zunaj EU, obveznost kliringa v EU in makrobonitetna orodja.

(19)    Poročilo ESMA o CNS iz Združenega kraljestva, 2021.

(20)     https://www.esrb.europa.eu/pub/pdf/other/esrb.letter220120_on_response_to_esma_consultation~3182592790.en.pdf

(21)    Dodati je treba povezavo na pozitivno mnenje Odbora za regulativni nadzor.

(22)    Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (Besedilo velja za EGP) (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(23)    Uredba (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o skladih denarnega trga (Besedilo velja za EGP) (UL L 169, 30.6.2017, str. 8).

(24)    […]

(25)    […]

(26)    Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(27)    COM(2017) 331 final.

(28)    Poročilo ESMA, Assessment report under Article 25(2c) of EMIR – Assessment of LCH Ltd and ICE Clear Europe Ltd (Poročilo o oceni v skladu s členom 25(2c) uredbe EMIR – ocena družb LCH Ltd in ICE Clear Europe Ltd), 16. december 2021, ESMA91-372-1945.

(29)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 19. januarja 2021: Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti (COM(2021) 32 final).

(30)    Poročilo ESMA, Assessment report under Article 25(2c) of EMIR – Assessment of LCH Ltd and ICE Clear Europe Ltd (Poročilo o oceni v skladu s členom 25(2c) uredbe EMIR – ocena družb LCH Ltd in ICE Clear Europe Ltd), 16. december 2021, ESMA91-372-1945.

(31)    Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(32)    Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(33)    Sklepi Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in priloge k tem sklepom (UL C 413 I, 12.10.2021, str. 1).

(34)    Uredba (EU) 2019/834 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 glede obveznosti kliringa, uvedbe mirovanja obveznosti kliringa, zahtev glede poročanja, tehnik zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracije in nadzora repozitorijev sklenjenih poslov in zahtev za repozitorije sklenjenih poslov (UL L 141, 28.5.2019, str. 42).

(35)    Delegirana uredba Komisije (EU) št. 149/2013 z dne 19. decembra 2012 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede posrednih ureditev kliringa, obveznosti kliringa, javnega registra, dostopa do mesta trgovanja, nefinančnih nasprotnih strank in tehnik zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS (UL L 52, 23.2.2013, str. 11).

(36)    […]

(37)    Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(38)    Uredba (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o skladih denarnega trga (UL L 169, 30.6.2017, str. 8).

(39)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(40)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(41)    Uredba (EU) 2019/834 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 glede obveznosti kliringa, uvedbe mirovanja obveznosti kliringa, zahtev glede poročanja, tehnik zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracije in nadzora repozitorijev sklenjenih poslov in zahtev za repozitorije sklenjenih poslov (Besedilo velja za EGP) (UL L 141, 28.5.2019, str. 42).

(42)    Uredba (EU) 2019/2099 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s postopki in organi, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenja CNS, in zahtevami za priznanje CNS iz tretjih držav (UL L 322, 12.12.2019, str. 1).

(43)    Uredba (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank (UL L 22, 22.1.2021, str. 1).

(44)    Sporočilo Komisije: Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt (COM(2020) 590 final).

(45)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti (COM(2021) 32 final).

(46)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(47)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(48)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(49)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(50)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(51)    Po uradni proračunski nomenklaturi.

(52)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(53)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(54)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(55)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(56)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(57)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(58)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(59)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(60)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(61)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.