EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 30.3.2022
COM(2022) 144 final
2022/0094(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o določitvi harmoniziranih pogojev za trženje gradbenih izdelkov, spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 305/2011
(Besedilo velja za EGP)
{SEC(2022) 167 final} - {SWD(2022) 87 final} - {SWD(2022) 88 final} - {SWD(2022) 89 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba o gradbenih izdelkih) določa harmonizirane pogoje za trženje gradbenih izdelkov. Uredba o gradbenih izdelkih zagotavlja nemoteno delovanje enotnega trga in prost pretok gradbenih izdelkov v EU. To počne s harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami, ki zagotavljajo skupen tehnični jezik za preskušanje in navajanje lastnosti gradbenih izdelkov (npr. odziv na ogenj, toplotna prevodnost ali zvočna izolacija). Uporaba standardov je obvezna, če so navedeni v Uradnem listu Evropske unije. Gradbeni izdelki, za katere veljajo ti standardi, morajo imeti oznako CE, ki označuje, da so skladni z navedenimi lastnostmi. Taki izdelki lahko nato prosto krožijo na enotnem trgu. Države članice EU ne smejo zahtevati nobenih dodatnih oznak, certifikatov ali preskušanj. Uredba o gradbenih izdelkih ne določa zahtev za izdelke. Države članice EU so odgovorne za določitev zahtev glede varnosti, okolja in energije, ki se uporabljajo za objekte visoke in nizke gradnje.
Komisija je v poročilu o izvajanju uredbe o gradbenih izdelkih iz leta 2016 opredelila nekatere pomanjkljivosti pri njenem izvajanju in številne izzive, povezane med drugim s standardizacijo, poenostavitvijo za mikropodjetja, nadzorom trga in uveljavljanjem, ki bi jih bilo treba nadalje preučiti in o njih razpravljati. Ocena uredbe o gradbenih izdelkih, mnenja s platforme REFIT ter povratne informacije držav članic in deležnikov so jasno pokazali na pomanjkljivosti okvira, ki ovirajo delovanje enotnega trga za gradbene izdelke, zaradi česar se ne dosegajo cilji uredbe o gradbenih izdelkih.
V sporočilu o čisti energiji za vse Evropejce iz novembra 2016 je bilo poudarjeno, da je treba z izboljšanjem delovanja še vedno razdrobljenega enotnega trga za gradbene izdelke sprostiti potencial za rast in delovna mesta. V sporočilu o evropskem zelenem dogovoru, akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo in sporočilu o valu prenove je bila poudarjena vloga uredbe o gradbenih izdelkih v okviru prizadevanj za energijske in z viri gospodarne stavbe in obnove ter pri obravnavi trajnostnosti gradbenih izdelkov. V predlogu revidirane direktive o energijski učinkovitosti stavb je bil poudarjen pomen emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu stavb in gradbenih materialov za izračun potenciala za globalno segrevanje novih stavb od leta 2030. V strategiji EU za gozdove in sporočilu o trajnostnih ogljikovih krogih je bilo v okviru revizije uredbe o gradbenih izdelkih napovedan razvoj standardne, zanesljive in pregledne metodologije za količinsko opredelitev podnebnih koristi gradbenih izdelkov za podnebje ter za zajemanje in uporabo ogljika. Tudi Evropski parlament in Svet sta pozvala k ukrepom za spodbujanje krožnosti gradbenih izdelkov, odpravo ovir za gradbene izdelke na enotnem trgu ter prispevanje k ciljem evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za krožno gospodarstvo.
Splošna cilja revizije uredbe o gradbenih izdelkih sta zato (1) vzpostaviti dobro delujoč enotni trg za gradbene izdelke ter (2) prispevati k ciljem zelenega in digitalnega prehoda, zlasti k sodobnemu in konkurenčnemu gospodarstvu, gospodarnemu z viri.
To je pobuda v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT), saj je predlog skladen s cilji programa REFIT, tj. poenostaviti in bolj ciljno usmeriti zakonodajo EU ter olajšati skladnost z njo.
Namen tega predloga je obravnavati naslednje težave:
Težava 1: enotni trg za gradbene izdelke ni vzpostavljen.
Postopek standardizacije, ki je v središču uredbe o gradbenih izdelkih, je premalo učinkovit. V zadnjih letih je bilo osnutke harmoniziranih standardov, ki so jih razvile evropske organizacije za standardizacijo, predvsem zaradi pravnih pomanjkljivosti le redko mogoče navesti v Uradnem listu Evropske unije. Pomanjkanje navajanja posodobljenih harmoniziranih standardov za gradbene izdelke je ključni dejavnik, ki ogroža nemoteno delovanje enotnega trga in ustvarja trgovinske ovire ter dodatne stroške in upravno breme za gospodarske subjekte. Zastareli harmonizirani standardi tudi niso vedno relevantni za trg, saj proces ne more slediti razvoju v sektorju. Poleg tega sedanje stanje ne omogoča izpolnjevanja regulativnih potreb držav članic. Zaradi teh pomanjkljivosti države članice uporabljajo nacionalne oznake, certifikate in odobritve. To je v nasprotju z uredbo o gradbenih izdelkih in ni v skladu s sodno prakso Sodišča. Poleg tega se je zaradi slabših rezultatov običajne poti standardizacije postopoma povečala delovna obremenitev na alternativni poti za pridobitev oznake CE z evropskimi ocenjevalnimi dokumenti (EAD). Zaradi tega povečanja delovne obremenitve, ki bi lahko celo ohromilo sistem, je Komisija potrebovala več časa za izvedbo svojih ocen.
Težava 2: izvajanje izzivov na nacionalni ravni.
Ta vprašanja prav tako povečujejo zapletenost pravnega okvira in prispevajo k dejstvu, da se dejavnosti nadzora trga med državami članicami zelo razlikujejo (po kakovosti in učinkovitosti). Neučinkovit nadzor trga in izvrševanje na splošno omejuje zaupanje v regulativni okvir in zato odvrača družbe od skladnosti z zakonodajo.
V poročilu o izvajanju so bile ugotovljene pomanjkljivosti, povezane z delovanjem priglašenih organov, ki kažejo, da bi bilo treba ustrezne določbe uredbe o gradbenih izdelkih natančneje opredeliti, na primer glede zahtev zanje (člen 43 uredbe o gradbenih izdelkih), njihovih operativnih obveznosti (člen 52) in njihovega usklajevanja (člen 55).
Težava 3: zapletenost pravnega okvira / poenostavitev ni dosežena.
Harmonizirane tehnične specifikacije zagotavljajo skupen tehnični jezik za preskušanje in navajanje lastnosti gradbenih izdelkov (npr. odziv na ogenj, toplotna prevodnost ali zvočna izolacija). Oznaka CE je v skladu z uredbo o gradbenih izdelkih povezana z oceno lastnosti gradbenega izdelka in ne z njegovo skladnostjo z zahtevami za izdelke, saj te niso določene z uredbo o gradbenih izdelkih. Glede na to, da gre za precej izjemen primer v primerjavi z drugo zakonodajo novega zakonodajnega okvira, se pomen oznake CE pogosto napačno razume in razlaga.
Druge določbe uredbe o gradbenih izdelkih niso dovolj jasne ali pa povzročajo prekrivanja znotraj samega okvira (npr. prekrivanje med informacijami, ki se zahtevajo za izjavo o lastnostih in za oznako CE) ali med uredbo o gradbenih izdelkih in drugo zakonodajo EU (morebitne vzporedne poti do oznake CE za nekatere gradbene izdelke v skladu z uredbo o gradbenih izdelkih in direktivo o okoljsko primerni zasnovi). Poleg tega so se določbe uredbe o gradbenih izdelkih o poenostavitvi, ki so bile namenjene zlasti MSP, omejeno uporabljale zaradi pomanjkanja ozaveščenosti in nejasnosti določb. Najmanjše družbe nosijo največje upravno breme. Prekrivanja in nedoslednosti povzročajo neučinkovitost.
Poleg tega ni posebnih določb o zagotavljanju informacij v digitalni obliki. To bo postal izziv, zlasti ker bodo v okviru digitalnih dnevnikov stavbe, okvira Level(s) ali drugih orodij za ocenjevanje in poročanje o trajnostnosti stavb potrebne zanesljive informacije o izdelkih od proizvodnje do vgradnje v stavbo in rušenja.
Težava 4: na podlagi uredbe o gradbenih izdelkih ni mogoče uresničiti širših političnih prednostnih nalog, kot sta zeleni in digitalni prehod ter varnost izdelkov.
Razpoložljive harmonizirane metode ocenjevanja lastnosti gradbenih izdelkov zajemajo le nekatere elemente, povezane z vplivi na okolje, kot je onesnaževanje, niso pa bile vzpostavljene v zvezi s trajnostno rabo naravnih virov. Poleg tega uredba o gradbenih izdelkih ne omogoča določitve okoljskih, funkcionalnih in varnostnih zahtev za gradbene izdelke, kar ovira možnost obravnave vprašanj, ki ne temeljijo na lastnostih. Vendar so za spodbujanje spodbud in povpraševanja po nizkoogljičnih gradbenih izdelkih in gradbenih izdelkih za shranjevanje ogljika potrebne skladne in pregledne informacije o podnebni in okoljski učinkovitosti ter trajnostnosti gradbenih izdelkov in možnost upravljanja posebnih značilnosti izdelkov, kot sta trajnost ali popravljivost. Z izboljšanjem krožnosti gradbenih izdelkov se bo okrepila tudi odpornost EU glede dostopa do gradbenih materialov. Poleg tega digitalne informacije o gradbenih izdelkih niso na voljo v zadostnem obsegu, da bi bilo mogoče obravnavati cilje glede krožnosti in trajnostnosti ter zagotoviti informacije, ki se zahtevajo z drugo povezano zakonodajo (npr. direktivo o energijski učinkovitosti stavb ali uredbo o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov).
Uredba o gradbenih izdelkih znatno omejuje možnosti sektorja, da dosledno in harmonizirano navede lastnosti svojih izdelkov ter razlikuje izdelke glede na podnebno in okoljsko učinkovitost ter trajnostnost. Poleg tega bistveno omejuje možnosti držav članic, da določijo nacionalne zahteve za stavbe ali v javna naročila vključijo merila za cilje glede trajnostnosti, ne da bi pri tem ogrozile delovanje enotnega trga.
•Skladnost z veljavnimi določbami na področju politike
Pobuda je skladna z načelom, da se ne škoduje bistveno, saj prispeva k ciljem evropskega zelenega dogovora (zlasti vala prenove) glede zelenega prehoda in akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Spodbuja okolju prijaznejšo proizvodnjo, ponovno uporabo, predelavo in recikliranje gradbenih izdelkov. Zagotavlja prilagajanje podnebnim spremembam. Podpira revizijo direktive o energijski učinkovitosti stavb z zagotavljanjem informacij o okoljski učinkovitosti gradbenih izdelkov in s tem olajšuje izračun energijske učinkovitosti stavb, njihovega potenciala globalnega segrevanja in odvzema ogljika, povezanega s shranjevanjem ogljika.
V akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo je bila napovedana pobuda za trajnostne izdelke (SPI), katere cilj je zasnovati izdelke, primerne za podnebno nevtralno, krožno gospodarstvo, gospodarno z viri, zlasti s sprejetjem uredbe o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov. Kadar zakonodaja EU, kot je ta predlog, za določene izdelke ureja vidike okoljske in podnebne trajnostnosti izdelkov, bi moral nadaljnji razvoj politike in zakonodaje ostati v okviru namenskega instrumenta z enako stopnjo strogosti kot uredba o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov. To prispeva k večji skladnosti predpisov EU o določenih izdelkih in preprečuje upravno breme za gospodarske subjekte, ki bi sicer morali izpolnjevati zahteve, določene v različnih zakonodajah EU.
Zato so zaradi tesnih medsebojnih povezav med okoljsko učinkovitostjo in konstrukcijskimi lastnostmi gradbenih izdelkov, vključno z zdravstvenimi in varnostnimi vidiki, v tem predlogu določene zahteve glede trajnostnosti za gradbene izdelke. Vendar lahko posebne okoliščine upravičijo ciljno usmerjene ukrepe za gradbene izdelke v okviru uredbe o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov. To bo na primer veljalo za gradbene izdelke, povezane z energijo, ki so že urejeni z obstoječo direktivo o okoljsko primerni zasnovi, kot so peči na trdna goriva.
Sporočilo „Nova industrijska strategija za Evropo“ iz marca 2020 določa načrt za industrijo EU, ki bo vodila dvojni zeleni in digitalni prehod ter pri tem izkoristila moč svojih tradicij, podjetij in ljudi za povečanje konkurenčnosti. Za uresničitev teh ciljev je bil opredeljen pristop, ki temelji na industrijskem ekosistemu, da bi bolje povezali potrebe in podprli ključne akterje v vsaki vrednostni verigi. V sporočilu o posodobitvi nove industrijske strategije iz leta 2020 je bilo gradbeništvo opredeljeno kot eden od prednostnih ekosistemov, ki se soočajo z največjimi izzivi pri doseganju podnebnih ciljev in ciljev glede trajnostnosti ter pri digitalni preobrazbi in katerih konkurenčnost je od tega odvisna. Komisija v procesu soustvarjanja z industrijo, deležniki in državami članicami v okviru posodobljene industrijske strategije razvija pot prehoda za ekosistem gradbeništva. V okviru tega dela je 15. decembra 2021 objavila delovni dokument služb Komisije, v katerem so predlagani scenariji za bolj zeleno, digitalno in odporno gradbeništvo. Omogočitveni in regulativni okvir, primeren za prihodnost, ki spodbuja naložbe in krepitev zaupanja, je ključen za odpornost ekosistema in predpogoj za dvojni prehod.
V strategiji za MSP za trajnostno in digitalno Evropo je poudarjena pomembna vloga MSP pri spodbujanju zelenega prehoda in ponovno je poudarjeno, da jim je treba dati na voljo instrumente za razumevanje okoljskih tveganj in njihovo blažitev, tudi v gradbenem sektorju.
V sporočilu „Strategija EU za standardizacijo: Določitev globalnih standardov v podporo odpornemu, zelenemu in digitalnemu enotnemu trgu EU“ je bilo gradbeništvo opredeljeno kot eno od najpomembnejših področij, na katerih bi lahko harmonizirani standardi izboljšali konkurenčnost in zmanjšali tržne ovire.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Predlog temelji na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ker je glavni namen uredbe odpraviti ovire za pretok gradbenih izdelkov na enotnem trgu.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Brez uredbe EU pomanjkljivosti uredbe o gradbenih izdelkih ni mogoče odpraviti z nacionalnimi zakoni, saj države članice nimajo pooblastil za spreminjanje okvira uredbe o gradbenih izdelkih ali za odpravljanje njenih pomanjkljivosti z nacionalnimi ukrepi. Ker v EU ni ustrezne standardizacije, se okoljska učinkovitost in varnostne lastnosti gradbenih izdelkov na nacionalni ravni trenutno obravnavata na različne načine, kar vodi v razhajanja med zahtevami za gospodarske subjekte. Zato so ukrepi EU upravičeni in potrebni. Le na ravni EU je mogoče določiti pogoje za zagotovitev prostega pretoka gradbenih izdelkov ob zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev in uresničevanju ciljev glede trajnostnosti.
Kar zadeva dodano vrednost ukrepov na ravni EU, bo predlog prispeval k izboljšanju splošnega delovanja enotnega trga za gradbene izdelke s povečanjem pravne varnosti in predvidljivosti, izboljšanjem enakih konkurenčnih pogojev za gradbeni ekosistem in obravnavanjem vidikov podnebne in okoljske učinkovitosti ter krožnosti gradbenih izdelkov, ki jih je mogoče obravnavati le na ravni EU.
•Sorazmernost
Predlog je skladen z načelom sorazmernosti, ker ne presega tistega, kar je potrebno za vzpostavitev dobro delujočega enotnega trga za gradbene izdelke, in je sorazmeren pri doseganju zastavljenega cilja.
Cilj predloga je obravnavati ugotovljene pomanjkljivosti uredbe o gradbenih izdelkih ter cilje evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za krožno gospodarstvo v zvezi z gradbenimi izdelki, hkrati pa graditi na temeljnih načelih uredbe o gradbenih izdelkih (vključno s harmoniziranimi standardi, ki so jih razvile evropske organizacije za standardizacijo). Obravnavanje in izboljšanje osnovnega delovanja okvira uredbe o gradbenih izdelkih, zlasti postopka standardizacije, sta nujna za doseganje ciljev politike. Nekatere novosti, kot so zahteve za izdelke ali akti Komisije, ki vsebujejo tehnične specifikacije, se bodo uporabljale le, kadar bo to potrebno za določene izdelke.
Predlog obravnava vse opredeljene težave na najučinkovitejši in najuspešnejši način. Predlaga celovit regulativni okvir, primeren za prihodnost, ter vključuje nadomestne rešitve in nova regulativna orodja, ki se lahko aktivirajo, če to na podlagi podrobne analize potrebuje določena kategorija ali skupina izdelkov. Glede na raznovrstnost gradbenih izdelkov se lahko le s tem pristopom zagotovi učinkovito uresničevanje ciljev predloga brez nalaganja nepotrebnih bremen gospodarskim subjektom.
•Izbira instrumenta
Predlog je v obliki uredbe, ki razveljavlja trenutno veljavno uredbo o gradbenih izdelkih. Zagotavlja skupno izvajanje predlagane zakonodaje v vsej EU.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Komisija je leta 2016 objavila podporno študijo za preverjanje primernosti za gradbeni sektor. V študiji je bila ocenjena skladnost izbranih aktov EU, ki se uporabljajo za gradbeništvo, ter preučeno pravno prekrivanje med uredbo o gradbenih izdelkih, direktivo o okoljsko primerni zasnovi (2009) in direktivo o označevanju z energijskimi nalepkami. Študija je tudi potrdila nedoslednosti pri opredelitvah, pomanjkanje navzkrižnih sklicevanj in prekrivanja med navedenimi tremi zakonodajnimi akti.
Komisija je v leta 2019 objavila oceno uredbe o gradbenih izdelkih. Glavna vprašanja, opredeljena v tej oceni, so bila po pomembnosti naslednja: (i) premalo učinkovit sistem standardizacije, ki je v središču uredbe o gradbenih izdelkih, (ii) neučinkovit in zelo različen (med državami članicami) nadzor trga ter (iii) manjša poenostavitev, dosežena z uredbo o gradbenih izdelkih, kot je bilo pričakovano.
Sklepi iz obeh dokumentov so se upoštevali v predlogu.
•Posvetovanja z deležniki
Med pripravo predloga so potekala posvetovanja z različnimi deležniki: državami članicami, evropskimi tehničnimi organi in združenji, nacionalnimi organi, družbami/proizvajalci, uvozniki in distributerji, združenji potrošnikov, organi za nadzor trga, evropskimi/mednarodnimi organizacijami (panožnimi združenji), priglašenimi organi, delavskimi/strokovnimi združenji in drugimi, kot so posamezniki in druge nevladne organizacije.
V skladu s smernicami EU za boljše pravno urejanje je bilo izvedenih več dejavnosti posvetovanja. Na kratko so opisane v alineah v nadaljevanju.
·Horizontalna spletna anketa (anketa o horizontalnih vprašanjih)
Horizontalna anketa je bila namenjena izbranim strokovnjakom, njen cilj pa je bil ugotoviti, kako obravnavati različna horizontalna vprašanja, opredeljena med ocenjevanjem uredbe o gradbenih izdelkih, da bi zbrali prispevke, ki bi se uporabili za dodatno izpopolnjevanje možnosti politike.
·Marca in septembra 2020 sta se izvedli dve namenski srečanji s strokovnjaki iz držav članic o pregledu uredbe o gradbenih izdelkih.
Namen srečanj je bil razpravljati o postopku in izpopolnjenem dokumentu o okvirnih možnostih ter zbrati mnenja držav članic o naslednjih temah: področje uporabe in povezava z drugo zakonodajo EU, harmonizirano področje, nacionalno pravo in potrebe po informacijah, Priloga I (osnovne zahteve za gradbene objekte) in okoljske zahteve.
·Raziskava med podjetji
Namen raziskave med podjetji je bil oceniti, kako naj bi izpopolnjene okvirne možnosti politike vplivale na podjetja v evropskem sektorju gradbenih izdelkov. Raziskava je bila namenjena gospodarskim subjektom v zadevnem sektorju.
·Javno posvetovanje
Javno posvetovanje je pokazalo, da so vse skupine deležnikov odločno zavrnile razveljavitev uredbe o gradbenih izdelkih (možnost politike E). V večini skupin deležnikov so največje skupine podprle ohranitev sedanje uredbe o gradbenih izdelkih (tj. osnovna možnost politike A). Velik del skupin deležnikov je dal prednost reviziji uredbe o gradbenih izdelkih (tj. možnosti politike B, C ali D).
Poleg tega je raziskava med podjetji pokazala, da so gospodarski subjekti sicer na splošno naklonjeni sedanji uredbi o gradbenih izdelkih, vendar so izpostavili številna vprašanja, ki jih je treba obravnavati, zaradi česar je potrebna revizija. Zlasti se je to nanašalo na postopek standardizacije.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Kvantitativna in kvalitativna analiza učinkov različnih možnosti je bila podprta s posebno pogodbo o tehnični podpori.
V študiji so bili zbrani in dopolnjeni razpoložljivi dokazi za analizo možnosti politike in oceno njihovih možnih učinkov. Možnosti politike so bile preučene za oceno preferenc in učinkov predvsem na podlagi ugotovitev iz ankete in javnega posvetovanja.
Poleg tega je bilo prek ustreznih poročil, študij in srečanj s predstavniki držav članic, poslovnimi združenji, družbami, tehničnimi organi in organi za preskušanje opredeljeno dodatno strokovno znanje.
•Ocena učinka
Komisija je izvedla oceno učinka revizije uredbe o gradbenih izdelkih. Po obravnavi pripomb, ki jih je Odbor za regulativni nadzor navedel v svojem prvem negativnem mnenju z dne 26. julija 2021, je bilo v zvezi z oceno učinka 26. januarja 2022 izdano pozitivno mnenje s pridržki. Mnenji odbora ter končna ocena učinka in njen povzetek so objavljeni skupaj s tem predlogom.
V oceni učinka je bilo preučenih in primerjanih pet možnosti politike za obravnavanje težav, povezanih z uredbo o gradbenih izdelkih:
Možnost A – osnovni scenarij (brez revizije)
V osnovnem scenariju je bilo predvideno, da se revizija uredbe ne bi izvedla, ampak se bi izboljšalo izvajanje prek smernic in drugih ukrepov mehkega prava. Osnovni scenarij je torej pomenil nadaljevanje sistema harmonizacije in njegovega izvajanja.
Možnost B – popravki uredbe o gradbenih izdelkih
Cilj možnosti B je bil obravnavati vprašanja, izpostavljena v oceni, z naslednjimi ukrepi:
·obravnavanje izzivov sistema tehnične harmonizacije; možnost B uvaja pooblastilo za Komisijo, da uporabi nadomestno rešitev, če sistem standardizacije ne zagotavlja pravočasnih in dovolj kakovostnih standardov;
·ublažitev nadaljnjega obstoja nacionalnih zahtev in oznak z jasno opredelitvijo področja, ki se ureja na ravni EU;
·omogočanje harmoniziranega okvira za ocenjevanje okoljske učinkovitosti gradbenih izdelkov in obveščanje o njej;
·vzpostavitev digitalne strukture, združljive z digitalnim potnim listom za izdelke;
·spodbujanje ponovne uporabe gradbenih izdelkov;
·izboljšanje nadzora trga s krepitvijo izvršilnih pooblastil in uskladitvijo delovanja različnih organov za nadzor trga ter morebitno določitvijo najmanjšega števila pregledov in najmanjše ravni človeških virov, ki jih je treba uporabiti za nadzor trga za gradbene izdelke;
·krepitev skupnega odločanja med vsemi organi in priglašenimi organi.
·zmanjšanje prekrivanja z drugo zakonodajo EU z uvedbo kolizijskih pravil in zagotavljanjem skladnosti;
·uvedba posebne oznake za gradbene izdelke (evropski gradbeni izdelek – ECP), da se pojasni, da se oznaka nanaša na izjavo o lastnostih in ne na skladnost;
·ciljno usmerjene določbe in pooblastilo državam članicam, da nekatera mikropodjetja pogojno izvzamejo iz obveznosti na podlagi uredbe o gradbenih izdelkih.
Možnost C – osredotočanje uredbe o gradbenih izdelkih
Ta možnost temelji na elementih, opisanih v možnosti B. Vendar je pri možnosti C področje uporabe uredbe o gradbenih izdelkih omejeno na nekatera področja, odvisno od naslednjih treh podmožnosti, ki jih je mogoče kombinirati:
·podmožnost C1: harmonizirani standardi in akti Komisije, ki vsebujejo tehnične specifikacije, bi vključevali le metode ocenjevanja za izračun v zvezi z lastnostmi, brez mejnih vrednosti v zvezi z lastnostmi, razredov ali drugih zahtev, ki bi jih bilo treba določiti na ravni EU;
·podmožnost C2: področje uporabe uredbe o gradbenih izdelkih bi bilo osredotočeno le na ključna področja, in sicer glede na regulativne potrebe držav članic, pomen za okolje ali varnost izdelkov in pomembnost za trg;
·podmožnost C3: države članice bi imele možnost ponuditi alternativno pot za dostop do trga, ki bi temeljila na nacionalnih predpisih, ne pa na harmoniziranih standardih in aktih Komisije, ki vsebujejo tehnične specifikacije.
Možnost D – razširitev uredbe o gradbenih izdelkih
na podlagi možnosti B se lahko za varovanje javnega zdravja in varnosti ter varstva okolja uvedejo tudi zahteve, ki se nanašajo na posebne značilnosti izdelka. Take zahteve za posamezne izdelke se lahko oblikujejo prek treh podmožnosti/pristopov (podmožnosti D1 in D2 se lahko kombinirata):
·podmožnost D1: pristop novega zakonodajnega okvira za zahteve za izdelke (na podlagi standardizacije, ki so jo razvile evropske organizacije za standardizacijo);
·podmožnost D2: pristop skupnih tehničnih specifikacij (ki jih razvije Komisija ali se razvijajo pod njenim nadzorom);
·podmožnost D3: hibrid med podmožnostma D1 in D2.
Možnost E – razveljavitev uredbe o gradbenih izdelkih
Uredba o gradbenih izdelkih bi bila razveljavljena. Trgovina z gradbenimi izdelki bi temeljila na vzajemnem priznavanju.
Najprimernejša možnost
Ugotovljeno je bilo, da je najprimernejša možnost D, saj omogoča, da se cilji in glavne pomanjkljivosti okvira uredbe o gradbenih izdelkih obravnavajo z največjo stopnjo učinkovitosti in skladnosti. S tem se zagotavlja prosti pretok gradbenih izdelkov na enotnem trgu in v celoti izpolnjujejo ambicije, ki izhajajo iz evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Glavne spremembe so:
·zagotovitev jasnejše opredelitve področja uporabe in vključitve ponovno uporabljenih in tridimenzionalno natisnjenih gradbenih izdelkov ter montažnih hiš,
·uvedba novega pooblastila za Komisijo, da (1) sprejme tehnične specifikacije prek aktov Komisije v primerih, ko sistem standardizacije ne zagotavlja pravočasnih in dovolj kakovostnih rezultatov; (2) določi zahteve za izdelke,
·uvedba okoljskih, funkcionalnih in varnostnih zahtev za gradbene izdelke,
·vzpostavitev „harmoniziranega območja“, jasnejše razdelitve vlog držav članic in mehanizma za zbiranje informacij o proaktivni izmenjavi informacij o regulativnih potrebah ali ukrepih držav članic ter njihovo obravnavanje ob upoštevanju ciljev glede enotnega trga,
·uvedba nove obveznosti za proizvajalce, da poleg izjave o lastnostih zagotovijo tudi izjavo o skladnosti (skladnost z zahtevami za izdelke); možnost zagotavljanja informacij po elektronski poti,
·zagotovitev seznama splošnih zahtev glede trajnostnosti (ki jih je treba podrobneje opredeliti po družinah izdelkov v aktih Komisije/harmoniziranih standardih),
·uvedba in izboljšanje določb o poenostavitvi in izjemah za mikropodjetja,
·krepitev izvršilnih pooblastil organov za nadzor trga,
·razširitev vloge kontaktnih točk za izdelke v gradbeništvu za podporo gospodarskim subjektom,
·vzpostavitev novega sistema Komisije, ki vsaki fizični ali pravni osebi omogoča vložitev pritožb ali izmenjavo poročil v zvezi z morebitnimi kršitvami Uredbe,
·uskladitev z uredbo o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov glede podnebne in okoljske trajnostnosti ter o digitalnem potnem listu za izdelke.
V možnosti D je bilo predvideno, da se oznaka CE nadomesti z novo oznako (oznaka „evropski gradbeni izdelek“ ali „ECP“). Vendar obstaja tudi tveganje, da bi taka sprememba lahko povečala nejasnost za gospodarske subjekte, namesto da bi jo zmanjšala, zlasti v prehodnem obdobju, ko bi bili potrebni dve oznaki. Zato bo oznaka CE ostala, proizvajalci pa jo bodo morali namestiti na izdelke, za katere so pripravili izjavo o lastnostih ali skladnosti.
V študiji, ki podpira oceno učinka, je bilo ugotovljeno, da bi možnost D lahko povzročila dodatne stroške za gospodarske subjekte, predvsem zaradi uvedbe izjave z informacijami o okoljski učinkovitosti, vendar so obstajale nekatere omejitve, povezane z uporabljenimi podatki. Zaradi dodatne poenostavitve, predvidene v možnosti D, se lahko neto upravno breme dejansko zmanjša za približno 180 milijonov EUR (glej Prilogo III k poročilu o oceni učinka).
•Ustreznost in poenostavitev predpisov
Predlog bo z dobro delujočim postopkom standardizacije, jasnejšimi določbami, spodbujanjem ponovne uporabe izdelkov, manj dodatnimi nacionalnimi zahtevami in ustvarjanjem enakih konkurenčnih pogojev za vse proizvajalce, zlasti MSP, v vseh državah članicah znižal stroške skladnosti. Poleg tega se bodo z načrtovano delitvijo dela in tehnično uskladitvijo z uredbo o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov preprečili nepotrebni stroški za podjetja, zlasti MSP.
Predlog kar najbolj izkorišča potencial digitalizacije za zmanjšanje upravnega bremena, saj uredba o gradbenih izdelkih ne določa uporabe digitalnih orodij. Vse s predlogom povezane informacije in dokumentacija se lahko obdelujejo v digitalni obliki (npr. digitalni potni list za izdelke) ter se hranijo, izmenjujejo in so trajno dostopni v informacijskem sistemu. To bo omogočilo večjo preglednost v dobavnih verigah, podatke o gradbenih izdelkih pa bo mogoče shraniti v dnevnike stavb in uporabiti za izračune, ki se zahtevajo na podlagi druge zakonodaje (npr. direktive o energijski učinkovitosti stavb). Olajšalo bo tudi nadzor trga.
Dodatno zmanjšanje upravnega bremena za proizvajalce se bo doseglo z odpravo prekrivanja med oznako CE in izjavo o lastnostih. Države članice bodo lahko iz obveznosti izvzele tudi mikropodjetja, ki ne trgujejo čezmejno.
Z uvedbo novega pooblastila za Komisijo, da uvede minimalno število pregledov, ki jih morajo opraviti organi za nadzor trga, je cilj predloga izboljšati neenakomerno uporabo pravil uredbe o gradbenih izdelkih na trgu. To bo morda zahtevalo večjo zmogljivost organov za nadzor trga, vendar bo omogočilo boljšo podporo državam članicam pri izvajanju njihove odgovornosti za zagotavljanje varnosti in trajnostnosti gradbenih objektov.
•Temeljne pravice
Ta predlog ne vpliva na varstvo temeljnih pravic.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlog bo zahteval dodatna sredstva za učinkovito upravljanje okvira uredbe o gradbenih izdelkih. Zahtevano povečanje števila zaposlenih za 7 ekvivalentov polnega delovnega časa je sorazmerno s cilji. Osebje Komisije bo izvajalo naslednje glavne dejavnosti:
·priprava in izvajanje uredbe o gradbenih izdelkih;
·priprava sekundarne zakonodaje (izvedbeni in delegirani akti);
·priprava in upravljanje zahtev za standardizacijo in aktov Komisije;
·ocenjevanje in navajanje harmoniziranih tehničnih specifikacij;
·razvoj skupnih tehničnih specifikacij;
·povezovanje z evropskimi organizacijami za standardizacijo pri delu v zvezi s predhodno standardizacijo in standardizacijo;
·sodelovanje z deležniki pri tehničnih vprašanjih;
·zagotavljanje podpore organom držav članic;
·zagotavljanje usposabljanja organom držav članic, priglašenim organom in drugim organom;
·zagotavljanje smernic državam članicam in podjetjem.
Te dejavnosti so pravne, tehnične in upravne narave in jih je treba izvajati v okviru služb Komisije (ali v nekaterih primerih pod njihovim nadzorom). V zvezi s tem bi bilo treba povečati število zaposlenih, odgovornih za upravljanje sedanjega okvira uredbe o gradbenih izdelkih, in jih podpreti z drugimi službami Komisije (tj. JRC) ali z uporabo zunanjih izvajalcev. Zlasti za znanstveno in tehnično podporo pri pripravi delegiranih in izvedbenih aktov ter horizontalnih nalog. Stopnja, do katere bo predlog lahko izpolnil cilje, bo v veliki meri odvisna od razpoložljivih sredstev Komisije.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Komisija bo spremljala izvajanje in uporabo teh novih določb ter skladnost z njimi, da bi ocenila njihovo učinkovitost. Spremljanje in ocenjevanje politike, povezano s predlogom, bi se osredotočilo na ključna vprašanja, ki naj bi jih obravnavala revizija: delovanje procesa standardizacije, razpoložljivost okoljskih in varnostnih informacij o izdelkih ter okoljske zahteve in zahteve glede varnosti izdelkov, vključene v tehnične specifikacije, vplivi na delovanje nadzora trga.
Predlaga se, da se ocena predloga opravi ne prej kot v osmih letih po datumu začetka uporabe, da se lahko oblikujejo rezultati in učinki novih pravil.
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
Ker je pravni instrument uredba, ki se uporablja neposredno v državah članicah, obrazložitveni dokument ni potreben.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Poglavje I uredbe vsebuje splošne določbe.
V členu 1 je opisana vsebina, ki se izrecno nanaša na okoljsko in podnebno učinkovitost ter varnostne lastnosti gradbenih izdelkov glede na njihove bistvene značilnosti ter na okoljske, podnebne, funkcionalne in varnostne zahteve za izdelke.
V členu 2 je opredeljeno področje uporabe, vključno z gradbenimi izdelki, izdelki in storitvami, povezanimi s tridimenzionalnim tiskom, ključnimi deli, deli ali materiali, če to zahteva proizvajalec, sklopi ali sestavi, za katere veljajo harmonizirane tehnične specifikacije ali evropski ocenjevalni dokumenti, montažnimi enodružinskimi hišami. V določenih primerih se uredba uporablja tudi za rabljene izdelke. V primerjavi z uredbo o gradbenih izdelkih je področje uporabe spremenjeno, da bi se preprečilo prekrivanje, na primer z direktivo o pitni vodi in direktivo o komunalni odpadni vodi.
Člen 3 določa opredelitve pojmov.
V členu 4 so opredeljene osnovne zahteve za objekte in načini za določitev bistvenih značilnosti (na podlagi lastnosti, npr. vsebnost recikliranih materialov) gradbenih izdelkov. To se bo izvedlo na podlagi osnovnih zahtev za gradbene objekte iz Priloge I, del A, in bo skupaj z metodami ocenjevanja del standardov, ki bodo postali obvezni za namene uporabe te uredbe. Komisija je pooblaščena tudi za sprejemanje delegiranih aktov, ki določajo mejne vrednosti in razrede lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi. Poleg tega je Komisija pooblaščena, da v primeru zamud ali pomanjkljivosti v postopku standardizacije sprejme delegirane akte, ki vsebujejo tehnične specifikacije. Komisija je prav tako pooblaščena, da z delegiranimi akti spremeni Prilogo I, del A, zaradi tehničnega napredka ali vključitve novih tveganj in okoljskih vidikov.
Člen 5 določa, da morajo vsi izdelki, ki jih zajema uredba, izpolnjevati splošne zahteve, ki se uporabljajo neposredno, in zahteve za zadevne družine ali kategorije izdelkov, določene v Prilogi I, del D. Prav tako pooblašča Komisijo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih so natančneje opredeljene zahteve za izdelke v skladu s Prilogo I, deli B, C in D. Ti delegirani akti se lahko dodatno dopolnijo s prostovoljnimi harmoniziranimi standardi, razvitimi na podlagi zahteve za standardizacijo. Poleg tega je Komisija pooblaščena tudi, da z delegiranimi akti spremeni Prilogo I, deli B, C in D, zaradi tehničnega napredka ali vključitve novih tveganj in okoljskih vidikov.
Člen 6 pooblašča Komisijo, da določi veljavni sistem ocenjevanja in preverjanja, vključno z dodatnimi ukrepi, ki so potrebni za preprečevanje sistematičnih neskladnosti.
V členu 7 je opredeljeno „harmonizirano območje“ v nasprotju z območji, za katera so pristojne države članice. Poleg tega je v njem vzpostavljen mehanizem za obravnavo nujnih regulativnih potreb držav članic na področju zdravja, varnosti ali varstva okolja, vključno s podnebjem.
Člen 8 vsebuje pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi se prepreči dvojno ocenjevanje izdelkov v skladu s to uredbo in drugo zakonodajo Unije.
Poglavje II (členi 9 do 18) določa postopek, izjave in označevanje.
Členi 9 do 12 urejajo izjavo o lastnostih in njene veljavne izjeme (pod določenimi pogoji tudi za mikropodjetja, ki ne trgujejo čezmejno: za predelane izdelke ali dele gradbenih objektov, ki so pripravljeni za ponovno uporabo ali predelani).
Člena 13 in 14 določata pravila o izjavi o skladnosti (skladnost z zahtevami za izdelke v skladu s členom 5). Da bi se zmanjšalo upravno breme, se izjava o skladnosti združi z izjavo o lastnostih.
V skladu s členom 15 se lahko izjava o lastnostih in izjava o skladnosti predložita v elektronski obliki ali prek trajne povezave. Predložita se v jezikih, ki jih zahtevajo države članice, v katerih namerava proizvajalec omogočiti dostopnost izdelka.
Členi 16, 17 in 18 določajo splošna načela in pogoje za oznako CE in uporabo drugih oznak.
V poglavju III (členi 19 do 33) so opredeljene pravice in obveznosti gospodarskih subjektov. Poglavje določa splošne in podrobne obveznosti za proizvajalce, vključno s tem, kako uporabiti ustrezno harmonizirano tehnično specifikacijo (harmonizirane standarde in delegirane akte) za ocenjevanje in navedbo lastnosti izdelka.
Zlasti v členu 22 so opredeljene okoljske obveznosti proizvajalcev, vključno z obveznostjo navedbe obveznih značilnosti glede trajnostnosti iz Priloge I, del A, oddelek 2, potenciala globalnega segrevanja in zahtev, ki temeljijo na lastnostih, ali minimalne vsebnosti recikliranih materialov. Po sprejetju delegiranih aktov za določeno družino izdelkov morajo proizvajalci tudi
–zasnovati in proizvajati izdelke in njihovo embalažo tako, da njihova splošna okoljska in podnebna trajnostnost doseže najsodobnejšo raven,
–dati prednost materialom, ki jih je mogoče reciklirati, in materialom, proizvedenim z recikliranjem,
–upoštevati obveznosti glede najmanjše vsebnosti recikliranih materialov in druge mejne vrednosti za okoljsko trajnostnost, ki jih vsebujejo harmonizirane tehnične specifikacije,
–preprečiti prezgodnjo zastarelost izdelkov, uporabljati zanesljive dele in oblikovati izdelke tako, da njihova trajnost ne bo manjša od povprečne trajnosti izdelkov za njihovo zadevno kategorijo;
–oblikovati izdelke tako, da jih je mogoče enostavno popraviti, prenoviti in nadgraditi.
V nadaljnjih členih so opredeljene posebne obveznosti pooblaščenih zastopnikov (člen 23) in uvoznikov (člen 24), kot so zagotavljanje varnosti izdelkov, ko so pod njihovim nadzorom, preverjanje, ali je proizvajalec izpolnil svoje splošne obveznosti, distributerjev (člen 25), obveznosti ponudnikov storitev odpremnih skladišč, posrednikov, spletnih tržnic, spletnih prodajalcev in spletnih trgovin (s čimer so vključeni v strukturo za zagotavljanje skladnosti) (člen 27) ter ponudnikov tridimenzionalnega tiska (člen 28). Zato uvaja določbe, ki omogočajo, da okvir obravnava tudi nove poslovne modele. Uvaja tudi nove posebne obveznosti gospodarskih subjektov, ki odstranjujejo rabljene izdelke za ponovno uporabo ali predelavo ali se ukvarjajo z njimi (člen 29), ter obveznosti glede izdelkov z dvojno uporabo in psevdoizdelkov (člen 31). Ureja spletno prodajo gradbenih izdelkov ali prodajo teh izdelkov na daljavo (člen 32).
Poglavje IV (členi 34 do 42) vsebuje pravila o standardih za gradbene izdelke in evropskih ocenjevalnih dokumentih (EAD). Vključuje obvezno uporabo za vse zahteve, ki temeljijo na lastnostih, in prostovoljno uporabo za inherentne zahteve za izdelke. Določa pravila za evropske ocenjevalne dokumente in njihov odnos z izjavo o lastnostih in izjavo o skladnosti (člen 35), njihov razvoj, sprejetje (člen 36) in objavo (člen 38), vsebinske zahteve za evropske ocenjevalne dokumente (člen 40) ter obravnavo neupravičenega množenja evropskih ocenjevalnih dokumentov (člen 36). Ureja tudi pravila za reševanje sporov v primeru nesoglasij med organi za tehnično ocenjevanje (člen 39).
Poglavje V (členi 43 do 46) določa zahteve za organe za imenovanje, odgovorne za organe za tehnično ocenjevanje, ter pravila o njihovem imenovanju, spremljanju in ocenjevanju. Uvaja tudi pooblastila za Komisijo, da določi zahteve za organe za tehnično ocenjevanje glede osebja in določi naloge organov za tehnično ocenjevanje glede usklajevanja.
V poglavju VI (členi 47 do 63) so opisani vloga priglasitvenih organov (člen 48) in zahteve, ki veljajo za te organe (člen 49), vključno z najpomembnejšimi operativnimi obveznostmi in obveznostmi obveščanja. V njem so določene zahteve za priglašene organe (člen 50), njihove operativne obveznosti (člen 60) in obveznosti obveščanja (člen 61) ter navedene obveznosti priglašenega organa v zvezi z njegovim podizvajalcem ali hčerinsko družbo (člen 53). Poglavje določa tudi pravila o uporabi zmogljivosti, ki niso preskuševalni laboratorij priglašenega organa (člen 54). Predviden je postopek, po katerem lahko države članice in Komisija uradno ugovarjajo harmoniziranim standardom za akreditacijo (člen 52).
Poglavje VII (členi 64 do 67) določa poenostavljene postopke. Da bi se zmanjšalo upravno breme, zlasti za MSP in mikropodjetja, so v tem poglavju določeni poenostavljeni postopki, vključno s členom 64 o uporabi ustrezne tehnične dokumentacije, členom 65, ki mikropodjetjem omogoča uporabo manj strogega sistema preverjanja, členom 66, ki zmanjšuje zahteve za neserijske izdelke, izdelane po naročilu in vgrajene v posamezen določeni gradbeni objekt, ter členom 67 o priznavanju ocenjevanja in preverjanja, ki ju opravi drug priglašeni organ.
Poglavje VIII (členi 68 do 76) določa pravila o nadzoru trga in zaščitnih postopkih. Člen 68 pooblašča Komisijo za vzpostavitev sistema, ki vsaki fizični ali pravni osebi omogoča vložitev pritožb ali izmenjavo poročil o morebitnih neskladnostih s to uredbo.
Člen 70 določa, kako ravnati v primeru neskladnosti, člen 71 pa zaščitni postopek EU za primere, v katerih se lahko države članice upravičeno sklicujejo na nujne razloge v zvezi z zdravjem, varnostjo ali varstvom okolja. Člen 72 določa pravila za ravnanje s skladnimi izdelki, ki predstavljajo tveganje. Člen 73 pooblašča Komisijo, da določi najmanjše število pregledov, ki jih morajo opraviti organi za nadzor trga, in najmanjši obseg človeških virov, ki ga morajo organi za nadzor trga uporabiti za gradbene izdelke. Člen 74 določa usklajevanje nadzora trga in skupino za upravno sodelovanje (ADCO). Da bi organi za nadzor trga okrepili svoje zmogljivosti, imajo pravico, da si od gospodarskih subjektov povrnejo stroške inšpekcijskih pregledov in preskušanj (člen 75). Organi za nadzor trga morajo Komisiji vsako leto poročati o svojih dejavnostih (člen 76).
V poglavju IX (členi 77 do 81) so opredeljena načela informacijskega in upravnega sodelovanja. Poglavje je uvedeno za okrepitev celotnega sistema in uporabe Uredbe, da bi se izognili različnim odločitvam, ki bi lahko ustvarile neenake konkurenčne pogoje.
V skladu s temi cilji se s členom 77 vzpostavlja in vzdržuje informacijski in komunikacijski sistem za zagotovitev harmonizirane razlage in uporabe te uredbe.
Člen 78 pooblašča Komisijo za vzpostavitev zbirke podatkov ali sistema EU za gradbene izdelke, da se olajša dostop do informacij o izdelku (zlasti izjave o lastnostih, izjave o skladnosti in navodil za uporabo). Člen 79 spreminja pravila o kontaktnih točkah za izdelke za gradbeništvo, da bi se bolje podprli gospodarski subjekti. V členu 80 se zahteva, da se organi za nadzor trga, kontaktne točke za izdelke za gradbeništvo, organi za imenovanje, organi za tehnično ocenjevanje, priglasitveni organi in priglašeni organi seznanjajo z novostmi na svojem področju dela ter se usposabljajo o skupni razlagi in uporabi pravil. Zahteva se tudi, da Komisija usposabljanje organizira vsaj enkrat letno. Člen 81 državam članicam omogoča, da skupaj imenujejo organe za izpolnjevanje obveznosti iz Uredbe ter si delijo sredstva in odgovornosti.
Poglavje X (člen 82) določa pogoje za sodelovanje z državami, ki niso članice EU, tudi zaradi omejevanja negativnih učinkov neskladnosti gospodarskih subjektov s sedežem v teh državah na enotni trg.
V poglavju XI (člena 83 in 84) so obravnavane spodbude držav članic in zelena javna naročila. Člen 83 določa pristop držav članic k spodbujanju uporabe bolj trajnostnih gradbenih izdelkov. Člen 84 pooblašča Komisijo, da razvije zahteve glede trajnostnosti za zelena javna naročila za gradbene izdelke.
Poglavje XII (člen 85) pooblašča Komisijo, da določi, ali je določeno blago gradbeni izdelek.
Poglavje XIII (člen 86) vsebuje spremembe Uredbe (EU) 2019/1020, tako da se Uredba (EU) 2019/1020 uporablja tudi za gradbene izdelke.
V poglavju XIV (členi 87 do 94) so navedene končne določbe. Člen 87 določa pogoje za sprejetje delegiranih aktov v Uredbi. Člen 88 določa vlogo stalnega odbora za gradbeništvo. V skladu s členom 91 države članice določijo pravila, ki se uporabljajo za kazni za kršitve Uredbe. V členu 91 se zahteva ocena Uredbe ne prej kot osem let po začetku njene uporabe. Člen 93 določa prehodne določbe, ki omogočajo postopen prenos vseh harmoniziranih standardov iz uredbe o gradbenih izdelkih na novo uredbo in s tem nemoteno uvajanje za gospodarske subjekte. Člen 94 določa datum začetka veljavnosti in datum začetka uporabe Uredbe.
Podobno kot uredbi o gradbenih izdelkih je tudi normativnim določbam predloga priloženih več prilog, in sicer:
–Priloga I o osnovnih zahtevah za gradbene objekte (del A), kot v uredbi o gradbenih izdelkih, in o novih elementih: zahtevah za izdelke, ki temeljijo na lastnostih (del B), inherentnih zahtevah za izdelke, zlasti v zvezi z varnostjo in okoljem (del C), ter zahteve glede informacij (del D);
–Priloga II o vsebini izjave o lastnostih in izjave o skladnosti;
–Priloga III o postopku za sprejetje evropskega ocenjevalnega dokumenta;
–Priloga IV o področjih izdelkov in zahtevah za organe za tehnično ocenjevanje;
–Priloga V o sistemih ocenjevanja in preverjanja;
–Priloga VI o bistvenih značilnostih, za katere v okviru priglasitve priglašenih organov ni potrebno sklicevanje na ustrezno harmonizirano tehnično specifikacijo;
–Priloga VII s korelacijsko tabelo.
2022/0094 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o določitvi harmoniziranih pogojev za trženje gradbenih izdelkov, spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 305/2011
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
(
1),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom
(
2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta je bila sprejeta v okviru notranjega trga, da se harmonizirajo pogoji za trženje gradbenih izdelkov in odpravijo ovire za trgovino z gradbenimi izdelki med državami članicami.
(2)Da se gradbeni izdelek lahko da na trg, mora proizvajalec za tak izdelek pripraviti izjavo o lastnostih. Proizvajalec prevzame odgovornost za skladnost izdelka s takimi navedenimi lastnostmi. Določene so nekatere izjeme od te obveznosti.
(3)Izkušnje z izvajanjem Uredbe (EU) št. 305/2011, ocena, ki jo je Komisija izvedla leta 2019, in poročilo o Evropski organizaciji za tehnično ocenjevanje (EOTA) so pokazali, da je okvir z različnih vidikov premalo učinkovit, tudi kar zadeva razvoj standardov in nadzor trga. Poleg tega so povratne informacije, prejete med ocenjevanjem, pokazale, da je treba zmanjšati prekrivanja, protislovja in ponavljajoče se zahteve, tudi v zvezi z drugo zakonodajo Unije, da se zagotovi večja pravna jasnost in omeji upravno breme za gospodarske subjekte. Zato je treba določiti bolj specifične in podrobne pravne obveznosti za gospodarske subjekte ter nove določbe, tudi v zvezi s tehničnimi specifikacijami in nadzorom trga, da se poveča pravna varnost in preprečijo različne razlage.
(4)Vzpostaviti je treba dobro delujoče tokove informacij, tudi z elektronskimi sredstvi, da se zagotovi, da so v dobavni verigi na voljo skladne in pregledne informacije o lastnostih gradbenih izdelkov. To naj bi povečalo preglednost in izboljšalo učinkovitost prenosa informacij. Zagotavljanje digitalnega dostopa do celovitih informacij o gradbenih izdelkih bi prispevalo k digitalizaciji celotnega gradbenega sektorja, s čimer bi okvir postal primeren za digitalno dobo. Dostop do zanesljivih in trajnih informacij bi pomenil tudi, da gospodarski subjekti in drugi akterji ne bi prispevali k neskladnosti drug drugega.
(5)Evropski parlament je v resoluciji z dne 10. marca 2021 o izvajanju Uredbe (EU) št. 305/2011 pozdravil cilj Komisije o bolj trajnostnem gradbenem sektorju, za kar bo v okviru revizije Uredbe (EU) št. 305/2011 obravnavala trajnostnost gradbenih izdelkov, kot je napovedala v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo. Svet je v sklepih o krožnem gospodarstvu v gradbeništvu z dne 28. novembra 2019 pozval Komisijo, naj pri reviziji Uredbe (EU) št. 305/2011 o gradbenih izdelkih olajša kroženje gradbenih izdelkov. V sporočilu Komisije z naslovom „Nova industrijska strategija za Evropo“ je bilo poudarjeno, da je treba obravnavati trajnostnost gradbenih izdelkov, in izpostavljeno, da je bolj trajnostno grajeno okolje bistveno za prehod Evrope na podnebno nevtralnost. V sporočilu Komisije z naslovom „Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope“ je bilo gradbeništvo opredeljeno kot eden od prednostnih ekosistemov, ki se soočajo z največjimi izzivi pri doseganju podnebnih ciljev in ciljev glede trajnostnosti ter pri digitalni preobrazbi in od katerih je odvisna konkurenčnost gradbenega sektorja. Zato je primerno določiti pravila za navajanje okoljske učinkovitosti in trajnostnosti gradbenih izdelkov, vključno z možnostjo določitve ustreznih mejnih vrednosti in razredov.
(6)Podobno je bilo v strategiji EU za standardizacijo iz leta 2022 gradbeništvo opredeljeno kot eno od najprimernejših področij, na katerih bi lahko harmonizirani standardi izboljšali konkurenčnost in zmanjšali tržne ovire.
(7)Zaradi uresničevanja okoljskih ciljev, vključno z bojem proti podnebnim spremembam, je treba določiti nove okoljske obveznosti ter pripraviti podlago za razvoj in uporabo metode ocenjevanja za izračun okoljske trajnostnosti gradbenih izdelkov. Iz istega razloga je treba razširiti obseg reguliranih gospodarskih subjektov, saj imajo distributerji, dobavitelji in proizvajalci pomembno vlogo pri izračunu okoljske trajnostnosti v gradbenem sektorju. Navedeni obseg bi bilo zato treba razširiti v dveh smereh, od distributerjev navzdol do gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s ponovno uporabo in predelavo gradbenih izdelkov, in od proizvajalca navzgor do dobaviteljev vmesnih izdelkov in/ali surovin. Poleg tega morajo nekateri gospodarski subjekti, ki sodelujejo pri razstavljanju rabljenih izdelkov ali drugih delov gradbenih objektov ali njihovi ponovni izdelavi in ponovni uporabi, prispevati k varni drugotni uporabi gradbenih izdelkov.
(8)Da bi zagotovili varnost in funkcionalnost gradbenih izdelkov ter posledično gradbenih objektov, je treba preprečiti, da bi se kot gradbeni izdelki dajalo na trg blago, za katero njegovi proizvajalci niso predvideli, da bi bilo gradbeni izdelki. Uvozniki, distributerji in drugi gospodarski subjekti nižje v dobavni verigi bi morali zato zagotoviti, da se ti psevdogradbeni izdelki ne prodajajo kot gradbeni izdelki. Poleg tega nekateri ponudniki storitev, kot so ponudniki storitev odpremnih skladišč ali tridimenzionalnega tiska, ne bi smeli prispevati k neskladnosti drugih gospodarskih subjektov. Zato je treba zagotoviti, da se ustrezne določbe uporabljajo tudi za te storitve in njihove ponudnike.
(9)Mogoče je, da različni gospodarski subjekti zagotovijo nabor podatkov za tridimenzionalni tisk, stroj ali kalup za tridimenzionalni tisk in material, ki ga je treba pri tem uporabiti, kar bi privedlo do tega, da nobeden od navedenih subjektov ne bi bil odgovoren za varnost in ustrezno delovanje tridimenzionalno natisnjenega izdelka. Da bi se preprečila morebitna varnostna tveganja v zvezi s tem, je treba določiti določbe za nabor podatkov za tridimenzionalni tisk, materiale, namenjene za uporabo pri tridimenzionalnem tisku, in storitve tridimenzionalnega tiska, ki omogočajo tridimenzionalni tisk gradbenih izdelkov, tako da gospodarski subjekti z upoštevanjem teh določb skupaj dosežejo podobno raven varnosti, kot je zagotovljena za običajne gradbene izdelke.
(10)Da bi se zagotovila varnost in varstvo okolja ter odpravila regulativna vrzel, ki bi sicer obstajala, je treba pojasniti, da za gradbene izdelke, proizvedene na gradbišču za takojšnjo vgradnjo v gradbeni objekt, veljajo enaka pravila kot za druge gradbene izdelke. Vendar mikropodjetja pogosto individualno proizvajajo in vgrajujejo izdelke na kraju samem. Če bi za navedena mikropodjetja v vseh okoliščinah veljala enaka pravila kot za druga podjetja, bi to nesorazmerno vplivalo na navedena mikropodjetja. Zato je treba državam članicam omogočiti, da mikropodjetja v posebnih primerih, ko to ne vpliva na interese drugih držav članic, izvzamejo iz obveznosti priprave izjave o lastnostih.
(11)Zagotavljanje prostega pretoka sklopov ali sestavov gradbenih izdelkov na notranjem trgu bo prineslo konkretne koristi zlasti državljanom, potrošnikom in podjetjem. Vendar bi morala biti njihova sestava zaradi pravne varnosti natančno opredeljena v harmoniziranih tehničnih specifikacijah ali evropskih ocenjevalnih dokumentih.
(12)Vzpostavitev trga Unije za majhne montažne enodružinske hiše bi lahko znižala ceno stanovanjskih nepremičnin ter imela pozitivne družbene in gospodarske učinke. Pravičnost do potrošnikov ostaja prednostna naloga, med drugim zlasti zagotavljanje cenovne dostopnosti stanovanjskih nepremičnin v okviru zelenega prehoda, v skladu s predlogom priporočila Sveta o zagotavljanju pravičnega prehoda k podnebni nevtralnosti, zlasti priporočil 7(a), (b) in (c). Zato je treba za take majhne hiše določiti harmonizirana pravila. Vendar so majhne hiše tudi gradbeni objekti, za katere so pristojne države članice. Ker vseh nacionalnih zahtev za majhne montažne enodružinske hiše morda ne bo mogoče kumulativno vključiti v prihodnje harmonizirane tehnične specifikacije, bi morale imeti države članice pravico, da odstopijo od uporabe pravil, ki naj bi se uporabljala za navedene montažne enodružinske hiše.
(13)Skladnost gradbenih izdelkov z zakonodajo Unije je pogosto odvisna od skladnosti njihovih ključnih delov s to zakonodajo. Ker pa so ključni deli pogosto vgrajeni v različne gradbene izdelke, se zaščita varnosti in varstvo okolja, vključno s podnebjem, bolje dosežeta, če so navedeni ključni deli ocenjeni na začetku postopka, tj. če so lastnosti in skladnost ključnih delov ocenjeni vnaprej in neodvisno od ocene končnega gradbenega izdelka, v katerega so vgrajeni. Podobno je nadzor trga učinkovitejši, če je mogoče opredeliti neskladne ključne dele in se nanje osredotočiti. Zato je treba določiti pravila, ki se uporabljajo za ključne dele gradbenih izdelkov.
(14)Za gradbene izdelke, ki so že bili ocenjeni in se ponovno uporabljajo, ne bi smela veljati pravila, ki veljajo za nove gradbene izdelke. Vendar bi morala za rabljene gradbene izdelke, ki še nikoli niso bili dani na trg Unije, veljati enaka pravila kot za nove gradbene izdelke, saj taki izdelki niso bili nikoli ocenjeni.
(15)Da se zagotovi zaščita varnosti in funkcionalnosti gradbenih izdelkov, bi se morala pravila, ki se uporabljajo za nove gradbene izdelke, uporabljati tudi za rabljene gradbene izdelke, pri katerih se spremeni njihova predvidena uporaba, razen za okrasne namene, za rabljene gradbene izdelke z nejasno prvotno predvideno uporabo, za rabljene gradbene izdelke, pri katerih je bil opravljen pomemben postopek preobrazbe, in za rabljene gradbene izdelke, za katere gospodarski subjekt navaja dodatne značilnosti ali izpolnjevanje zahtev za izdelke.
(16)Dejstvo, da se rabljeni gradbeni izdelki načeloma ne bi smeli ponovno ocenjevati, gospodarskemu subjektu ne bi smelo preprečevati, da te gradbene izdelke oceni, če to pripomore k večji privlačnosti uporabe navedenih rabljenih gradbenih izdelkov z dokazovanjem, da imajo navedeni gradbeni izdelki še vedno določene značilnosti ali da izpolnjujejo veljavne zahteve za izdelke.
(17)Gradbeni izdelki, ki se dajo na trg v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije, se pogosto uvažajo iz sosednjih držav, zato zanje ne veljajo zahteve, določene v pravu Unije. Če bi za navedene gradbene izdelke veljale take zahteve, bi bilo to nesorazmerno drago. Hkrati gradbeni izdelki, proizvedeni v najbolj oddaljenih regijah, skoraj ne krožijo v drugih državah članicah. Zato bi morale imeti države članice možnost, da gradbene izdelke, ki se dajo na trg ali se neposredno vgradijo v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije, izvzamejo iz teh zahtev.
(18)Da bi si prizadevali za čim večjo regulativno skladnost, bi morala ta uredba čim bolj temeljiti na horizontalnem pravnem okviru, in sicer v tem primeru na Uredbi (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta. Ta uredba sledi nedavnemu trendu v zakonodaji o izdelkih, da se razvije nadomestna rešitev za primere, ko evropske organizacije za standardizacijo ne zagotovijo harmoniziranih standardov, ki bi jih bilo mogoče navesti v Uradnem listu Evropske unije. Ker od konca leta 2019 v Uradnem listu Evropske unije ni bilo mogoče navesti nobenega harmoniziranega standarda za gradbene izdelke, od začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 305/2011 pa le približno deset, bi morala biti nova dodatna pooblastila za Komisijo še celovitejša in omogočiti optimizacijo celotnega izida tehničnih specifikacij, da se nadoknadi zamuda pri prilagajanju tehničnemu napredku.
(19)Kadar harmonizirani standardi določajo pravila za ocenjevanje lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi, ki so pomembne za gradbene predpise držav članic, bi morali harmonizirani standardi postati obvezni za namene uporabe te uredbe, saj se le lahko le s takimi standardi doseže cilj glede omogočanja prostega pretoka izdelkov in hkrati zagotovi, da lahko države članice glede na svoje posebne nacionalne razmere zahtevajo varnostne in okoljske značilnosti izdelkov, vključno s podnebnimi. Če se ta cilja uresničujeta skupaj, je treba izdelke oceniti z eno samo metodo ocenjevanja, zato mora biti ta metoda obvezna. Vendar se lahko prostovoljni standardi uporabijo za to, da zahteve za izdelke, ki so z delegiranimi akti določene za zadevno družino ali kategorijo izdelkov, v skladu s pristopom iz Sklepa št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta postanejo še konkretnejše. V skladu s Sklepom št. 768/2008/ES bi morali navedeni standardi zagotavljati domnevo o skladnosti z zahtevami, ki jih vsebujejo.
(20)Da bi prispevali k ciljem evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za krožno gospodarstvo ter zagotovili varne gradbene izdelke, pri čemer je varnost eden od ciljev, za katere si je treba prizadevati v zakonodaji na podlagi člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), so potrebne inherentne zahteve za izdelke, povezane z varnostjo, funkcionalnostjo in varstvom okolja, vključno s podnebjem. Komisija bi morala pri določanju teh zahtev upoštevati njihov potencialni prispevek k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije ter njenih ciljev na področju energijske učinkovitosti. Te zahteve se ne nanašajo le na lastnosti gradbenih izdelkov. V Uredbi (EU) št. 305/2011 v nasprotju z njeno predhodnico, tj. Direktivo 89/106/EGS, ni predvidena možnosti določitve takih inherentnih zahtev za izdelke. Vendar nekateri harmonizirani standardi za gradbene izdelke vsebujejo take inherentne zahteve za izdelke, ki se lahko nanašajo na okolje, varnost ali enostavno na dobro delovanje izdelka. Ti standardi dokazujejo, da obstajajo praktične potrebe po takih zahtevah glede varnosti, okolja ali enostavno delovanja izdelkov. Člen 114 PDEU kot pravna podlaga te uredbe prav tako nalaga prizadevanje za visoko raven varstva okolja ter varovanja zdravja in varnosti ljudi. Zato bi bilo treba s to uredbo (ponovno) uvesti ali potrditi inherentne zahteve za izdelke. Čeprav mora te zahteve določiti zakonodajalec, jih je treba opredeliti za več kot 30 družin izdelkov, od katerih ima vsaka več kategorij. Zato bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov, s katerimi bi določila zahteve za zadevno družino ali kategorijo gradbenih izdelkov.
(21)Proizvodnja in distribucija gradbenih izdelkov postaja vse bolj zapletena, zaradi česar se pojavljajo novi specializirani subjekti, kot so ponudniki storitev odpremnih skladišč. Zaradi jasnosti bi morale nekatere splošne obveznosti, vključno s sodelovanjem z organi, veljati za vse udeležence v dobavni verigi, proizvodnji, distribuciji, označevanju z lastno blagovno znamko, prepakiranju ali sekundarni trgovini, vgradnji, odstranitvi za ponovno uporabo ali predelavo in sami predelavi. Poleg tega bi morali biti dobavitelji zavezani k sodelovanju z organi za nadzor trga za namene ocenjevanja okoljske trajnostnosti. Iz navedenih razlogov in da bi se izognili ponavljanju obveznosti, bi bilo treba izraz „gospodarski subjekt“ opredeliti široko in vanj vključiti vse navedene akterje, da bi bilo mogoče z enim stavkom določiti osnovne splošne obveznosti za vse.
(22)Da bi se spodbujale harmonizirane prakse med državami članicami, tudi kadar ni mogoče doseči soglasja o teh praksah, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov o izvajanju te uredbe v zvezi z omejenim številom vprašanj. Zadevna pooblastila se nanašajo na opredelitve, obveznosti in pravice gospodarskih subjektov ter obveznosti in pravice priglašenih organov.
(23)Da bi se izboljšala pravna varnost in zmanjšala razdrobljenosti trga EU za gradbene izdelke zaradi obstoja nacionalnih zahtev in oznak, je treba jasno opredeliti področje, ki se ureja na ravni EU, tako imenovano „harmonizirano območje“, v nasprotju z elementi, ki ostajajo v pristojnosti nacionalnih regulativnih področij držav članic.
(24)Hkrati je treba za vzpostavitev ravnovesja med zmanjšanjem razdrobljenosti trga in legitimnimi interesi držav članic za urejanje gradbenih objektov zagotoviti mehanizem za boljše vključevanje potreb držav članic v razvoj harmoniziranih tehničnih specifikacij. Iz istega razloga bi bilo treba vzpostaviti mehanizem, ki bi državam članicam omogočal, da na podlagi nujnih razlogov v zvezi z zdravjem, varnostjo ali varstvom okolja določijo dodatne zahteve za gradbene izdelke.
(25)Krožno gospodarstvo, ki je ključni element akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, je mogoče spodbujati z obveznimi sistemi kavcij in obveznostjo, da se neuporabljeni izdelki vzamejo nazaj. Zato bi bilo treba državam članicam omogočiti, da sprejmejo take ukrepe.
(26)Da bi se povečala pravna varnost in zmanjšalo upravno breme za gospodarske subjekte, je treba preprečiti, da bi bili gradbeni izdelki predmet več ocen v zvezi z istim vidikom zdravja, varnosti ali varstva okolja, vključno s podnebjem, na podlagi različnih zakonodajnih aktov Unije. To je potrdila tudi platforma REFIT, ki priporoča, naj Komisija prednostno obravnava težave s prekrivajočimi se in ponavljajočimi se zahtevami. Komisija bi zato morala imeti možnost, da določi pogoje, pod katerimi se z izpolnjevanjem obveznosti iz druge zakonodaje Unije izpolnijo tudi nekatere obveznosti iz te uredbe, če bi se sicer isti vidik zdravja, varnosti ali varstva okolja, vključno s podnebjem, ocenjeval vzporedno na podlagi te uredbe in druge zakonodaje Unije.
(27)Da bi se izognili različnim praksam držav članic in gospodarskih subjektov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, da določi, ali nekateri gradbeni izdelki spadajo v opredelitev gradbenega izdelka.
(28)Zlasti v primeru izdelkov, povezanih z energijo, ki so vključeni v delovne načrte za okoljsko primerno zasnovo in so hkrati gradbeni izdelki, ter vmesnih izdelkov, razen cementa, ima pri določanju zahtev glede trajnostnosti prednost [uredba o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov]. Tako bi moralo biti v primeru grelnikov, kotlov, toplotnih črpalk, naprav za ogrevanje vode in prostora, ventilatorjev, sistemov za hlajenje in prezračevanje ter fotonapetostnih izdelkov (razen fotonapetostnih panelov, ki so vgrajeni v stavbe). Kljub temu jo lahko ta uredba po potrebi dopolnjuje, predvsem glede vidika varnosti, pri tem pa mora upoštevati drugo zakonodajo Unije o izdelkih, kot so plinske naprave, nizkonapetostne naprave in stroji. Za druge izdelke, da bi se izognili nepotrebnemu bremenu za gospodarske subjekte, se lahko v prihodnosti pojavi potreba po določitvi pogojev, pod katerimi se z izpolnjevanjem obveznosti iz druge zakonodaje Unije izpolnijo tudi nekatere obveznosti iz te uredbe. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, da določi take pogoje.
(29)Da bi spodbudili skladnost, bi moral biti proizvajalec gradbenih izdelkov odgovoren za nepravilne izjave o lastnostih in skladnosti.
(30)Večja uporaba predelanih izdelkov je del prehoda na bolj krožno gospodarstvo ter zmanjšanja okoljskega in ogljičnega odtisa gradbenih izdelkov. Poleg tega je trg predelave trenutno slabo razvit, zahteve za predelane izdelke pa se med državami članicami zelo razlikujejo. Zato in zaradi upoštevanja načela subsidiarnosti bi morale imeti države članice možnost, da predelane izdelke izvzamejo iz obveznosti priprave izjave o lastnostih. Vendar taka izjema ne bi smela biti mogoča za izdelke, ki niso primerni za predelavo, ali kadar so ogroženi interesi drugih držav članic.
(31)Za izboljšanje dostopa do enostavno dostopnih in celovitih informacij o gradbenih izdelkih ter s tem prispevanja k njihovi varnosti, funkcionalnosti in trajnostnosti bi bilo treba zagotoviti, da izjava o lastnostih zagotavlja vse informacije, ki jih potrebujejo uporabniki in organi. Zaradi njene uporabnosti za uporabnike bi bilo treba proizvajalcem omogočiti, da v navedeno izjavo vključijo dodatne informacije, pod pogojem, da izjave o lastnostih ostanejo enotne in lahko berljive ter da se ne zlorabljajo za oglaševanje.
(32)Da bi kljub temu omogočili ponovno uporabo in predelavo gradbenih izdelkov ter uporabo presežnih gradbenih izdelkov v velikem obsegu, bi bilo treba za navedene gradbene izdelke olajšati postopek za pripravo izjave o lastnostih. V primeru presežnih gradbenih izdelkov, pri katerih je sprememba zaradi uporabe izključena, bi moral biti olajšani postopek omejen na primere, ko prvotni proizvajalec noče prevzeti odgovornosti za presežni gradbeni izdelek, saj je vedno bolje, da za gradbene izdelke, ki niso bili spremenjeni, še naprej odgovarja prvotni, pristojni proizvajalec.
(33)Da bi se zmanjšalo breme gospodarskih subjektov in zlasti proizvajalcev, bi morali gospodarski subjekti, ki izdajajo izjave o lastnostih in izjave o skladnosti, navedene izjave predložiti v elektronski obliki, biti pooblaščeni za predložitev navedenih izjav prek trajne povezave na nespremenljiv dokument ali v navedene izjave vključiti trajne povezave na nespremenljive dokumente.
(34)Da bi proizvajalci lahko dokazali, da gradbeni izdelki, ki so vključeni v prosti pretok blaga, izpolnjujejo ustrezne zahteve Unije, je treba zahtevati izjavo o skladnosti, ki dopolnjuje izjavo o lastnostih, s čimer se bo regulativni sistem za gradbene izdelke približal Uredbi (ES) št. 765/2008. Vendar bi bilo treba zaradi zmanjšanja morebitnega upravnega bremena izjavo o skladnosti in izjavo o lastnostih združiti in predložiti v elektronski obliki. Upravno breme za MSP bi bilo treba dodatno zmanjšati s ciljno usmerjenimi določbami o poenostavitvi, vključno z uporabo ustrezne tehnične dokumentacije, ki nadomešča preskušanje tipa, dovoljenjem mikropodjetjem, da uporabijo manj strog sistem preverjanja, in zmanjšanjem zahtev za neserijske izdelke, izdelane po naročilu, ki so vgrajeni v posamezen določeni gradbeni objekt. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da mikropodjetja, ki ne trgujejo čezmejno, izvzamejo iz obveznosti priprave izjave o lastnostih.
(35)Da bi se dosegla uskladitev z drugo zakonodajo o izdelkih in ob upoštevanju splošnih načel iz Uredbe (ES) št. 765/2008, bi bilo treba oznako CE namestiti na gradbene izdelke, za katere je proizvajalec pripravil izjavo o lastnostih ali skladnosti. Proizvajalec s tem prevzame odgovornost za skladnost izdelka z navedenimi lastnostmi in veljavnimi zahtevami za izdelke.
(36)Da bi se zagotovile varnost, funkcionalnost in trajnostnost gradbenih izdelkov ter posledično gradbenih objektov, bi morali vsi gospodarski subjekti, ki sodelujejo v dobavni in distribucijski verigi, sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da dajo na trg ali omogočijo dostopnost na trgu le tistih gradbenih izdelkov, ki so v skladu z zavezujočimi zahtevami Unije. Da bi se izboljšala pravna jasnost, je treba izrecno določiti obveznosti gospodarskih subjektov.
(37)Proizvajalci gradbenih izdelkov morajo natančno in nedvoumno določiti tip izdelka, da se zagotovi natančna podlaga za ocenjevanje skladnosti takega izdelka z zahtevami Unije. Da bi se izognili izogibanju veljavnim zahtevam, bi bilo treba hkrati proizvajalcem prepovedati ustvarjanje vedno novih vrst izdelkov, če so zadevni izdelki glede na ključne značilnosti enaki.
(38)Da bi se izognili zavajajočim trditvam, bi morale vse trditve proizvajalcev gradbenih izdelkov temeljiti na metodi ocenjevanja iz harmoniziranih tehničnih specifikacij ali, če take metode ocenjevanja ni, na metodah, ki predstavljajo najboljše razpoložljive tehnike, če taka metoda ocenjevanja iz harmoniziranih tehničnih specifikacij ne obstaja.
(39)Tehnična dokumentacija o gradbenih izdelkih, ki jo pripravi proizvajalec, organom in priglašenim organom olajša preverjanje navedenih izdelkov glede na zahteve Unije. Da bi se izboljšal dostop do celovitih informacij, bi morala navedena tehnična dokumentacija vključevati oceno okoljske trajnostnosti gradbenega izdelka.
(40)Da bi se zagotovila preglednost za uporabnike gradbenih izdelkov in preprečila neustrezna uporaba navedenih izdelkov, bi moral proizvajalec natančno opredeliti gradbene izdelke in njihovo predvideno uporabo. Iz istega razloga bi moral proizvajalec jasno navesti, ali so gradbeni izdelki namenjeni samo za poklicno uporabo ali tudi za uporabo s strani potrošnikov. Da bi se zagotovila sledljivost gradbenih izdelkov, bi bilo treba proizvajalce navesti na izdelku ali, kadar to ni mogoče, na primer zaradi velikosti ali površine izdelka, na njegovi embalaži ali, kadar tudi to ni mogoče, v dokumentu, ki mu je priložen.
(41)Da bi se zagotovilo izpolnjevanje zahtev iz te uredbe, bi morali proizvajalci aktivno iskati, hraniti in ocenjevati informacije ter sprejeti ustrezne ukrepe, kadar se potrdi neskladnost ali premajhna učinkovitost ali kadar obstaja tveganje.
(42)Da bi se optimiziralo uresničevanje ciljev evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, bi morali biti proizvajalci zavezani k doseganju ustrezne ravni okoljske trajnostnosti pri svojih izdelkih in pri proizvodnji. Ta obveznost zahteva odločitve o kompromisu med različnimi okoljskimi vidiki ter med okoljskimi in varnostnimi vidiki, pri čemer se lahko okoljski in varnostni vidiki nanašajo na izdelek kot tak ali na gradbeni objekt. Da bi se proizvajalcem zagotovila varnost pri sprejemanju teh kompromisnih odločitev, bi bilo treba v tej uredbi določiti jasna pravila o kompromisu.
(43)Zaradi ciljev zagotavljanja trajnostnosti in trajnosti gradbenih izdelkov bi morali proizvajalci zagotoviti, da se izdelki lahko uporabljajo zelo dolgo. Tako dolga uporaba zahteva ustrezno zasnovo, uporabo zanesljivih delov, popravljivost izdelkov, razpoložljivost informacij o popravilu in dostop do nadomestnih delov.
(44) Da bi se povečala krožnost gradbenih izdelkov v skladu s cilji akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, bi morali proizvajalci spodbujati ponovno uporabo, predelavo in recikliranje svojih izdelkov. Za (pripravo za) ponovno uporabo, predelavo in recikliranje je potrebna določena zasnova, ki omogoča ločevanje sestavnih delov in materialov v poznejši fazi recikliranja ter preprečuje mešanje, sestavljanje ali združevanje materialov. Ker ni nujno, da bodo običajna navodila za uporabo dosegla gospodarske subjekte, odgovorne za (pripravo za) ponovno uporabo, predelavo in recikliranje, morajo biti potrebne informacije v zvezi s tem poleg navodil za uporabo na voljo v zbirkah podatkov o izdelkih ali sistemih izdelkov in na spletnih straneh proizvajalca.
(45)Da bi se zagotovili varni, funkcionalni in okoljsko trajnostni gradbenih izdelki, je treba za proizvajalce določiti celovite obveznosti glede trajnostnosti in varnosti. Zaradi pomena teh obveznosti in doseganja pravega ravnovesja med funkcionalnostjo, varnostjo in trajnostnostjo bi morala biti Komisija pooblaščena, da z delegiranimi akti določi pogoje, pod katerimi so te obveznosti za določeno družino ali kategorijo izdelkov izpolnjene ali se šteje, da so izpolnjene.
(46)Nekateri gradbeni izdelki postanejo odpadki, čeprav niso bili nikoli uporabljeni. Da bi se izognili takemu tratenju virov, bi se morali proizvajalci strinjati, da neposredno ali prek svojih uvoznikov in distributerjev ponovno pridobijo lastništvo nad izdelki, ki po dobavi na gradbišče ali uporabniku niso bili uporabljeni in so v stanju, enakovrednem stanju, v katerem so bili dani na trg.
(47)Da bi lahko uporabniki gradbenih izdelkov sprejemali premišljene odločitve, bi morali biti dovolj dobro obveščeni o okoljski učinkovitosti izdelkov, njihovi skladnosti z okoljskimi zahtevami in stopnji izpolnjevanja okoljskih obveznosti proizvajalca v zvezi s tem. Zato je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, da določi posebne zahteve za označevanje, ki lahko vključujejo zlahka razumljivo označevanje s semaforjem.
(48)Nekatere obveznosti proizvajalca, kot sta ocena okoljske trajnostnosti ali dajanje prednosti materialom, ki jih je mogoče reciklirati, je težko izpolniti v primeru rabljenih, predelanih ali presežnih izdelkov. Gospodarski subjekti, ki omogočajo ponovno uporabo ali izvajajo predelavo, bi zato morali biti izvzeti iz teh obveznosti, kar velja še toliko bolj, ker sta ponovna uporaba in predelava koristni za okolje.
(49)Pooblaščeni zastopniki so pogosto edine dosegljive osebe v primeru uvoženih izdelkov, proizvajalci pa jim pogosto dodelijo zelo omejene naloge in jim ne zagotovijo vseh potrebnih informacij, da bi lahko učinkovito zastopali proizvajalce. Zato bi bilo treba pojasniti in okrepiti vlogo in odgovornosti pooblaščenih zastopnikov.
(50)Za gospodarski subjekt, ki spremeni izdelek tako, da bi to lahko vplivalo na njegove lastnosti ali varnost, bi morale veljati obveznosti proizvajalcev, da se zagotovi preverjanje, ali so lastnosti ali varnost izdelka še vedno enaki. Vendar se ta obveznost ne bi smela naložiti gospodarskemu subjektu, ki izdelke prepakira, da bi bili na voljo v drugi državi članici, saj bi bila sicer ovirana sekundarna trgovina in s tem prosti pretok izdelkov, prepakiranje pa načeloma ne bi smelo vplivati na lastnosti ali varnost gradbenega izdelka. Da bi se ohranili lastnosti in varnost izdelkov, bi moral biti gospodarski subjekt, ki izvaja prepakiranje, odgovoren za pravilno izvedbo teh postopkov, da se zagotovi, da se izdelek ne poškoduje in da so uporabniki še vedno pravilno obveščeni v jeziku, ki ga določi država članica, v kateri so izdelki na voljo.
(51)Da bi se povečala skladnost proizvajalcev z obveznostmi iz te uredbe ter prispevalo k obravnavanju opredeljenih pomanjkljivosti in izboljšanju nadzora trga, bi bilo treba ponudnike storitev, spletne tržnice in posrednike pooblastiti za preverjanje nekaterih zlahka preverljivih lastnosti izdelkov in njihovih proizvajalcev, kot sta določitev tipa izdelka in priprava celovite tehnične dokumentacije, ter od njih zahtevati, da to storijo, morali pa bi tudi dejavno prispevati k zagotavljanju, da do uporabnikov pridejo le skladni izdelki.
(52)Da bi se preprečila uporaba tridimenzionalnega tiska za izogibanje obveznostim iz te uredbe, bi morale za ponudnike storitev tridimenzionalnega tiska veljati nekatere obveznosti obveščanja.
(53)Varna uporaba rabljenih in predelanih izdelkov je pogosto odvisna od natančnih informacij o njihovi prvi uporabi. Gospodarski subjekt, ki rabljene izdelke odstrani za ponovno uporabo ali predelavo, bi moral zato sestaviti protokole o kraju, pogojih in domnevnem trajanju uporabe odstranjenega izdelka.
(54)Lastnosti in varnost izdelkov so odvisni tudi od uporabljenih sestavnih delov in storitev, ki jih zagotavljajo kalibratorji ali drugi ponudniki storitev za njihovo načrtovanje in izdelavo. Zato bi bilo treba določiti nekatere obveznosti za dobavitelje sestavnih delov in ponudnike storitev, ki sodelujejo pri proizvodnji izdelkov. Kadar bi neskladnost ali tveganje lahko povzročil dobavljeni sestavni del ali storitev določenega gospodarskega subjekta, bi moral dobavitelj ali ponudnik storitev o tem obvestiti svoje druge stranke, ki so prejele enak sestavni del ali storitev, da bi se lahko neskladnosti in tveganja učinkovito odpravili tudi za druge izdelke.
(55)Nekatere vrste blaga, ki se uporabljajo v gradbeništvu, imajo več možnih namenov. Njihovi proizvajalci bi morali imeti možnost, da se svobodno odločijo, ali je to blago namenjeno gradnji ali ne, tudi zato, da ne bi bilo treba opraviti ocenjevanja lastnosti in ugotavljanja skladnosti, kadar to ni potrebno. Če se odločijo, da določena vrsta blaga ni namenjena gradnji, čeprav bi se lahko zanjo uporabljala (v nadaljnjem besedilu: psevdoizdelek), bi morali proizvajalci in drugi gospodarski subjekti zagotoviti, da se ne uporablja v gradbenih objektih. V nasprotnem primeru bi nekatere vrste blaga končale v gradbeništvu, čeprav ne bi izpolnjevale zahtev iz te uredbe.
(56)Iz istega razloga bi morali proizvajalci blaga, ki se po svoji naravi lahko uporablja za gradbeništvo in druge namene (v nadaljnjem besedilu: izdelki z dvojno uporabo), če izrecno ne izključijo uporabe za gradbeništvo, izpolniti obveznosti iz te uredbe za vse vrste blaga zadevnega tipa.
(57)Da bi se pojasnila uporaba te uredbe za spletno prodajo in drugo prodajo na daljavo, bi bilo treba opredeliti, pod katerimi pogoji se šteje, da se določen izdelek ponuja strankam v Uniji. Pri spletni trgovini je večja verjetnost neskladnosti, zato bi se morale države članice posebej potruditi in imenovati en sam centralizirani organ za nadzor trga za odkrivanje ponudb prodaje na daljavo, namenjenih strankam na njihovem ozemlju, da bi lahko pristojni organi za nadzor trga sprejeli ustrezne ukrepe. Za odkrivanje takih ponudb je potrebno znanje strokovnjakov za raziskovanje ali namenska programska oprema umetne inteligence, zato bi morala biti naloga odkrivanja centralizirana, opravljati pa bi jo moral en sam organ za nadzor trga.
(58)Digitalne tehnologije, ki gospodarskim subjektom in javnim organom zagotavljajo velik potencial za zmanjšanje upravnega bremena in stroškov ter hkrati spodbujajo inovativne in nove poslovne priložnosti in modele, se hitro razvijajo. Uvajanje digitalnih tehnologij bo tudi pomembno prispevalo k doseganju ciljev pobude „val prenove“, vključno z energijsko učinkovitostjo, ocenami življenjskega cikla in spremljanjem stavbnega fonda. Zato bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da z izvedbenimi akti izkoristi nadaljnje priložnosti digitalizacije.
(59)Ker so harmonizirani standardi, razviti za gradbene izdelke (v nadaljnjem besedilu: standardi za gradbene izdelke) večinoma obvezni, bi morali biti ti standardi za zagotovitev pravne varnosti skladni z ustreznimi zahtevami za standardizacijo in s to uredbo, pa tudi s splošnimi načeli prava Unije.
(60)Da bi se zagotovilo pravočasno navajanje sklicev na standarde za gradbene izdelke v Uradnem listu Evropske unije, bi morala biti Evropska komisija pooblaščena, da z delegiranimi akti omeji področje uporabe ali razveljavi pomanjkljive standarde za namene pravnih učinkov na podlagi te uredbe, namesto da zavrne navajanje njihovih sklicev v Uradnem listu Evropske unije.
(61)Da bi se zagotovila skladnost sistema, bi morala ta uredba temeljiti na horizontalnem pravnem okviru za standardizacijo. Zato bi se morala Uredba (EU) št. 1025/2012 kar najbolj uporabljati tudi za standarde, ki bodo postali obvezni v skladu s to uredbo. Uredba (EU) št. 1025/2012 naj bi tako med drugim določila postopek ugovora zoper harmonizirane standarde za gradbene izdelke, kadar ti standardi ne izpolnjujejo v celoti zahtev iz ustrezne zahteve za standardizacijo ali drugih zahtev iz te uredbe.
(62)Ker ne gre za akte splošne uporabe, temveč za prvi korak v dvostopenjskem upravnem postopku, ki vodi do oznake CE, se evropski ocenjevalni dokumenti ne bi smeli šteti za harmonizirane tehnične specifikacije. Vendar se osnovna načela priprave harmoniziranih standardov, kot je preglednost za konkurente, lahko uporabljajo in bi se morali uporabljati tudi za evropske ocenjevalne dokumente. Poleg tega bi se bilo treba na evropske ocenjevalne dokumente v postopkih ocenjevanja lastnosti in ugotavljanja skladnosti sklicevati enako kot na harmonizirane standarde. Zato in da bi se preprečilo dolgotrajno ponavljanje določb, bi bilo treba glavna pravila o harmoniziranih standardih uporabljati tudi za evropske ocenjevalne dokumente. Da bi se zagotovila preglednost za konkurente, bi morali biti evropski ocenjevalni dokumenti javno dostopni, sklici na vse evropske ocenjevalne dokumente pa bi morali biti objavljeni v Uradnem listu Evropske unije.
(63)Zaradi naraščajočega števila komaj razločljivih evropskih ocenjevalnih dokumentov, ki imajo v primerjavi z drugimi ali obstoječimi harmoniziranimi standardi pogosto majhno dodano vrednost, zdaj obstaja tveganje, da se njihova objava upočasni. Da bi se to tveganje stroškovno učinkovito obravnavalo, bi bilo treba določiti ali konkretizirati nekatera načela za pripravo in sprejetje evropskih ocenjevalnih dokumentov. Poleg tega bi bilo treba okrepiti nadzor, ki ga izvaja Komisija.
(64)Zahteve, ki veljajo za organe za imenovanje organov za tehnično ocenjevanje, ne bi smele biti manj stroge od zahtev, ki veljajo za priglasitvene organe, saj so njihove zadevne vloge podobne. Iz istega razloga bi morali imeti organi za tehnično ocenjevanje enako stopnjo neodvisnosti in nadzora nad sprejemanjem odločitev kot priglašeni organi.
(65)Da bi se odzvali na znaten odstotek priglasitev, ki so temeljile na nepopolnih ali napačnih ocenah, zlasti kadar so bili priglašeni pravni subjekti brez lastne notranje tehnične usposobljenosti, je treba okrepiti zmogljivost virov priglasitvenih organov, in sicer z določitvijo minimalnih zahtev; natančneje določiti zahteve za priglašene organe, in sicer glede njihove neodvisnosti, prenosa pooblastil na druge pravne subjekte in lastne sposobnosti za izvajanje; zahtevati, da imajo priglašeni organi ustrezno usposobljeno osebje, in preverjati ustreznost osebja, za kar se je kot najučinkovitejše izkazalo orodje matrike kvalifikacij; zagotoviti in preveriti, da priglašeni organ dejansko nadzoruje osebje, dodeljevanje zunanjih strokovnjakov, postopke, merila in sprejemanje odločitev ter da ni podizvajalec, hčerinska družba ali druga družba iz iste družine družb; in razširiti dokumentacijo, ki jo morajo organi predložiti ob predložitvi vloge za imenovanje za priglašeni organ, da se priglasitvenim organom zagotovi globlja in sorazmerno pravičnejša podlaga za odločanje.
(66)Da bi se preprečila pogosto pomanjkljiva praksa akreditacijskih organov, je treba zagotoviti, da bodo akreditacijski organi kot podlago za akreditacijo vzeli to uredbo in ne standardov, ki se pogosto razlikujejo. Zagotoviti je treba tudi, da akreditacijski organi ocenijo sposobnost organa prosilca in ne skupine družb, saj mora biti organ prosilec tisti, ki ima nadzor nad prihodnjo certifikacijo.
(67)Da bi se dosegli enaki konkurenčni pogoji in preprečila pravna negotovost, bi morale biti obveznosti priglašenih organov jasneje opredeljene in jasno izražene, kar velja za njihove dejavnosti ocenjevanja in preverjanja ter za povezane vidike.
(68)Da bi se preprečilo sodelovanje med osebjem priglašenih organov in proizvajalcev, bi morali priglašeni organi zagotoviti kroženje osebja, ki opravlja različne naloge ugotavljanja skladnosti.
(69)Organi držav članic lahko imajo vprašanja, na katera lahko odgovori le določen priglašeni organ. Priglašeni organi bi zato morali odgovarjati tudi na vprašanja, ki bi jih lahko imeli organi drugih držav članic.
(70)Da bi se vsem organom omogočila lažja opredelitev neskladnosti priglašenih organov, proizvajalcev in izdelkov ter zagotovili enaki konkurenčni pogoji, bi morali biti priglašeni organi pooblaščeni za proaktivno posredovanje informacij o neskladnosti zadevnim organom za nadzor trga ali priglasitvenim organom, če je neskladnost jasno dokazana, pa k temu celo zavezani. Vendar priglašeni organi ne bi smeli presegati obveznosti obveščanja s preiskovanjem drugih gospodarskih subjektov, ki niso njihove stranke ali enakovredni subjekti.
(71)Da bi se vzpostavili enaki konkurenčni pogoji za priglašene organe in proizvajalce, bi bilo treba okrepiti usklajevanje med priglašenimi organi. Ker le polovica sedanjih priglašenih organov na lastno pobudo sodeluje pri dejavnostih že obstoječe skupine za usklajevanje dela priglašenih organov, bi moralo sodelovanje v njej postati obvezno.
(72)Poskusi uvedbe poenostavljenih postopkov za mala in srednje velika podjetja v Uredbi (EU) št. 305/2011 ter s tem zmanjšanje bremena in stroškov za MSP in mikropodjetja niso bili povsem učinkoviti in so se pogosto napačno razumeli ali pa se niso uporabljali zaradi pomanjkanja ozaveščenosti ali nejasnosti glede njihove uporabe. Z obravnavanjem ugotovljenih pomanjkljivosti in nadgrajevanjem predhodno vzpostavljenih pravil je treba pojasniti in olajšati njihovo uporabo ter tako doseči cilj glede podpore MSP ob zagotavljanju lastnosti, varnosti in okoljske trajnostnosti gradbenih izdelkov.
(73)Priznavanje rezultatov preskusa, ki jih je pridobil drug proizvajalec, določeno v členu 36(1)(b) Uredbe (EU) št. 305/2011, bi bilo treba posplošiti, da se na splošno zmanjša breme gospodarskih subjektov, tj. proizvajalcev. Tak mehanizem priznavanja je še posebej potreben, da bi se preprečilo večkratno ocenjevanje okoljske trajnostnosti surovin, vmesnih izdelkov in končnih izdelkov.
(74)Da bi se zagotovila pravna varnost v primeru težav z varnostjo ali lastnostmi, bi moralo biti tako priznavanje dovoljeno le, če se oba vključena gospodarska subjekta in oba vključena priglašena organa zavežeta k sodelovanju in če gospodarski subjekt, ki pridobi certifikat, tehnično obvlada izdelek.
(75)Ocena Uredbe (EU) št. 305/2011 je pokazala, da se dejavnosti nadzora trga, ki se izvajajo na nacionalni ravni, zelo razlikujejo po kakovosti in učinkovitosti. Poleg ukrepov iz te uredbe za boljši nadzor trga bi bilo treba olajšati skladnost gospodarskih subjektov, organov in izdelkov s to uredbo tudi z vključevanjem tretjih oseb, na primer z možnostjo, da vsaka fizična ali pravna oseba prek portala za pritožbe predloži informacije o morebitnih neskladnostih.
(76)Da bi se odpravile ugotovljene pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom trga v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011, bi morala ta uredba vsebovati več pooblastil za organe držav članic in Komisijo, ki bi morala organom omogočiti ukrepanje v vseh morebitnih problematičnih okoliščinah.
(77)Praksa nadzora trga je pokazala, da pri ocenjevanju izdelkov v nekem trenutku obstaja tveganje neskladnosti, vendar se neskladnosti ne pojavi, pozneje pa se ugotovi nasprotno. Poleg tega obstajajo primeri, ko gre za neskladnost, ki ni formalna in ne povzroči tveganja. Iz teh razlogov bi morale biti države članice pooblaščene za ukrepanje v vseh primerih suma neskladnosti ali tveganja, opredelitev „izdelka, ki predstavlja tveganje“ pa je treba razširiti tako, da bo vključevala tveganje za okolje. Državam članicam je treba zagotoviti dovolj postopkovne prilagodljivosti za razlikovanje med prednostnimi in manj prednostnimi primeri neskladnosti, hkrati pa bi morale biti vse države članice obveščene tudi o manj pomembnih primerih.
(78)Da bi se zagotovilo učinkovito izvrševanje zahtev in okrepil nadzor trga v državah članicah ter zagotovila uskladitev z uredbo o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, da se določi najmanjše število pregledov, ki jih morajo opraviti organi za nadzor trga za določeno skupino ali družino izdelkov ali v zvezi s posebnimi zahtevami, in da se določijo minimalne zahteve glede virov.
(79)Poleg tega je treba za okrepitev povprečno šibkih zmogljivosti organov za nadzor trga na področju nadzora trga in za nadaljnjo uskladitev z uredbo o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov zagotoviti podrobnejšo podporo pri upravnem usklajevanju in zadevnim organom zagotoviti pravico, da od gospodarskih subjektov izterjajo stroške pregledov in preskušanj.
(80)Da bi se ustvarila spodbuda za povečanje zmogljivosti organov za nadzor trga v smislu nadzora trga in dosegla uskladitev z uredbo o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov, bi morale države članice poročati o svojih dejavnostih nadzora trga v zvezi z izdelki, ki jih zajema ta uredba, vključno v zvezi z naloženimi kaznimi.
(81)Da bi se bolje odzvale na potrebe gospodarskih subjektov, bi morale biti kontaktne točke za izdelke za gradbeništvo učinkovitejše in bi zato morale pridobiti več sredstev. Da bi gospodarskim subjektom olajšali delo, bi bilo treba naloge kontaktnih točk za izdelke za gradbeništvo natančno prilagoditi in razširiti tako, da bi vključevale informacije o določbah te uredbe in aktov, sprejetih v skladu z njo, ki se nanašajo na izdelke.
(82)Vzpostaviti je treba ustrezen, uspešen in stroškovno učinkovit mehanizem usklajevanja, da se zagotovi dosledna uporaba določenih obveznosti in zahtev ter okrepi celotni sistem, pri čemer je treba upoštevati tudi dejstvo, da se lahko v zvezi z varnostjo in trajnostnostjo izdelkov in gradbenih objektov pojavijo nova vprašanja glede razlage. Ker različne odločitve ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje, prispevajo k večji zapletenosti pravnega okvira, ovirajo prosti pretok na notranjem trgu ter povzročajo dodatno upravno breme in stroške za gospodarske subjekte, bi bilo treba take različne odločitve preprečiti z navedenim mehanizmom usklajevanja.
(83)Zato bi bilo zlasti treba vzpostaviti evropski informacijski sistem za zbiranje vprašanj glede razlage, iskanje ustreznih skupnih rešitev in izboljšanje izmenjave informacij v zvezi s tem. Da bi se olajšala izmenjava informacij, bi moral tak sistem temeljiti na nacionalnih sistemih. Ti nacionalni sistemi bi morali tudi opredeliti primere neenake uporabe te uredbe, da bi se zagotovilo, da različna praksa ne postane splošna in stalna.
(84)Centralizirana registracija informacij o izdelkih povečuje preglednost v korist varnosti izdelkov ter varstva okolja in varovanja zdravja ljudi, hkrati pa zmanjšuje upravno breme in stroške za gospodarske subjekte. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 291 PDEU, da vzpostavi centralizirano zbirko podatkov ali sistem Unije za gradbene izdelke. Trenutno ni mogoče oceniti prednosti in slabosti možnih rešitev, zato bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da po potrebi nadaljuje katero koli od teh poti.
(85)Da bi se izboljšala raven usposobljenosti organov za nadzor trga, kontaktnih točk za izdelke za gradbeništvo, organov za imenovanje, organov za tehnično ocenjevanje, priglasitvenih organov in priglašenih organov, uskladilo njihovo odločanje ter ustvarili enaki konkurenčni pogoji za gospodarske subjekte, bi bilo treba za zadevne organe organizirati usposabljanja. Za iste cilje bi si bilo treba prizadevati tudi z izmenjavo osebja med organi za nadzor trga, priglasitvenimi organi in priglašenimi organi dveh ali več držav članic.
(86)Države članice niso vedno tehnično usposobljene za izpolnjevanje vseh obveznosti, ki jih imajo v skladu z zakonodajo Unije za vse sektorje izdelkov skupaj. Zato pridobijo neformalno podporo drugih večjih držav članic. Ker je taka podpora v nekaterih primerih neizogibna, v drugih pa priporočljiva, bi morala ta uredba določiti osnovna pravila za tako podporo, da bi se razjasnile odgovornosti. Poleg tega se države članice srečujejo z vse večjo tehnično zapletenostjo izdelkov in zakonodaje, ki se uporablja za vse vidike in sektorje izdelkov skupaj, kar kaže na možnost, da se dosežejo boljši rezultati s specializacijo in delitvijo dela med državami članicami. Ta uredba bi zato morala odražati poseben položaj držav članic in omogočiti, da se preuči morebitna dodana vrednost specializacije in delitve dela med državami članicami.
(87)Poslovanje z gradbenimi izdelki počasi, a vztrajno postaja vse bolj mednarodno. Zato se pojavljajo primeri, ko je treba preprečiti tudi neskladnosti gospodarskih subjektov s sedežem zunaj Unije. Ker so tretje države redko pripravljene podpirati izvrševanje prava Unije na svojem ozemlju, če jim Unija v zameno ne zagotovi možnosti za pomoč, bi bilo treba v tej uredbi predvideti nekatera pooblastila za mednarodno sodelovanje.
(88)Nekatere tretje države uporabljajo zakonodajo Unije o izdelkih ali vsaj priznavajo certifikate, izdane v skladu z njo, bodisi na podlagi mednarodnih sporazumov bodisi enostransko, kar je oboje v interesu Unije. Da bi te tretje države spodbudili k nadaljevanju te prakse, druge tretje države pa k njeni uporabi, bi bilo treba tretjim državam, ki uporabljajo zakonodajo Unije o izdelkih ali priznavajo certifikate, izdane v skladu z njo, zagotoviti nekatere dodatne možnosti. Zato bi bilo treba omogočiti podporo tem posebej sodelujočim tretjim državam, tako da se jim omogoči udeležba na nekaterih usposabljanjih in sodelovanje v zbirki podatkov ali sistemu EU za gradbene izdelke, v informacijskem sistemu za usklajeno odločanje in pri izmenjavi informacij med organi. Poleg tega bi moralo biti iz istega razloga omogočeno obveščanje teh posebej sodelujočih tretjih držav o neskladnih ali tveganih izdelkih.
(89)Da bi se spodbudila uporaba trajnostnih gradbenih izdelkov in hkrati preprečilo izkrivljanje trga ter zagotovila skladnost z uredbo o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov, bi morale biti spodbude za uporabo trajnostnih gradbenih izdelkov, ki jih zagotavljajo države članice, namenjene najbolj trajnostnim izdelkom in vključene v izmenjavo informacij med državami članicami.
(90)Da bi se povečala uporaba trajnostnih gradbenih izdelkov in preprečilo izkrivljanje trga ter dosegla uskladitev z uredbo o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov, se morajo države članice pri javnem naročanju osredotočiti na najbolj trajnostne med skladnimi izdelki. Zahteve, ki se uporabljajo za pogodbe o izvedbi javnega naročila in so določene z izvedbenimi akti, bi bilo treba določiti v skladu z objektivnimi, preglednimi in nediskriminatornimi merili.
(91)Javno naročanje obsega 14 % BDP Unije. Da bi se prispevalo k cilju doseganja podnebne nevtralnosti, izboljšanja energijske učinkovitosti in učinkovite rabe virov ter prehoda na krožno gospodarstvo, ki varuje javno zdravje in biotsko raznovrstnost, bi bilo treba od javnih naročnikov po potrebi zahtevati, da svoja javna naročila uskladijo s posebnimi merili ali cilji zelenega javnega naročanja, ki se določijo v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s to uredbo. Merila ali cilji, določeni v delegiranih aktih za posamezne skupine izdelkov, bi se morali upoštevati pri neposrednem naročanju takih izdelkov na podlagi javnih naročil blaga, pa tudi pri javnih naročilih gradenj in storitev, če bodo taki izdelki uporabljeni pri dejavnostih, ki so del vsebine navedenih javnih naročil. V primerjavi s prostovoljnim pristopom se bo z obveznimi merili ali cilji zagotovila največjo učinkovitost vzvoda javne porabe pri povečanju povpraševanja po učinkovitejših izdelkih. Merila bi morala biti pregledna, objektivna in nediskriminatorna.
(92)Da bi se upoštevala tehnični napredek in znanje ali novi znanstveni dokazi, zagotovilo pravilno delovanje notranjega trga, olajšal dostop do informacij in zagotovilo homogeno izvajanje pravil, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi z določitvijo in spremembo tehničnih določb in zahtev za posamezne izdelke; opredelitvijo veljavnih sistemov ocenjevanja in preverjanja; določitvijo pogojev, pod katerimi obveznosti iz druge zakonodaje Unije izpolnjujejo nekatere obveznosti iz te uredbe; spremembo vzorca izjave o lastnostih in izjave o skladnosti; določitvijo dodatnih obveznosti za proizvajalce; pregledom in dopolnitvijo postopkovnih pravil za pripravo evropskih ocenjevalnih dokumentov; določitvijo minimalnih zahtev za organe za nadzor trga; vzpostavitvijo zbirke podatkov ali sistema Unije za gradbene izdelke; določitvijo zahtev za zelena javna naročila in opredelitvijo minimalnih kazni. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(93)Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev načinov posredovanja informacij; zagotavljanje podrobnosti o tem, kako izvajati obveznosti in pravice gospodarskih subjektov; sprejetje oblike evropske tehnične ocene; določitev minimalnih virov, ki jih potrebujejo priglašeni organi, in omogočanje dostopa organom tretjih držav do informacijskih sistemov za usklajeno odločanje, do zbirke podatkov ali sistema EU za gradbene izdelke ter do usposabljanj v okviru te uredbe. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.
(94)Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih, ki se nanašajo na zdravje ali varnost ljudi ali varstvo okolja.
(95)Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta določa pravila o horizontalnem okviru za nadzor trga in izdelkov, ki vstopajo na trg Unije. Da bi se zagotovilo, da izdelki iz te uredbe, ki so vključeni v prosti pretok blaga znotraj Unije, izpolnjujejo zahteve, ki zagotavljajo visoko raven zaščite javnih interesov, kot so varovanje zdravja in varnosti ljudi ter varstvo okolja, bi bilo treba navedeno uredbo uporabljati tudi za izdelke, zajete v tej uredbi, če ta uredba ne vsebuje posebnih določb z istim ciljem, naravo ali učinkom. Uredbo (EU) 2019/1020 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
(96)Da bi se ta uredba učinkovitejše izvajala in da bi se zmanjšalo breme za gospodarske subjekte, bi moralo biti mogoče, da se vloge in sklepi predložijo v papirni ali splošno uporabljani elektronski obliki. Da bi se zagotovila pravna varnost, bi morale biti vloge in sklepi veljavni le, če elektronski podpis izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta in če je podpisnik pooblaščen za zastopanje organa ali gospodarskega subjekta v skladu s pravom držav članic oziroma pravom Unije.
(97)Da bi se dodatno zmanjšalo breme za gospodarske subjekte, bi moralo biti mogoče predložiti dokumentacijo v splošno uporabljani elektronski obliki in privzeto izpolnjevati zahteve po informacijah v elektronski obliki.
(98)Da bi zagotovile visoko raven skladnosti s to uredbo, bi morale države članice določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo v primeru neskladnosti, in zagotoviti izvajanje teh pravil. Predvidene kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Da bi se zagotovili ti cilji in harmonizirane kazni, bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da z akti, sprejetimi v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, določi najnižje kazni.
(99)Da bi se zagotovila pravna varnost, bi bilo treba določiti, ali in kako dolgo imenovanja kontaktnih točk za izdelke za gradbeništvo, organov za tehnično ocenjevanje ali priglašenih organov ter harmonizirani standardi, evropski ocenjevalni dokumenti, evropske tehnične ocene in certifikati ali poročila priglašenih organov o preskusih, sprejeti ali izdani na podlagi Uredbe (EU) št. 305/2011, ohranijo pravne učinke v skladu s to uredbo. Zadevna prehodna obdobja bi morala biti dovolj dolga, da se preprečijo ozka grla pri imenovanju priglašenih organov in organov za tehnično ocenjevanje ter pri sprejemanju ali izdajanju evropskih ocenjevalnih dokumentov, evropskih tehničnih ocen in certifikatov ali poročil priglašenih organov o preskusih.
(100)Da bi se vzpostavila pravna varnost, bi bilo treba pojasniti, kako dolgo lahko izdelki, dani na trg na podlagi evropskih ocenjevalnih dokumentov, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011, ostanejo v distribucijski verigi in so tako še naprej dostopni na trgu. Podobno kot v primeru druge zakonodaje o izdelkih se za ustrezno obdobje šteje pet let po izteku veljavnosti evropske tehnične ocene, na podlagi katere so bili dani na trg. Tako bodo šest let po začetku veljavnosti harmonizirane tehnične specifikacije, sprejete v skladu s to uredbo, vsi izdelki, prodani uporabnikom, skladni z navedeno harmonizirano tehnično specifikacijo in to uredbo.
(101)Bistvene značilnosti gradbenih izdelkov in metode njihovega ocenjevanja se lahko določijo le s harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami, ki jih je treba razviti za različne skupine in družine izdelkov. V skladu s tem bi se morale zahteve in obveznosti gospodarskih subjektov v zvezi z določeno skupino ali družino izdelkov obvezno uporabljati šele šest mesecev po začetku veljavnosti harmonizirane tehnične specifikacije, ki zajema zadevno skupino ali družino izdelkov.
(102)Za lažje nemoteno uvajanje prihodnjih harmoniziranih tehničnih specifikacij in ob upoštevanju časa, potrebnega za pripravo izjave o lastnostih ali skladnosti, bi bilo treba gospodarskim subjektom dovoliti, da se odločijo za prostovoljno uporabo te uredbe od začetka veljavnosti teh harmoniziranih tehničnih specifikacij.
(103)Preprečiti je treba, da bi se gospodarski subjekti lahko trajno izogibali uporabi te uredbe z uporabo harmoniziranih tehničnih specifikacij, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) št. 305/2011. Zato bi morala Komisija iz Uradnega lista Evropske unije umakniti sklice na harmonizirane standarde in evropske ocenjevalne dokumente, ki so bili objavljeni v podporo Uredbi (EU) št. 305/2011 in zajemajo določeno skupino ali družino izdelkov, in sicer dve leti po začetku veljavnosti harmonizirane tehnične specifikacije, sprejete na podlagi te uredbe, ki zajema zadevno skupino ali družino izdelkov.
(104)Da bi se v celoti zajela presoja vplivov gradbenih izdelkov na okolje in ustrezno zajele zahteve za izdelke, ki obstajajo tudi v sedanjih harmoniziranih tehničnih specifikacijah, bi bilo treba pripraviti celovitejšo Prilogo I, ki bo vključevala tudi podroben seznam bistvenih značilnosti, povezanih z oceno življenjskega cikla, in popoln okvir za zahteve za izdelke. Ob navedeni priložnosti bi bilo treba odpraviti prekrivanja med osnovnimi zahtevami za gradbene objekte in predložiti pojasnila.
(105)Da bi se dosegla minimalna intenzivnost nadzora pri ocenjevanju in preverjanju proizvajalcev s strani priglašenih organov ter ustvarili enaki konkurenčni pogoji za proizvajalce in priglašene organe, bi bilo treba v Prilogi V o sistemih ocenjevanja in preverjanja natančneje in celoviteje določiti naloge proizvajalcev in priglašenih organov v okviru različnih možnih sistemov ocenjevanja in preverjanja. Poleg tega bi bilo treba v navedeni prilogi določiti ocene in preverjanja, ki jih je treba izvesti za preverjanje okoljske trajnostnosti izdelkov v smislu lastnosti izdelkov in zahtev za izdelke.
(106)Ciljev te uredbe, in sicer prostega pretoka gradbenih izdelkov na notranjem trgu, varovanja zdravja in varnosti ljudi ter varstva okolja, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, saj države članice običajno določijo zelo različne zahteve za gradbene izdelke z neenako ravnjo varovanja zdravja in varnosti ljudi ter varstva okolja. Te cilje je mogoče bolje doseči na ravni Unije z vzpostavitvijo harmoniziranega okvira za ocenjevanje lastnosti gradbenih izdelkov in nekaterih zahtev za izdelke za varovanje zdravja in varnosti ljudi ter varstva okolja. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa harmonizirana pravila o dostopnosti na trgu in neposredni vgradnji gradbenih izdelkov, ne glede na to, ali se izvaja v okviru storitve ali ne, z uvedbo:
(a)pravil o načinu izražanja okoljske učinkovitosti, vključno s podnebno, in varnostnih lastnosti gradbenih izdelkov glede na njihove bistvene značilnosti;
(b)okoljskih, vključno s podnebnimi, funkcionalnih in varnostnih zahtev za gradbene izdelke.
Ta uredba določa tudi obveznosti gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo z gradbenimi izdelki ali njihovimi sestavnimi deli ali z izdelki, ki bi se lahko šteli za gradbene izdelke, čeprav jih njihov proizvajalec ni predvidel kot gradbene izdelke.
Člen 2
Področje uporabe
1.Ta uredba se uporablja za gradbene izdelke in naslednje blago:
(a)nabore podatkov za tridimenzionalni tisk, dane na trg za omogočanje tridimenzionalnega tiskanja gradbenih izdelkov, zajetih v tej uredbi, ter tridimenzionalno natisnjene gradbene izdelke in kalupe;
(b)materiale, namenjene za uporabo pri tridimenzionalnem tiskanju gradbenih izdelkov na gradbišču ali v njegovi bližini ali za izdelavo z uporabo kalupov na gradbišču ali v njegovi bližini;
(c)gradbene izdelke, proizvedene na gradbišču za takojšnjo vgradnjo v gradbene objekte, brez ločenega komercialnega postopka za dajanje na trg;
(d)ključne dele izdelkov, zajetih v tej uredbi;
(e)dele ali materiale, namenjene za uporabo za izdelke, zajete v tej uredbi, če to zahteva proizvajalec navedenih delov ali materialov;
(f)sklope ali sestave, če je njihova sestava določena in zajeta v harmoniziranih tehničnih specifikacijah ali evropskih ocenjevalnih dokumentih;
(g)montažne enodružinske hiše z manj kot 180 m2 tlorisne površine z eno etažo ali z manj kot 100 m2 tlorisne površine v dveh etažah.
Države članice se lahko odločijo, da te uredbe ne bodo uporabljale za hiše iz točke (g), tako da o tem uradno obvestijo Komisijo.
2.Ta uredba se uporablja tudi za rabljene gradbene izdelke in rabljeno blago iz odstavka 1 v katerem koli od naslednjih primerov:
(a)navedeni rabljeni gradbeni izdelki ali blago so uvoženi iz tretjih držav, ne da bi bili pred tem dani na trg Unije;
(b)gospodarski subjekt je spremenil predvideno uporabo navedenih rabljenih gradbenih izdelkov ali blaga glede na predvideno uporabo, ki jo je navedenim gradbenim izdelkom ali drugemu blagu dodelil prvotni proizvajalec, in sicer na drug način kot z omejitvijo lastnosti ali predvidenih uporab ali zgolj za okrasne namene, pri čemer so navedeni nameni opredeljeni z odsotnostjo kakršne koli konstrukcijske funkcije za gradbene objekte;
(c)gospodarski subjekt, ki omogoči dostopnost rabljenih gradbenih izdelkov ali drugega blaga na trgu, zanje navaja lastnosti ali izpolnjevanje zahtev za izdelke iz Priloge I, ki dopolnjujejo lastnosti in zahteve, navedene v skladu s to uredbo ali Uredbo (EU) št. 305/2011, ko je bil rabljeni gradbeni izdelek ali drugo blago prvič dan na trg, ali se od njih razlikujejo;
(d)rabljeni gradbeni izdelki ali drugo blago so bili predmet postopka preobrazbe, ki presega popravilo, čiščenje in redno vzdrževanje (v nadaljnjem besedilu: predelani izdelek);
(e)gospodarski subjekt, ki omogoči dostopnost rabljenega gradbenega izdelka ali drugega blaga na trgu, se odloči za uporabo te uredbe.
3.Ta uredba se ne uporablja za:
(a)dvigala ob upoštevanju Direktive 2014/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta, tekoče stopnice in njihove sestavne dele;
(b)kotle, cevi, rezervoarje in pomožne izdelke ter druge izdelke, ki naj bi bili v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi;
(c)sisteme za čiščenje odpadnih voda;
(d)sanitarne naprave;
(e)izdelke za prometno signalizacijo.
4.Ta uredba se uporablja tudi za storitve tridimenzionalnega tiskanja gradbenih izdelkov in drugega blaga iz te uredbe. Storitve tridimenzionalnega tiska vključujejo najem strojev za tridimenzionalni tisk, ki se lahko uporabljajo za gradbene izdelke in drugo blago iz te uredbe.
Ta uredba se uporablja tudi za storitve, povezane s:
–proizvodnjo in trženjem gradbenih izdelkov in/ali drugega blaga, ki jih zajema ta uredba, ter
–odstranjevanjem, pripravo za ponovno uporabo, predelavo in ravnanjem z rabljenimi gradbenimi izdelki ali drugim blagom iz te uredbe.
5.Države članice lahko iz uporabe te uredbe izvzamejo gradbene izdelke in drugo blago iz te uredbe, ki so dani na trg ali neposredno vgrajeni v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije v smislu člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Države članice uradno obvestijo Evropsko komisijo in druge države članice o predpisih, ki določajo take izjeme. Zagotovijo, da izvzeti gradbeni izdelki ali drugo blago nimajo oznake CE v skladu s členom 16. Gradbeni izdelki ali drugo blago, dani na trg ali neposredno vgrajeni na podlagi take izjeme, se ne štejejo za dane na trg ali neposredno vgrajene v Uniji v smislu te uredbe.
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1)„gradbeni izdelek“ pomeni vsako oblikovano ali brezoblično fizično blago, vključno z embalažo in navodili za uporabo, ali sklop ali sestav, ki združuje tako blago, ki je dano na trg ali proizvedeno za trajno vgradnjo v gradbene objekte ali njihove dele v Uniji, razen blaga, ki mora biti najprej vključeno v sklop, sestav ali drug gradbeni izdelek, preden je trajno vgrajeno v gradbeni objekt;
(2)„trajno“ pomeni za obdobje dveh let ali več;
(3)„izdelek“ pomeni gradbeni izdelek ali drugo blago, ki ga zajema ta uredba v skladu s členom 2(1), (2) in (3);
(4)„dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo izdelka za distribucijo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi za plačilo ali brezplačno, ne glede na to, ali v okviru opravljanja storitve ali ne;
(5)„neposredna vgradnja“ pomeni vgradnjo izdelka v gradbeni objekt stranke brez predhodne dostopnosti na trgu ali postavitev enodružinske hiše, ki jo zajema ta uredba, ne glede na to, ali v okviru opravljanja storitve ali ne;
(6)„lastnost“ pomeni stopnjo, do katere ima izdelek določene nadgradljive bistvene značilnosti;
(7)„bistvene značilnosti“ pomenijo tiste značilnosti izdelka, ki se nanašajo na osnovne zahteve za gradbene objekte iz Priloge I, del A, točka 1, ali so navedene v Prilogi I, del A, točka 2;
(8)„zahteve za izdelke“ pomenijo mejno vrednost ali drugo značilnost, ki jo mora izdelek izpolnjevati, preden se lahko da na trg ali neposredno vgradi, vključno s tistimi zahtevami v zvezi z označevanjem in navodili za uporabo ali drugimi informacijami, ki jih je treba zagotoviti;
(9)„gospodarski subjekt “pomeni proizvajalca, pooblaščenega zastopnika, uvoznika, distributerja, ponudnika storitev odpremnih skladišč, ponudnika storitev tridimenzionalnega tiska, proizvajalca, uvoznika ali distributerja materialov, namenjenih za tridimenzionalno tiskanje izdelkov, spletnega prodajalca, posrednika, dobavitelja, ponudnika storitev, označevalca z lastno blagovno znamko ali katero koli drugo fizično ali pravno osebo, razen organov, priglašenih organov, organov za tehnično ocenjevanje in kontaktnih točk za izdelke za gradbeništvo, za katero velja ta uredba v zvezi s proizvodnjo, odstranitvijo za ponovno uporabo, predelavo ali prepakiranjem izdelkov ali omogočanjem dostopnosti navedenih izdelkov na trgu ali vgradnjo navedenih izdelkov neposredno v skladu s to uredbo, ter gospodarske subjekte, kot so opredeljeni členu 3, točka 13, Uredbe (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta;
(10)„ponudnik storitev tridimenzionalnega tiska“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki v okviru gospodarske dejavnosti ponuja eno od naslednjih storitev: najem ali zakup tiskalnikov za tridimenzionalni tisk, tiskanje naborov podatkov za tridimenzionalni tisk ali posredovanje ene od teh storitev, ne glede na to, ali navedena oseba zagotovi material za tiskanje ali ne;
(11)„materiali, namenjeni za tridimenzionalno tiskanje izdelkov“ pomenijo vse materiale, namenjene za tridimenzionalno tiskanje izdelkov, za katere zadevni gospodarski subjekti niso izrecno in dosledno izključili uporabe kot materialov za tridimenzionalni tisk;
(12)„proizvajalec“ pomeni proizvajalca, kot je opredeljen v členu 3, točka 8, Uredbe (EU) 2019/1020;
(13)„nabori podatkov za tridimenzionalni tisk“ pomenijo niz številčnih podatkov, ki opisujejo obliko predmeta z njegovimi zunanjimi dimenzijami in prazninami, da se omogoči tridimenzionalno tiskanje navedenega predmeta;
(14)„gradbeni objekt“ pomeni objekte visoke in nizke gradnje, ki so lahko nad zemljo ali vodo ali v zemlji ali vodi, vključno z mostovi, predori, stebri in drugimi objekti za prenos električne energije, komunikacijskimi kabli, cevovodi, akvadukti, jezovi, letališči, pristanišči, vodnimi potmi in objekti, ki so podlaga za železniške tire, razen vetrnic, naftnih ploščadi ali kemičnih obratov, industrijskih proizvodnih objektov, kmetijskih objektov, objektov za proizvodnjo električne energije, vojaških objektov, čeprav so njihova zaklonišča lahko stavbe;
(15)„stavbe“ pomenijo objekte, razen zabojnikov, ki dajejo zavetje ljudem, živalim ali predmetom in ki so trajno pritrjeni na tla ali jih je mogoče prevažati le s posebno opremo, pri čemer imajo površino tal vsaj 20 m2 na eni ali več ravneh;
(16)„raven“ pomeni rezultat ocenjevanja lastnosti izdelka v zvezi z njegovimi bistvenimi značilnostmi, izražen v numerični vrednosti;
(17)„razred“ pomeni območje ravni lastnosti izdelka od najnižje do najvišje vrednosti;
(18)„mejna vrednost“ pomeni obvezno najnižjo ali najvišjo raven lastnosti izdelka glede na določeno bistveno značilnost;
(19)„dajanje na trg“ pomeni prvo omogočanje dostopnosti izdelka na trgu Unije ali prvo omogočanje dostopnosti rabljenega izdelka, če je izpolnjen kateri koli od pogojev iz člena 2(2), ali predelanega izdelka;
(20)„ključni del“ pomeni del, ki ga proizvajalec izdelka ali drug gospodarski subjekt nameni za uporabo kot sestavni ali rezervni del izdelka in ki je bil s harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami določen kot bistven za opredelitev značilnosti, varnost ali lastnosti izdelka;
(21)„sklop izdelkov“ pomeni izdelek, ki ga posamezni gospodarski subjekt da na trg kot sklop najmanj dveh ločenih elementov, pri čemer ni treba, da je kateri od njiju sam izdelek, ki sta namenjena za skupno vgradnjo v gradbeni objekt;
(22)„sestav izdelkov“ pomeni sestav najmanj dveh ločenih elementov, od katerih je eden izdelek;
(23)„evropski ocenjevalni dokument“ pomeni dokument, ki ga sprejme organ za tehnično ocenjevanje za namen izdaje evropskih tehničnih ocen;
(24)„rabljen izdelek“ pomeni izdelek, ki ni odpadek, kot je opredeljen v členu 3, točka 1, Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta, in ki je bil vsaj enkrat vgrajen v gradbeni objekt ter:
(a)ni bil predmet postopka, ki presega popravilo, čiščenje ali redno vzdrževanje, kot ga je določil prvotni proizvajalec v svojih navodilih za uporabo ali ki je v skladu s splošnim znanjem s področja gradbeništva priznan kot potreben;
(b)po odstranitvi ni bil predmet postopka, ki presega popravilo, čiščenje in redno vzdrževanje ali „pripravo za ponovno uporabo“ v smislu člena 3, točka 16 Direktive 2008/98/ES;
(25)„predvidena uporaba“ pomeni uporabo, ki jo je predvidel proizvajalec, vključno s pogoji za uporabo, kot so določeni v tehnični dokumentaciji, na oznakah, v navodilih za uporabo ali v promocijskem gradivu, pri čemer so uporabe, navedene le v enem od teh, že del „predvidene uporabe“;
(26)„popravilo“ pomeni postopek povrnitve okvarjenega izdelka v stanje, ki omogoča njegovo predvideno uporabo;
(27)„vzdrževanje“ pomeni dejavnost, ki se izvaja za ohranjanje izdelka v stanju, ki omogoča njegovo ustrezno delovanje;
(28)„predelani izdelek“ pomeni izdelek, ki ni odpadek, kot je opredeljen v členu 3, točka 1, Direktive 2008/98/ES, vendar je bil vsaj enkrat vgrajen v gradbeni objekt in je bil predmet postopka preobrazbe, ki presega popravilo, čiščenje in redno vzdrževanje;
(29)„tveganje“ pomeni tveganje, kot je opredeljeno v členu 3, točka 18, Uredbe (EU) 2019/1020;
(30)„priprava za ponovno uporabo“ pomeni postopke obnove, pri katerih se s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom izdelki ali sestavni deli izdelkov pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predobdelave;
(31)„tip izdelka“ pomeni abstraktni model posameznih izdelkov, ki ga določata predvidena uporaba in sklop značilnosti, ki izključujejo kakršno koli odstopanje glede lastnosti ali izpolnjevanja zahtev za izdelke, določene v tej uredbi ali v skladu z njo, in je proizveden v posameznem proizvodnem procesu z uporabo določene kombinacije surovin ali sestavnih delov, pri čemer tudi enaki izdelki različnih proizvajalcev spadajo v različne tipe izdelkov;
(32)„najsodobnejše stanje“ pomeni način doseganja določenega cilja, ki je bodisi najučinkovitejši in najnaprednejši bodisi mu je blizu in tako presega povprečje načinov, ki jih je mogoče izbrati;
(33)„recikliranje“ pomeni recikliranje, kot je opredeljeno v členu 3, točka 17, Direktive 2008/98/ES;
(34)„ponudnik storitev odpremnih skladišč“ pomeni ponudnika storitev odpremnih skladišč, kot je opredeljen v členu 3, točka 11, Uredbe (EU) 2019/1020;
(35)„družina izdelkov“ pomeni vse tipe izdelkov, ki spadajo na področja izdelkov iz Priloge IV, preglednica 1;
(36)„kategorija izdelkov“ pomeni podskupino tipov izdelkov določene družine izdelkov, ki zajema tiste tipe izdelkov, ki imajo skupno določeno predvideno uporabo, kot je opredeljena v harmoniziranih tehničnih specifikacijah ali evropskih ocenjevalnih dokumentih;
(37)„tovarniška kontrola proizvodnje“ pomeni dokumentirano, stalno in notranjo kontrolo proizvodnje v tovarni v zvezi z določenimi parametri ali vidiki kakovosti, ki odražajo posebnosti zadevne družine ali skupine izdelkov in proizvodnih postopkov, in katere cilj je stalnost delovanja ali stalno izpolnjevanje zahtev za izdelke in se izvaja v skladu s Prilogo V;
(38)„harmonizirano območje“ pomeni področje, ki ga skupaj zajemajo ta uredba, harmonizirane tehnične specifikacije in splošni akti Komisije, sprejeti na podlagi te uredbe;
(39)„pravo Unije“ pomeni PEU, PDEU, splošna pravna načela, splošne akte iz drugega, tretjega in četrtega odstavka člena 288 PDEU ter vse mednarodne sporazume, katerih pogodbenica je Unija ali katerih pogodbenice so Unija in njene države članice;
(40)„uvoznik“ pomeni uvoznika, kot je opredeljen v členu 3, točka 9, Uredbe (EU) 2019/1020;
(41)„distributer“ pomeni distributerja, kot je opredeljen v členu 3, točka 10, Uredbe (EU) 2019/1020;
(42)„individualno proizveden“ pomeni, da zaradi specifikacij stranke obstaja razlika v načinu proizvodnje v primerjavi z vsemi drugimi izdelki, ki jih zadevni gospodarski subjekt proizvaja za druge stranke;
(43)„mikropodjetje“ pomeni mikropodjetje, kakor je opredeljeno v Prilogi k Priporočilu Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij;
(44)„izdelan po naročilu“ pomeni, da zaradi specifikacij stranke obstaja razlika v velikosti ali materialu v primerjavi z vsemi drugimi izdelki, ki jih zadevni gospodarski subjekt proizvaja za druge stranke;
(45)„trajna povezava“ pomeni internetno povezavo do spletnega mesta, ki je stabilna zaradi svoje vsebine in naslova (URL);
(46)„harmonizirane tehnične specifikacije“ pomenijo standarde za gradbene izdelke, določene v skladu s členom 4(2), sklic na katere je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 34, zaradi česar so postali obvezni za namene uporabe te uredbe, ter delegirane akte, sprejete v skladu s členom 4(3) in (4), členom 5(2) ali členom 22(4), ki vsebujejo tehnične predpise;
(47)„standard za gradbene izdelke“ pomeni standard, ki ga sprejme evropska organizacija za standardizacijo na podlagi zahteve Komisije za uporabo te uredbe, sklic nanj pa je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 34, ne glede na to, ali je uporaba takega standarda obvezna za namene uporabe na podlagi te uredbe v skladu s členom 4(2) in členom 34(2) ali ostaja prostovoljna v skladu s členom 5(2), členom 22(4) in členom 34(3);
(48)„izdelek z dvojno uporabo“ pomeni izdelek, ki ga proizvajalec namerava uporabljati kot izdelek in kot blago z drugo predvideno uporabo, ki ne bi spadalo na področje uporabe te uredbe, če bi imelo samo to drugo predvideno uporabo;
(49)„evropska organizacija za standardizacijo“ pomeni evropsko organizacijo za standardizacijo, kot je opredeljena v členu 2(8) Uredbe (EU) št. 1025/2012;
(50)„evropska tehnična ocena“ pomeni dokumentirano oceno lastnosti izdelka v zvezi z njegovimi bistvenimi značilnostmi v skladu z zadevnim evropskim ocenjevalnim dokumentom;
(51)„ekvivalent polnega delovnega časa“ pomeni delovno moč ene osebe, zaposlene s polnim delovnim časom, kot je opredeljena v zadevni državi članici, ali delovno moč več oseb, zaposlenih s krajšim delovnim časom, ki skupaj delajo enako število ur na dan ali teden;
(52)„neserijska proizvodnja“ pomeni postopek, ki ni pretežno avtomatiziran ali proizveden z uporabo tehnik montažnih linij in ga zadevni gospodarski subjekt ali gospodarski subjekti, ki pripadajo isti skupini podjetij, opredeljeni s skupno nadzorno fizično ali pravno osebo ali isto organizacijsko strukturo, ne ponovijo več kot 100-krat na leto;
(53)„umik“ pomeni umik, kot je opredeljen v členu 3, točka 23, Uredbe (EU) 2019/1020;
(54)„odpoklic“ pomeni odpoklic, kot je opredeljen v členu 3, točka 22, Uredbe (EU) 2019/1020;
(55)„spletna tržnica“ pomeni ponudnika posredniških storitev, ki z uporabo programske opreme, vključno s spletnim mestom, delom spletnega mesta ali aplikacijo, strankam omogoča sklepanje pogodb na daljavo z gospodarskimi subjekti za prodajo izdelkov;
(56)„spletni vmesnik“ pomeni spletni vmesnik, kot je opredeljen v členu 3, točka 15, Uredbe (EU) 2019/1020;
(57)„posrednik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki opravlja posredniške storitve za dajanje izdelkov na trg ali njihovo neposredno vgradnjo;
(58)„označevalec z lastno blagovno znamko“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ni proizvajalec in ki želi izdelek prodajati kot lasten, zaradi česar poleg obveznih oznak drugih gospodarskih subjektov pritrdi svoje ime, blagovno znamko ali oznako;
(59)„dobavitelj“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvajalcem ali drugim osebam, ki proizvajalcem dobavljajo surovine ali vmesne izdelke, dobavlja surovine ali vmesne izdelke;
(60)„ponudnik storitev“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki opravi storitev za proizvajalca ali dobavitelja ključnega dela, če je storitev pomembna za proizvodnjo izdelkov, vključno z njihovim oblikovanjem;
(61)„akreditacija“ pomeni akreditacijo, kot je opredeljena v členu 2(10) Uredbe (ES) št. 765/2008;
(62)„organ za nadzor trga“ pomeni organ, kot je opredeljen v členu 3, točka 4, Uredbe (EU) 2019/1020;
(63)„življenjski cikel“ pomeni zaporedne in medsebojno povezane faze življenjskega cikla izdelka od nabave surovin ali pridobivanja iz naravnih virov, proizvodnje, odstranitve, morebitne ponovne uporabe s predhodno predelavo ali brez nje do končne odstranitve;
(64)„ponovna uporaba“ pomeni vsak postopek, pri katerem se izdelek ali njegovi sestavni deli po končani prvi uporabi uporabijo za enak namen, za katerega so bili prvotno izdelani;
(65)„pristojni organ“ pomeni organ za nadzor trga, imenovan v skladu s členom 69(1);
(66)„pristojni nacionalni organ“ pomeni organ za nadzor trga, imenovan v skladu s členom 69(2);
(67)„priglasitveni organ“ pomeni enotno javno upravo, odgovorno za imenovanje in nadzor priglašenih organov, imenovano v skladu s členom 48, razen če je v zadevni določbi določeno drugače: samo v državi članici, v kateri je sedež zadevnega priglašenega organa;
(68)„organ za imenovanje“ pomeni enotno javno upravo, odgovorno za imenovanje in nadzor organov za tehnično ocenjevanje, imenovano v skladu s členom 43, razen če je v zadevni določbi določeno drugače: samo v državi članici, v kateri je sedež zadevnega organa za tehnično ocenjevanje;
(69)„organ“ pomeni Evropsko komisijo, njene agencije in kateri koli priglasitveni organ, organ za imenovanje ali organ za nadzor trga, razen če je v zadevni določbi določeno drugače: ne glede na to, v kateri državi članici ima sedež;
(70)„izdelek, ki predstavlja tveganje“ pomeni izdelek, ki lahko kadar koli v svojem celotnem življenjskem ciklu in tudi kadar je ustvarjen posredno, negativno vpliva na zdravje in varnost ljudi, okolje ali izpolnjevanje osnovnih zahtev za gradbene objekte, kadar je vgrajen v navedene objekte, in sicer v obsegu, ki ob upoštevanju najsodobnejšega stanja presega tisto, kar se šteje za razumno in sprejemljivo glede na predvideno uporabo in v običajnih ali razumno predvidljivih pogojih uporabe;
(71)„izdelek, ki predstavlja resno tveganje“ pomeni izdelek, ki predstavlja resno tveganje, kot je opredeljeno v členu 3, točka 20, Uredbe (EU) 2019/1020.
Člen 4
Bistvene značilnosti izdelkov
1.Osnovne zahteve za gradbene objekte iz Priloge I, del A, točka 1, so osnova za pripravo zahtev za standardizacijo in harmoniziranih tehničnih specifikacij.
2.Bistvene značilnosti, določene v skladu z odstavkom 1 ali navedene v Prilogi I, del A, točka 2, in metode za njihovo ocenjevanje se določijo v standardih, ki so obvezni za namene uporabe te uredbe. Bistvene značilnosti izdelkov se opredelijo glede na osnovne zahteve za gradbene objekte, pri čemer se upoštevajo regulativne potrebe držav članic.
Komisija lahko izda zahteve za standardizacijo v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1025/2012, v katerih določi osnovna načela in temelje za določitev teh bistvenih značilnosti in metod njihovega ocenjevanja.
Zadevne zahteve za standardizacijo lahko vključujejo tudi zahtevo, da evropska organizacija za standardizacijo v standardih iz prvega pododstavka določi prostovoljne ali obvezne mejne vrednosti in razrede lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi ter katere bistvene značilnosti lahko ali morajo navesti proizvajalci. V navedenem primeru Komisija v zahtevi za standardizacijo določi osnovna načela in temelje za določitev mejnih vrednosti, razredov in obveznih značilnosti.
Komisija pred objavo sklica na standarde v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 34 preveri, ali so v standardih upoštevana osnovna načela in temelji ter pravo Unije.
3.Z odstopanjem od odstavka 2 in da bi se zajele regulativne potrebe držav članic ter uresničili cilji iz člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Komisija pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 87 dopolni to uredbo tako, da za posamezne družine in kategorije izdelkov določi prostovoljne ali obvezne bistvene značilnosti in metode njihovega ocenjevanja v katerem koli od naslednjih primerov:
(a)evropske organizacije za standardizacijo neupravičeno zamujajo pri sprejemanju nekaterih standardov iz prvega pododstavka člena 4(2), pri čemer se za neupravičeno zamudo šteje, kadar evropska organizacija za standardizacijo ne predloži standarda v roku, določenem v zahtevi za standardizacijo;
(b)nujno je treba sprejeti bolj harmonizirane tehnične specifikacije, tega pa ni mogoče storiti le na podlagi standardov iz prvega pododstavka člena 4(2);
(c)ena ali več bistvenih značilnosti, ki se nanašajo na osnovne zahteve za objekte, določene v Prilogi I, del A, točka 1, ali vključene v Prilogo I, del A, točka 2, niso zajete v standardih iz prvega pododstavka člena 4(2), sklici na katere so že objavljeni v Uradnem listu Evropske unije;
(d)za standarde iz prvega pododstavka člena 4(2) se iz drugih razlogov šteje, da ne zadostujejo za pokritje regulativnih potreb držav članic ali potreb gospodarskih subjektov;
(e)standardi iz prvega pododstavka člena 4(2) niso v skladu s podnebno in okoljsko zakonodajo ter ambicijami EU;
(f)sklicev na standarde iz prvega pododstavka člena 4(2) ni mogoče objaviti v Uradnem listu Evropske unije zaradi razlogov iz člena 34(4) ali drugih pravnih razlogov;
(g)sklici na standarde iz prvega pododstavka člena 4(2) so bili umaknjeni iz Uradnega lista Evropske unije ali so bili objavljeni z omejitvijo.
4.Da bi se pokrile regulativne potrebe držav članic ter uresničili cilji glede okolja, varnosti in harmonizacije iz člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Komisija pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 87 dopolni to uredbo tako, da za posamezne družine in kategorije izdelkov določi:
(a)mejne vrednosti in razrede lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi ter katere bistvene značilnosti lahko ali morajo navesti proizvajalci;
(b)pogoje, pod katerimi se šteje, da izdelek dosega določeno mejno vrednost ali izpolnjuje pogoje za razred lastnosti brez preskušanja ali brez nadaljnjega preskušanja.
5.Komisija je pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 87 spremeni Prilogo I, del A, zaradi prilagajanja tehničnemu napredku ter vključitve novih tveganj in okoljskih vidikov.
Člen 5
Zahteve za izdelke
1.Vsi izdelki, ki jih zajema ta uredba, pred dajanjem na trg ali neposredno vgradnjo izpolnjujejo splošne, neposredno veljavne zahteve za izdelke iz Priloge I, del D, ter zahteve za izdelke iz Priloge I, dela B in C, kot je določeno za zadevno družino ali kategorijo izdelkov v skladu z odstavkom 2. Zahteve za izdelke iz Priloge I, dela B in C, se uporabljajo le, če so bile določene v skladu z odstavkom 2.
2.Da bi se določile zahteve iz Priloge I, deli B, C in D, je Komisija pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 87 dopolni to uredbo tako, da za posamezne družine in kategorije izdelkov določi te zahteve za izdelke in ustrezne metode ocenjevanja. Ko Komisija z delegiranimi akti določi te zahteve za izdelke, lahko izda zahteve za standardizacijo, katerih cilj je priprava prostovoljnih harmoniziranih standardov, ki zagotavljajo domnevo o skladnosti s temi obveznimi zahtevami za izdelke, kot so določene v teh delegiranih aktih.
3.Komisija je pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 87 spremeni Prilogo I, deli B, C in D, zaradi prilagajanja tehničnemu napredku ter zlasti vključitve novih tveganj in okoljskih vidikov.
Člen 6
Sistemi ocenjevanja in preverjanja ter njihovi načini za posamezne izdelke
1.Da bi se uporabil prilagojeni pristop in zmanjšalo morebitno breme za proizvajalce ob zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja, varnosti in okolja, je Komisija pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 87 dopolni to uredbo tako, da za vsako družino ali kategorijo izdelkov določi veljavni sistem ocenjevanja in preverjanja med tistimi, ki so določeni v Prilogi V. Lahko določi tudi različne sisteme ocenjevanja in preverjanja za isto družino ali kategorijo izdelkov, če se razlikujejo glede na bistveno lastnost ali zahtevo za izdelke.
2.Da bi se olajšala in uskladila uporaba zahtev ali obveznosti iz Priloge V, je Komisija pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 87 dopolni to uredbo z določitvijo teh zahtev in obveznosti za določeno družino ali kategorijo izdelkov.
3.Da bi se preprečila sistematična neskladnost priglašenih organov ali proizvajalcev ali da bi se prilagodilo tehničnemu napredku, je Komisija pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 87 spremeni to uredbo z uvedbo dodatnih korakov ocenjevanja ali preverjanja v sistemih iz Priloge V.
Člen 7
Harmonizirano območje in nacionalni ukrepi
1.Šteje se, da je harmonizirano območje celovito in zajema vse morebitne zahteve za izdelke, razen tistih, ki jih ureja druga zakonodaja Unije.
2.Države članice v svoji nacionalni zakonodaji, drugih predpisih ali upravnih ukrepih upoštevajo harmonizirano območje in ne določajo dodatnih zahtev za izdelke, ki jih to območje zajema. Zanje zlasti velja naslednje:
(a)ne uvedejo se nobene druge zahteve za informacije, registracijo ali druge zahteve, razen tistih, ki so določene v harmoniziranem območju;
(b)nobene ocene, razen tistih, ki so določene v harmoniziranem območju, niso obvezne;
(c)če ni drugače določeno v skladu s členom 5(3), se z nacionalno zakonodajo, drugimi predpisi ali upravnimi ukrepi ne podvajajo ali presegajo zahteve za izdelke, določene v skladu s členom 5, ali mejne vrednosti, določene v skladu s členom 4(4);
(d)z nacionalno zakonodajo, drugimi predpisi ali upravnimi ukrepi se ne zahteva več ocen in preverjanj, kot je določeno v Prilogi V, in ne razširja obseg ocen in preverjanj iz Priloge V;
(e)v nacionalni zakonodaji, drugih pravilih ali upravnih ukrepih se ponovijo in se ne zahtevajo višje ali nižje vrednosti, kot se zahteva z mejnimi vrednostmi, določenimi v skladu s členom 4(4);
(f)nacionalna zakonodaja, drugi predpisi ali upravni ukrepi ne smejo temeljiti na razredih, podrazredih ali dodatnih razredih, razen tistih, določenih v skladu s členom 4(4);
(g)če so bile metode ocenjevanja določene v skladu s členom 4(2) ali členom 5(2), se nacionalna zakonodaja, drugi predpisi ali upravni ukrepi za gradbena dela in v zvezi z značilnostmi izdelkov ali zahtevami zanje ne smejo sklicevati na druge metode ocenjevanja ali spreminjati ali dopolnjevati teh metod ocenjevanja ali izbrati le njihov del.
Ta odstavek se uporablja tudi za postopke za oddajo javnega naročila ali neposredno dodelitev javnih naročil, kadar se navedeni postopki ali neposredna dodelitev izvajajo pod neposrednim ali posrednim nadzorom javnih subjektov ali se izvajajo s sklicevanjem na javne določbe o postopkih za oddajo javnega naročila ali neposredni dodelitvi javnih naročil. Ta odstavek se uporablja tudi za nepovratna sredstva ali druge pozitivne spodbude, razen davčnih spodbud. Vendar se lahko v harmoniziranih tehničnih specifikacijah dovoli ali priporoči državam članicam, da odločitve o dodelitvi v okviru postopkov za oddajo javnega naročila, javnih naročil ali nepovratnih sredstev ali drugih pozitivnih spodbud povežejo s podrazredi ali dodatnimi razredi, ki niso določeni v skladu s členom 4(4), kadar se ti še vedno nanašajo na okoljsko učinkovitost, ocenjeno v skladu s temi harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami.
3.Države članice drugim državam članicam in Komisiji sporočijo bistvene značilnosti, ki jih zahtevajo za vsako družino ali kategorijo izdelkov, zadevne zahteve za izdelke in metode ocenjevanja, ki jih uporabljajo. Na te bistvene značilnosti, zahteve in metode ocenjevanja se proaktivno sklicujejo na vseh forumih in ob vseh priložnostih, ki so pomembne za pripravo harmoniziranih tehničnih specifikacij. Forumi, ki pripravljajo harmonizirane tehnične specifikacije, upoštevajo te bistvene značilnosti, zahteve in metode ocenjevanja. Bistvene značilnosti so v harmoniziranih tehničnih specifikacijah zajete, kolikor je to mogoče.
4.Kadar država članica meni, da je treba zaradi nujnih razlogov v zvezi z zdravjem, varnostjo ali varstvom okolja, vključno s podnebjem, z uredbo določiti zahteve ali sprejeti upravne ukrepe z odstopanjem od odstavka 2, o tem uradno obvesti Komisijo, pri čemer utemelji potrebo po uvedbi postopkovnih obveznosti in pojasni regulativno potrebo, ki jo želi obravnavati, ter predloži dokaze o obstoju regulativne potrebe in o tem, da harmonizirano območje in druga zakonodaja Unije tega ne zajemata. Države članice v ta namen uporabijo postopek uradnega obveščanja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535, kadar je to primerno.
5.Komisija z izvedbenimi akti odobri nacionalni ukrep, o katerem je bila uradno obveščena v skladu z odstavkom 4, če:
(a)ugotovi, da je predpis ali upravni ukrep ustrezno utemeljen glede na nujne razloge v zvezi z zdravjem, varnostjo ali varstvom okolja iz odstavka 4;
(b)regulativna potreba ni zajeta v harmoniziranem območju ali drugi zakonodaji Unije;
(c)predpis ali upravni ukrep, o katerem je bila uradno obveščena, ne diskriminira gospodarskih subjektov iz drugih držav članic;
(d)predpis ali upravni ukrep, o katerem je bila uradno obveščena, lahko pokrije zadevno regulativno potrebo;
(e)predpis ali upravni ukrep, o katerem je bila uradno obveščena, ne predstavlja nesorazmerno velike ovire za delovanje trga Unije in
(f)Komisija v pismu o nameri, naslovljenem na države članice, ne izrazi namere, da bo v enem letu od datuma uradnega obvestila v skladu z odstavkom 4 v Uradnem listu Evropske unije objavila ali navedla harmonizirano tehnično specifikacijo ali sprejela splošni akt, ki bo pokrival zadevno potrebo.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).
V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z zdravjem ljudi in varnostjo ali varstvom okolja Komisija v skladu s postopkom iz člena 88(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.
6.Države članice vse svoje nacionalne predpise in upravne ukrepe, ki neposredno ali posredno vplivajo na uporabnost izdelkov na njihovem ozemlju, registrirajo v enotnem digitalnem portalu.
7.Ta uredba ne ovira držav članic, da uvedejo obvezne sisteme kavcij, da od proizvajalcev zahtevajo, naj neposredno ali prek svojih uvoznikov in distributerjev prevzamejo nazaj rabljene ali neuporabljene izdelke, ter da določijo obveznosti glede zbiranja in obdelave izdelkov kot odpadkov, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a)lastnik izdelka, ki lahko izbira med proizvajalcem, uvoznikom ali distributerjem kot naslovnikom, je odgovoren za prevoz nazaj k distributerju, uvozniku ali proizvajalcu;
(b)gospodarski subjekti v drugih državah članicah niso kako drugače neposredno ali posredno diskriminirani.
8.Države članice lahko prepovejo uničenje izdelkov, prevzetih nazaj v skladu s členom 22(2), točka (j), in členom 26, ali pa uničenje teh izdelkov pogojujejo z njihovo predhodno dostopnostjo na nacionalni posredniški platformi za nekomercialno uporabo izdelkov.
Člen 8
Razmerje do druge zakonodaje Unije
Da bi se preprečilo dvojno ocenjevanje izdelkov, je Komisija pooblaščena, da z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 87, dopolni to uredbo tako, da določi pogoje, pod katerimi se z izpolnjevanjem obveznosti iz druge zakonodaje Unije izpolnijo tudi nekatere obveznosti iz te uredbe, če bi se sicer isti vidik zdravja, varnosti ali varstva okolja ocenjeval vzporedno na podlagi te uredbe in druge zakonodaje Unije.
POGLAVJE II
POSTOPEK, IZJAVE IN OZNAKE
Člen 9
Izjava o lastnostih
1.Kadar je izdelek zajet v harmonizirani tehnični specifikaciji, sprejeti v skladu s členom 4(2) ali (3), proizvajalec uporabi veljavni sistem ocenjevanja in preverjanja iz Priloge V ter pripravi izjavo o lastnostih za izdelek, preden se ta da na trg. Proizvajalec izdelka, ki ni zajet v nobeni harmonizirani tehnični specifikaciji, lahko izda izjavo o lastnostih v skladu z ustreznim evropskim ocenjevalnim dokumentom in evropsko tehnično oceno.
2.Kadar je izdelek zajet v harmonizirani tehnični specifikaciji, se lahko informacije o njegovih lastnostih v zvezi z bistvenimi značilnostmi, določenimi v veljavni harmonizirani tehnični specifikaciji, navedejo drugje kot v izjavi o lastnostih le, če so hkrati navedene v izjavi o lastnostih. Ta obveznost ne velja za primere, ko se v skladu s členom 10 izjava o lastnostih ne pripravi.
3.S pripravo izjave o lastnostih proizvajalec prevzame odgovornost za skladnost izdelka s takimi navedenimi lastnostmi ter postane odgovoren v skladu s pravom Unije in nacionalno zakonodajo o pogodbeni in nepogodbeni odgovornosti, tudi če ni ravnal malomarno. Če ni objektivnih razlogov za nasprotno, države članice predpostavljajo, da je izjava o lastnostih, ki jo pripravi proizvajalec, točna in zanesljiva.
Člen 10
Izjeme od obveznosti priprave izjave o lastnostih
1.Proizvajalec se lahko z odstopanjem od člena 9(1) odloči, da ne bo pripravil izjave o lastnostih, ko daje na trg izdelek, za katerega velja harmonizirana tehnična specifikacija, če velja kar koli od naslednjega:
(a)izdelek, ki ni izdelan s tridimenzionalnim tiskom ali že obstoječimi kalupi, je proizveden individualno ali izdelan po naročilu v neserijski proizvodnji na podlagi posebnega naročila in ga proizvajalec, odgovoren tudi za varno vgradnjo izdelka v gradbeni objekt, vgradi v posamezen določeni gradbeni objekt v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi in pod nadzorom oseb, ki so v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili odgovorne za varno izvedbo gradbenih del;
(b)izdelek, ki ni izdelan s tridimenzionalnim tiskom ali že obstoječimi kalupi, je proizveden na gradbišču v neserijski proizvodnji za vgradnjo v zadevni gradbeni objekt v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi in pod nadzorom oseb, ki so v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi odgovorne za varno izvedbo gradbenih del, ali
(c)izdelek je proizveden na način, ki je izključno primeren za ohranjanje dediščine, in v neserijski proizvodnji, za ustrezno obnovo gradbenega objekta, ki je uradno zaščiten kot del določenega okolja ali zaradi svojega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena.
2.Država članica lahko iz člena 9(1) izvzame predelane izdelke, ki temeljijo na izdelkih, ki po predelavi ostanejo varni, če zagotovi, da izdelek ne kroži zunaj ozemlja navedene države članice.
3.Država članica lahko iz člena 9(1) izvzame dele gradbenih objektov, razen izdelkov, ki so pripravljeni za ponovno uporabo ali predelani, pod pogojem, da zadevni del ne kroži zunaj ozemlja navedene države članice.
4.Država članica lahko iz člena 9(1) izvzame izdelke, za katere velja vse naslednje:
(a)proizvajalec je mikropodjetje, ki ne pripada družini podjetij ali drugi poslovni organizaciji, vključno z mrežami, in lahko določi ali organizira dejavnosti proizvajalca;
(b)proizvajalec uporablja izključno ali predvsem sestavne dele ali materiale s splošno znanimi stabilnimi lastnostmi ali izdelke, za katere prostovoljno velja ta uredba, v vseh primerih pa so lastnosti izdelka predvsem odvisne od lastnosti teh sestavnih delov ali materialov;
(c)izdelek ne kroži zunaj ozemlja navedene države članice.
Člen 11
Vsebina izjave o lastnostih
1.V izjavi o lastnostih so navedene lastnosti izdelkov v zvezi z bistvenimi značilnostmi navedenih izdelkov v skladu z ustreznimi harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami ali evropskim ocenjevalnim dokumentom.
2.Izjava o lastnostih se pripravi z uporabo vzorca iz Priloge II brez oddelka o skladnosti. Izjava o lastnostih zajema vsaj lastnosti glede na obvezne bistvene značilnosti iz Priloge I, del A, točka 2, bistvene značilnosti, obvezne na podlagi harmoniziranih tehničnih specifikacij ali delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 4(3), in oceno okoljske trajnostnosti iz člena 22(1).
3.Komisija je pooblaščena, da z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 87, spremeni vzorec iz Priloge II, da omogoči vključitev dodatnih informacij in tako gospodarskim subjektom omogoči kritje novih potreb po informacijah.
4.Informacije iz člena 31 ali, odvisno od primera, iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta, se zagotovijo skupaj z izjavo o lastnostih.
Člen 12
Spremenjena izjava o lastnostih za rabljene, predelane in presežne izdelke
1.Če je za rabljen izdelek na voljo izjava o lastnostih, ki jo je izdal prvotni proizvajalec ali drug gospodarski subjekt v skladu s to uredbo ali Uredbo (EU) št. 305/2011, se lahko nova izjava o lastnostih z odstopanjem od člena 11(1) sklicuje na prvotno izjavo o lastnostih v zvezi z značilnostmi, navedenimi v njej, če:
(a)se predvidena uporaba ne spremeni drugače kot z omejitvijo lastnosti ali predvidenih uporab ali zgolj v dekorativne namene;
(b)je bila življenjska doba prvotnega izdelka ali ustrezna trajnost navedena v prvotni izjavi o lastnostih, harmonizirani tehnični specifikaciji, na kateri je temeljila prvotna izjava o lastnostih, ali pa je splošno znana na podlagi splošnega znanja s področja gradbeništva;
(c)čas, ki je potekel po prvi vključitvi izdelka v gradbeni objekt, ne presega življenjske dobe izdelka ali ustrezne trajnosti, kar koli je krajše.
Gospodarski subjekt prvotno izjavo o lastnostih priloži izjavi o lastnostih, ki jo je izdal, pri čemer se slednja označi kot „izjava o lastnostih za rabljeni izdelek“.
2.Če za rabljeni izdelek ni na voljo izjave o lastnostih, ki jo je izdal prvotni proizvajalec ali drug gospodarski subjekt v skladu s to uredbo ali Uredbo (EU) št. 305/2011, lahko gospodarski subjekt izda novo izjavo o lastnostih brez izvedbe celotnega postopka v skladu s to uredbo, če predvideno uporabo omeji na „dekoracijo“. Če je gospodarski subjekt uporabil to odstopanje, se izjava o lastnostih označi kot „izjava o lastnostih za rabljeni izdelek“.
3.Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če:
(a)ni mogoče domnevati, da so mehanske in kemijske lastnosti rabljenega izdelka dovolj stabilne za novo predvideno uporabo;
(b)bi bila zaradi lastnosti izdelka ogrožena zdravje in varnost oseb;
(c)je bil izdelek izpostavljen obremenitvam, zaradi katerih ni primeren za novo predvideno uporabo, ali
(d)taka obremenitev ni zelo malo verjetna glede na protokol, ki ga je pripravil izvajalec odstranitve v skladu s členom 29, in dokumentacijo o pogojih določene stavbe (v nadaljnjem besedilu: dnevnik stavbe).
Države članice določijo zahteve za izvajalce odstranjevanja in certificiranje, ki ga je treba zagotoviti v skladu z zadnjim stavkom, vključno z opredelitvijo obremenitev, zaradi katerih izdelek ni primeren.
4.Odstavki 1, 2 in 3 se uporabljajo tudi za predelane izdelke, če postopek preobrazbe, ki presega popravilo, čiščenje ali redno vzdrževanje ali pripravo za ponovno uporabo, kot je opredeljeno v členu 3, točka 16, Direktive 2008/98/ES, po odstranitvi ne ogroža skladnosti s to uredbo ali lastnosti izdelka v zvezi z ustreznimi značilnostmi, ker po svoji zasnovi postopek preobrazbe ne more negativno vplivati na lastnosti in skladnost ali ker je bilo za uporabljeni nadomestni del ocenjeno, da ima enake lastnosti in je enako skladen. Če je gospodarski subjekt uporabil to odstopanje, se izjava o lastnostih označi kot „izjava o lastnostih za predelani izdelek“.
5.Odstavki 1 do 4 se uporabljajo za vse naslednje:
(a)izdelke, ki so prišli do uporabnika ali so zapustili distribucijsko verigo, vendar niso bili nikoli vgrajeni in za katere prvotni proizvajalec ne prevzema več odgovornosti kot za nove izdelke (v nadaljnjem besedilu: presežni izdelki);
(b)izdelke, za katere prvotni proizvajalec ni potrdil svoje odgovornosti v enem mesecu po prejemu zadevnega zahtevka gospodarskega subjekta, ki želi omogočiti dostopnost presežnega izdelka na trgu.
Če je gospodarski subjekt uporabil to odstopanje, se izjava o lastnostih označi kot „izjava o lastnostih za presežni izdelek“.
6.Člen 21(3) in člen 22(1) se za izdelke, za katere veljajo odstopanja iz odstavkov 1 do 5, uporabljata le, če gospodarski subjekt, ki omogoči njihovo dostopnost na trgu, zahteva njuno uporabo.
Člen 21(2) se ne uporablja za izdelke, za katere veljajo odstopanja iz odstavkov 1 do 5. Vendar gospodarski subjekti zagotovijo informacije iz Priloge I, del D.
7.Če se gospodarski subjekt ne odloči za uporabo harmoniziranih tehničnih specifikacij, so izdelki, za katere veljajo odstopanja iz odstavkov 1 do 5, izvzeti iz mejnih vrednosti, zahtev za izdelke in veljavnih harmoniziranih tehničnih specifikacij.
8.Z izdajo izjave o lastnostih gospodarski subjekt prevzame odgovornost za skladnost izdelka s takimi navedenimi lastnostmi ter postane odgovoren v skladu s pravom Unije in nacionalno zakonodajo o pogodbeni in nepogodbeni odgovornosti. Če ni objektivnih razlogov za nasprotno, države članice predpostavljajo, da je izjava o lastnostih točna in zanesljiva.
9.Ta člen se ne uporablja za rabljene, predelane ali presežne izdelke, ki niso bili nikoli dani na trg Unije ali niso bili nikoli vgrajeni v Uniji.
Člen 13
Izjava o skladnosti
1.Proizvajalec, ki ni izvzet iz obveznosti predložitve izjave o lastnostih, pred dajanjem izdelka na trg:
(a)preveri skladnost izdelka z zahtevami za izdelke iz Priloge I, dela B in C, če so bile določene z delegiranimi akti v skladu s členom 5(2), in z zahtevami za izdelke iz Priloge I, del D;
(b)uporabi zadevni sistem ocenjevanja in preverjanja iz Priloge V ter
(c)pripravi izjavo o skladnosti.
2.Proizvajalec se lahko odloči za izdajo izjave o skladnosti v skladu z odstavkom 1, tudi če je izvzet iz obveznosti predložitve izjave o lastnostih.
3.Z izjavo o skladnosti proizvajalec prevzame odgovornost za skladnost izdelka z zahtevami za izdelke ter postane odgovoren v skladu z nacionalno zakonodajo o pogodbeni in nepogodbeni odgovornosti, tudi če ni ravnal malomarno. V primeru neskladnosti ali odsotnosti izjave o skladnosti izdelek ne sme biti dostopen na trgu. Če ni objektivnih razlogov za nasprotno, države članice predpostavljajo, da je izjava o skladnosti, ki jo pripravi proizvajalec, točna in zanesljiva.
Člen 14
Vsebina izjave o skladnosti
1.Izjava o skladnosti izraža skladnost izdelka z zahtevami za izdelke iz člena 5(1) in (2).
2.Proizvajalec izjavo o skladnosti združi z izjavo o lastnostih v eno izjavo, ki jo označi kot „Izjava o lastnostih in skladnosti“, kot je določeno v Prilogi II.
3.Člen 11(2), (3) in (4) ter člen 12 se uporabljata v zvezi z izjavo o skladnosti.
4.Proizvajalec izpolnjuje obveznosti iz tega člena od prve revizije izjave o lastnostih, ki jo izvede po datumu začetka uporabe harmonizirane tehnične specifikacije za zadevno družino ali kategorijo izdelkov, vendar najpozneje tri leta po navedenem datumu.
Člen 15
Predložitev izjave o lastnostih in izjave o skladnosti
1.Proizvajalec po elektronski poti predloži izvod izjave o lastnostih in izjave o skladnosti vsakega izdelka, ki je dostopen na trgu.
Kadar se serija istega izdelka dobavi enemu uporabniku, se lahko priloži en sam izvod izjav.
2.Kadar se izjava predloži po elektronski poti, proizvajalec izda izjavo v splošno berljivi, vendar nespremenljivi elektronski obliki. Proizvajalec lahko namesto tega uporabi trajno povezavo, pod pogojem, da trajne povezave in dokumenta, dostopnega prek trajne povezave, ni mogoče spreminjati. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 157/2014 se uporablja na podlagi te uredbe.
Proizvajalec predloži izvod izjav v papirni obliki, če prejemnik to zahteva.
3.Izjavi lahko vsebujeta trajne povezave na nespremenljive okoljske deklaracije izdelka ali druge nespremenljive dokumente, ki vsebujejo zahtevane informacije, če ti dokumenti sledijo vrstnemu redu in strukturi izjav ali če je skupaj s trajno povezavo zagotovljena korelacijska tabela, ki povezuje vrstni red izjav z vrstnim redom teh dokumentov.
4.Proizvajalec predloži izjavo o lastnostih in izjavo o skladnosti v jeziku ali jezikih, ki jih zahtevajo države članice, v katerih namerava proizvajalec omogočiti dostopnost izdelka. Drug gospodarski subjekt, ki omogoči dostopnost izdelka v drugi državi članici, da na voljo prevod izjave o lastnostih in izjave o skladnosti v jezikih, ki jih zahteva navedena država članica, skupaj z izvirnikom ter ravna v skladu z odstavkoma 1 in 2.
Člen 16
Splošna načela in uporaba oznake CE
1.Za oznako CE veljajo splošna načela iz člena 30 Uredbe (ES) št. 765/2008.
2.Oznaka CE se namesti na tiste izdelke, za katere je proizvajalec pripravil izjavo o lastnostih ali skladnosti v skladu s členi 9 ter 11 do 14. Oznaka CE se namesti na ključne dele. Oznaka CE se ne sme namestiti na dele, ki niso ključni deli.
3.Če proizvajalec ni pripravil izjave o lastnostih ali izjave o skladnosti, se oznaka CE ne namesti.
4.Kadar gospodarski subjekt namesti ali da namestiti oznako CE, s tem označi, da prevzema odgovornost za skladnost izdelka z navedenimi lastnostmi ter veljavnimi zahtevami za izdelke iz te uredbe ali določenimi v skladu s to uredbo. Gospodarski subjekt z namestitvijo oznake CE postane odgovoren za navedene lastnosti in izpolnjevanje teh zahtev v skladu z nacionalno zakonodajo o pogodbeni in nepogodbeni odgovornosti.
5.Oznaka CE je edina oznaka, ki potrjuje lastnosti izdelka glede na ocenjene bistvene značilnosti in skladnost izdelka s to uredbo.
Države članice v nacionalnih ukrepih ne uvajajo nobenih sklicev ali umaknejo vse sklice na oznake, ki potrjujejo skladnost z zahtevami ali navedenimi lastnostmi v zvezi z bistvenimi značilnostmi, zajetimi v harmoniziranem območju.
6.Države članice na svojem ozemlju ali pod svojo pristojnostjo ne prepovejo ali ovirajo dostopnosti izdelkov z oznako CE na trgu ali njihove uporabe, kadar navedene lastnosti ustrezajo zahtevam za tako uporabo v navedeni državi članici.
Države članice na svojem ozemlju ali pod svojo pristojnostjo ne prepovejo ali ovirajo dostopnosti na trgu ali uporabe izdelkov z oznako CE, če je izdelek skladen z zahtevami za izdelke, določenimi v tej uredbi ali na podlagi te uredbe, razen če je v zadevni harmonizirani tehnični specifikaciji določeno, da so zadevne zahteve le minimalne zahteve.
7.Države članice zagotovijo, da pravila ali pogoji, ki jih predpišejo javni ali zasebni organi, ki delujejo kot javno podjetje ali kot javni organ na podlagi monopolnega položaja ali javnega pooblastila, ne ovirajo uporabe izdelkov z oznako CE.
Člen 17
Pravila in pogoji za namestitev oznake CE
1.Oznaka CE je vidno, čitljivo in neizbrisno nameščena na izdelek ali nanj pritrjeno oznako. Kadar to zaradi vrste izdelka ni mogoče ali ni upravičeno, se namesti na embalažo ali priložene dokumente.
2.Oznaki CE sledijo:
(a)zadnji dve števki prvega leta, ko je bila oznaka nameščena;
(b)ime in prijavljeni naslov proizvajalca ali identifikacijska oznaka, iz katere je mogoče zlahka in nedvoumno razbrati ime in naslov proizvajalca;
(c)ime in prijavljeni naslov pooblaščenega zastopnika ali identifikacijska oznaka, iz katere je mogoče zlahka in nedvoumno razbrati ime in naslov proizvajalca, kadar proizvajalec nima kraja poslovanja v Uniji ali kadar se odloči, da bo imel pooblaščenega zastopnika;
(d)enotna identifikacijska oznaka tipa izdelka, trajna povezava na registracije izdelkov proizvajalca v zbirkah podatkov Unije in natančna lokacija v njih, kjer je izdelek mogoče najti;
(e)trajna povezava na spletno mesto proizvajalca s predstavitvijo izdelka, če obstaja;
(f)referenčna številka izjave o lastnostih in
(g)po potrebi identifikacijska številka priglašenega organa.
Elementi iz točk (d), (e) in (f) se lahko nadomestijo s trajno povezavo na združeno izjavo o lastnostih in skladnosti (elektronska oznaka CE).
3.Oznaka CE se namesti, preden je izdelek dan na trg ali neposredno vgrajen v gradbeni objekt. Nato ji lahko sledi piktogram ali katera koli druga oznaka, ki označuje posebno tveganje ali uporabo.
Člen 18
Druge oznake
Oznake, ki niso oznaka CE, vključno z zasebnimi, se lahko na izdelek namestijo le, če ne zajemajo ali se sklicujejo na harmonizirane tehnične specifikacije ali zahteve za izdelke ali bistvene značilnosti ali metode ocenjevanja, vključene v harmonizirano območje.
Na izdelek se ne sme namestiti nobena druga oznaka razen oznak, določenih z zakonodajo Unije, na razdalji, ki je manjša od dvojne dolžine oznake CE, merjene od katere koli točke CE in druge oznake, določene z zakonodajo Unije.
Na izjavo o zmogljivosti ali izjavo o skladnosti se ne sme pritrditi nobena druga oznaka razen oznake CE.
POGLAVJE III
OBVEZNOSTI IN PRAVICE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV
Člen 19
Obveznosti vseh gospodarskih subjektov
1.Gospodarski subjekt sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi stalno skladnost s to uredbo, vključno z izdelki. Če je bila ugotovljena neskladnost gospodarskega subjekta ali izdelka in je organ za nadzor trga v skladu s členom 70(1) zahteval popravne ukrepe, gospodarski subjekt navedenemu organu predloži poročila o napredku, dokler navedeni organ ne odloči, da se lahko popravni ukrepi zaključijo.
2.Kadar organi različnih držav članic predložijo različne izjave o neskladnosti gospodarskega subjekta ali izdelka in zahteve za popravne ukrepe, gospodarski subjekt sprejme različne ukrepe, odvisno od tega, kje bodo izdelki dostopni na trgu ali neposredno vgrajeni. Če to ni mogoče ali če strožji ukrep, ki ga uvede ena država članica, zajema blažji ukrep, ki ga uvede druga država članica, se sprejme strožji ukrep. Kadar ta pravila ne privedejo do jasnega rezultata, si zadevne države članice in Komisija ter na njihovo zahtevo druge države članice prizadevajo najti skupno rešitev in po potrebi sprejmejo izvedbeni akt v skladu s členom 33.
3.Gospodarski subjekt na zahtevo organa navedenemu organu sporoči vse gospodarske subjekte ali druge akterje:
(a)ki so mu dobavili izdelek, vključno s sestavnimi deli ali nadomestnimi deli izdelkov, ali storitve, ki so pomembni za izdelek, in količino te dobave;
(b)ki jim je dobavil izdelek, vključno s sestavnimi deli ali nadomestnimi deli izdelkov, ali storitve, ki so pomembni za izdelek, in količino te dobave;
(c)ki so vključeni v finančne in druge dodatne storitve, povezane z omogočanjem dostopnosti ali neposredno vgradnjo izdelkov.
Gospodarski subjekt pri opredelitvi subjektov iz prvega pododstavka obvesti organ o vseh povezanih podatkih, vključno z:
(i)naslovi gospodarskih subjektov iz prvega pododstavka;
(ii)kontaktnimi podatki teh gospodarskih subjektov;
(iii)e-poštnimi naslovi, spletnimi mesti in profili na družbenih medijih teh gospodarskih subjektov;
(iv)
davčnimi in matičnimi številkami teh gospodarskih subjektov;
(v)bančnimi računi teh subjektov in
(vi)
imeni, naslovi, kontaktnimi podatki fizičnih ali pravnih oseb, ki delujejo za navedene subjekte.
4.Gospodarski subjekt mora biti zmožen organom predložiti vso dokumentacijo in informacije iz tega poglavja še deset let po tem, ko je nazadnje posedoval zadevni izdelek ali z njim ravnal, razen če so stalno na voljo prek zbirke podatkov ali sistema za registracijo izdelkov, vzpostavljenega v skladu s členom 78. Dokumentacijo in informacije predloži v desetih dneh po prejemu zahteve zadevnega organa.
5.Gospodarski subjekt vnese vse zahtevane podatke v zbirko podatkov ali sistem, vzpostavljen v skladu s členom 78, v dveh mesecih po tem, ko je bila razpoložljivost te zbirke podatkov ali sistema objavljena v Uradnem listu Evropske unije, in poravna s tem povezane pristojbine za registracijo. Vsaj dvakrat na leto preveri pravilnost predloženih podatkov.
Gospodarski subjekt se registrira v svojem zadevnem nacionalnem sistemu, vzpostavljenem v skladu s členom 77(5).
Gospodarski subjekt da potrošnikom in uporabnikom na voljo komunikacijske kanale, vključno s telefonskimi številkami, elektronsko pošto ali namenskimi deli na svojem spletnem mestu in strani na družbenih medijih, ki mu omogočajo, da sporoči vsako nesrečo, drug incident ali varnostno vprašanje, ki se pojavi v zvezi z izdelkom.
6.Gospodarski subjekt lahko organe obvesti o vsaki verjetni kršitvi te uredbe, za katero izve. Če gospodarski subjekt meni, da neskladni izdelki predstavljajo tveganje za varnost ljudi ali okolje, o tem takoj obvesti pristojne organe držav članic, v katerih je omogočil dostopnost izdelka, in navede podrobnosti, zlasti o neskladnosti in vseh sprejetih popravnih ukrepih.
7.Gospodarski subjekt, ki ga certificira priglašeni organ ali opravlja storitve ali dobavlja dele proizvajalcem, priglašenim organom dovoli dostop do svoje dokumentacije in prostorov, če je to potrebno za dejavnosti priglašenih organov. Za priglašene organe pripravi pravilne informacije in popravi vse nepravilne informacije. Poleg tega ta gospodarski subjekt v enem mesecu obvesti priglašeni organ o vseh spremembah, ki bi lahko vplivale na skladnost s to uredbo.
Člen 20
Postopkovne pravice gospodarskih subjektov
1.V vsakem dokončnem ali začasnem ukrepu, odločbi ali odredbi, ki ga organi v skladu s to uredbo sprejmejo ali izdajo proti gospodarskemu subjektu in fizičnim ali pravnim osebam, ki delujejo v njegovem imenu, se natančno navedejo razlogi, na katerih temelji.
2.Vsak tak ukrep, odločba ali odredba se brez odlašanja sporoči ustreznemu gospodarskemu subjektu in fizičnim ali pravnim osebam, ki delujejo v njegovem imenu, ki so hkrati obveščeni tudi o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo v skladu s pravom zadevne države članice, in o rokih, ki veljajo za ta pravna sredstva.
3.Pred sprejetjem ukrepa, odločbe ali odredbe iz odstavka 1 ima zadevni gospodarski subjekt možnost, da se v ustreznem roku, ki ni krajši od deset delovnih dni, izreče o zadevi, razen če je ukrep, odločba ali odredba nujna glede na zdravstvene ali varnostne zahteve ali druge razloge, povezane z javnimi interesi, ki jih zajema ta uredba.
4.Če se ukrep, odločba ali odredba sprejme, ne da bi gospodarski subjekt imel možnost, da se izreče o zadevi, se gospodarskemu subjektu ta možnost omogoči takoj, ko je to mogoče, organ za nadzor trga pa lahko ta ukrep, odločbo ali odredbo nemudoma pregleda.
5.Države članice zagotovijo, da je zoper vsak ukrep iz tega člena mogoče vložiti pritožbo pri pristojnem sodišču s predhodnim upravnim pritožbenim postopkom ali brez njega. Navedeno sodišče je pristojno tudi za odločanje o odložilnem učinku pritožbe ali začasnih ukrepih, ki jih odredi sodišče glede na javni interes in interese gospodarskega subjekta.
Člen 21
Obveznosti proizvajalcev
1.Proizvajalec določi tip izdelka, pri čemer upošteva meje, določene z opredelitvijo iz člena 3, točka 31. Tip izdelka se obdela v skladu z veljavnim sistemom ocenjevanja in preverjanja iz Priloge V. Proizvajalec pripravi izjavo o lastnostih in izjavo o skladnosti v skladu s členom 9 ter členi 11 do 15 in namesti oznako CE v skladu s členoma 16 in 17.
2.Proizvajalec ne navaja nobenih trditev o lastnostih izdelka, ki ne temeljijo na:
(a)metodi ocenjevanja iz harmonizirane tehnične specifikacije, če je ustrezna značilnost zajeta v tej specifikaciji, ali
(b)če take metode ocenjevanja ni, metodi ocenjevanja, ki je najučinkovitejša in najnaprednejša metoda za dosego natančne ocene.
3.Proizvajalec kot podlago za izjavi iz odstavka 1 pripravi tehnično dokumentacijo z opisom predvidene uporabe, vključno z natančnimi pogoji uporabe in vsemi elementi, potrebnimi za dokazovanje lastnosti in skladnosti.
Navedena tehnična dokumentacija vsebuje obvezen ali neobvezen izračun okoljske trajnostnosti, vključno s podnebno, ocenjene v skladu s harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami, sprejetimi na podlagi te uredbe, ali z akti Komisije, sprejetimi na podlagi te uredbe.
Drugi pododstavek se ne uporablja za rabljene, predelane ali presežne izdelke, razen če se gospodarski subjekt, za katerega veljajo obveznosti iz tega člena na podlagi člena 26, odloči za uporabo te uredbe za nove izdelke.
4.Proizvajalec zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za zagotovitev, da se pri serijski proizvodnji ohranijo navedene lastnosti in skladnost. Spremembe v postopku proizvodnje, zasnovi ali značilnostih izdelka in spremembe harmoniziranih tehničnih specifikacij, na katere se nanaša izjava o lastnostih ali skladnosti izdelka ali na podlagi katerih se preverjajo njegove lastnosti ali skladnost, se ustrezno upoštevajo, v primeru vpliva na lastnosti ali skladnost izdelka pa se opravi ponovno ocenjevanje v skladu z ustreznim postopkom ocenjevanja.
Proizvajalec, kadar je to potrebno zaradi zagotavljanja točnosti, zanesljivosti ali stabilnosti navedenih lastnosti in skladnosti izdelka, pregleduje vzorce izdelkov, ki so dani na trg ali ki so na trgu dostopni, in po potrebi vodi knjigo pritožb ter seznam neustreznih izdelkov in njihovega odpoklica ter o vsem tovrstnem spremljanju obvešča uvoznike in distributerje.
Postopki iz prvega pododstavka, pregledi vzorcev iz drugega pododstavka in uporaba veljavnega sistema iz Priloge V so opisani v tehnični dokumentaciji iz odstavka 3.
5.Proizvajalec zagotovi, da je njegov izdelek opremljen s številko tipa, ki je značilna za proizvajalca, in serijsko ali zaporedno številko. Če to ni mogoče, se zahtevani podatki navedejo na embalaži, na pritrjeni oznaki ali v skrajnem primeru v dokumentu, ki je priložen izdelku.
Proizvajalec na enak način, kot je določeno v prvem pododstavku, označi izdelek kot „Samo za poklicno uporabo“, če ni namenjen potrošnikom ali drugim nepoklicnim uporabnikom. Za izdelke, ki nimajo oznake „Samo za poklicno uporabo“, se šteje, da so namenjeni tudi nepoklicnim uporabnikom in potrošnikom v smislu te uredbe in Uredbe (EU) ... [uredba o splošni varnosti izdelkov].
Proizvajalec strankam na viden način, preden se zaveže s prodajno pogodbo, vključno za spletno prodajo na daljavo, prikaže informacije, ki so označene v skladu s to uredbo ali harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami.
6.Proizvajalec pri omogočanju dostopnosti gradbenega izdelka na trgu zagotovi, da so izdelku priložene informacije iz harmoniziranih tehničnih specifikacij in Priloge I, del D, v jeziku, ki ga določi zadevna država članica, če ta ni določen, pa v jeziku, ki ga uporabniki brez težav razumejo.
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi obliko in način prenosa informacij, ki jih mora proizvajalec zagotoviti v skladu s prvim pododstavkom.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).
7.Proizvajalec podatke iz izjave o lastnostih, izjave o skladnosti, informacije iz odstavka 6 in tehnično dokumentacijo naloži v zbirko podatkov ali sistem EU za izdelke, vzpostavljen v skladu s členom 78.
8.Proizvajalec, ki utemeljeno domneva, da izdelek, ki ga je dal na trg, ni v skladu z zahtevami iz te uredbe ali sprejetimi v skladu s to uredbo, nemudoma sprejme potrebne popravne ukrepe, da zagotovi skladnost navedenega izdelka ali pa ga, če je to potrebno, umakne ali odpokliče. Če je težava povezana z dobavljenim sestavnim delom ali storitvijo zunanjega izvajalca, proizvajalec o tem obvesti dobavitelja ali ponudnika storitev in pristojni nacionalni organ proizvajalca; slednji posreduje zadevne informacije pristojnemu nacionalnemu organu, odgovornemu za dobavitelja ali ponudnika storitev, in predlaga ustrezne ukrepe.
9.Če izdelek predstavlja tveganje ali bi lahko predstavljal tveganje, proizvajalec v dveh delovnih dneh o tem obvesti pooblaščenega zastopnika, uvoznike, distributerje, ponudnike storitev odpremnih skladišč in spletne tržnice, ki sodelujejo pri distribuciji, ter pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so proizvajalec ali – kolikor mu je znano – drugi gospodarski subjekti omogočili dostopnost izdelka. Proizvajalec v ta namen zagotovi vse koristne podrobnosti in zlasti navede vrsto neskladnosti, pogostost nesreč ali incidentov ter sprejete ali priporočene popravne ukrepe. V primeru tveganj, ki jih povzročajo izdelki, ki so že dosegli končnega uporabnika ali potrošnika, proizvajalec opozori tudi medije in jih obvesti o ustreznih ukrepih za odpravo ali, če to ni mogoče, za zmanjšanje tveganj. V primeru „resnega tveganja“ v smislu člena 3, točka 71, proizvajalec na lastne stroške umakne in odpokliče izdelek.
10.Proizvajalec je odgovoren za kršitev tega člena in člena 19 v skladu z nacionalno zakonodajo o pogodbeni in nepogodbeni odgovornosti.
Člen 22
Dodatne okoljske obveznosti proizvajalcev
1.Za značilnosti izdelka iz Priloge I, del A, točka 2, proizvajalec oceni okoljske značilnosti izdelka v skladu s harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami ali akti Komisije, sprejetimi na podlagi te uredbe, in uporabi najnovejšo različico programske opreme, ki je prosto dostopna na spletnem mestu Evropske komisije, ko je na voljo. Vendar se to ne uporablja za rabljene, predelane ali presežne izdelke, razen če se gospodarski subjekt, za katerega veljajo obveznosti iz tega člena na podlagi člena 26, odloči za uporabo te uredbe za nove izdelke.
2.Razen če to negativno vpliva na varnost izdelkov ali varnost gradbenih objektov, ima proizvajalec naslednje obveznosti:
(a)izdelke in njihovo embalažo mora oblikovati in proizvajati tako, da njihova splošna okoljska trajnostnost, vključno s podnebno, doseže najsodobnejšo raven, razen če je nižja raven:
(i)sorazmerna v primerjavi z izboljšanjem okoljske trajnostnosti, ki se z njimi doseže na ravni gradbenih objektov, in
(ii)potrebna za izboljšanje okoljske trajnostnosti na ravni gradbenih objektov;
(b)pod pogoji iz točk (a)(i) in (ii) mora dati prednost materialom, ki jih je mogoče reciklirati, in materialom, pridobljenim z recikliranjem;
(c)upoštevati mora obveznosti glede najmanjše vsebnosti recikliranih materialov in druge mejne vrednosti v zvezi z vidiki okoljske trajnostnosti, vključno s podnebno, ki jih vsebujejo harmonizirane tehnične specifikacije;
(d)preprečiti mora prezgodnjo zastarelost izdelkov, uporabljati zanesljive dele in oblikovati izdelke tako, da je njihova trajnost primerljiva s povprečno trajnostjo izdelkov v zadevni kategoriji;
(e)izdelke mora oblikovati tako, da jih je mogoče enostavno popraviti, prenoviti in nadgraditi, razen če izdelki zaradi takega oblikovanja postanejo neskladni z drugimi zahtevami iz te uredbe ali drugo zakonodajo Unije ali če je popravilo, prenova ali nadgradnja tvegana za varnost ljudi ali okolje; v tem primeru proizvajalec izdelka ne oblikuje tako, da ga je mogoče popraviti, obnoviti ali nadgraditi, in opozori pred popravilom v skladu s točko (f);
(f)v zbirkah podatkov o izdelkih, navodilih za uporabo in na trajnih povezavah na svojih spletnih mestih mora dati na voljo informacije o tem, kako popraviti izdelke, in vse dodatne informacije, potrebne za popravilo, vključno z ustreznimi opozorili;
(g)sam ali prek posebej imenovanih distributerjev ali proizvajalcev nadomestnih delov mora v razumno kratkem dobavnem roku omogočiti dostopnost nadomestnih delov za svoje izdelke deset let po tem, ko je bil zadnji izdelek zadevnega tipa dan na trg ali neposredno vgrajen, in proaktivno obveščati o tej dostopnosti;
(h)izdelke mora oblikovati tako, da se olajšajo ponovna uporaba, predelava in recikliranje, in sicer z olajšanjem ločevanja sestavnih delov in materialov v poznejši fazi recikliranja ter izogibanjem mešanici materiala, mešanega materiala ali kompleksnega materiala, razen če sta predelava in recikliranje tvegana za varnost ljudi ali okolje. V tem primeru se proizvajalec vzdrži takega oblikovanja ter opozori na predelavo in recikliranje v skladu z naslednjo točko;
(i)v zbirkah podatkov o izdelkih, navodilih za uporabo in na svojih spletnih mestih mora dati na voljo informacije o tem, kako predelati ali reciklirati izdelke, in vse dodatne informacije, potrebne za ponovno uporabo, predelavo ali recikliranje, vključno z ustreznimi opozorili;
(j)strinjati se mora, da neposredno ali prek svojih uvoznikov in distributerjev ponovno pridobi lastništvo nad presežnimi in neprodanimi izdelki, ki so v stanju, enakovrednem stanju, v katerem so bili dani na trg.
Kadar obveznosti iz tega odstavka ni mogoče kumulativno izpolniti zaradi navzkrižja med različnimi obveznostmi, proizvajalec izbere kompromisno rešitev, ki prinaša največje in stroškovno najučinkovitejše koristi v smislu okoljske trajnostnosti za izdelke in gradbene objekte skupaj. Vendar je treba v vseh primerih upoštevati načelo varnosti na prvem mestu, ki velja za gradbeni izdelek in gradbeni objekt ter vključuje varovanje zdravja.
3.Odstavek 2, točke (a), (b) in (c) ter odstavek 2, točka(j), se ne uporabljajo za rabljene, predelane ali presežne izdelke, razen če se gospodarski subjekt, za katerega veljajo obveznosti iz tega člena na podlagi člena 26, odloči za uporabo te uredbe za nove izdelke.
4.Da bi se določile obveznosti iz odstavka 2, je Komisija pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 87 dopolni to uredbo tako, da za posamezne družine in kategorije izdelkov določi te obveznosti. Komisija lahko namesto tega izda zahteve za standardizacijo, katerih cilj je priprava harmoniziranih standardov, ki zagotavljajo domnevo o skladnosti z obveznostmi iz odstavka 2 za določeno družino ali kategorijo izdelkov. Obveznosti iz odstavka 2 se ne uporabljajo pred začetkom uporabe takega delegiranega akta ali harmoniziranega standarda.
5.Da bi se zagotovila preglednost za uporabnike in spodbujali trajnostni izdelki, je Komisija pooblaščena, da to uredbo dopolni z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 87, za določitev posebnih zahtev za označevanje okoljske trajnostnosti, vključno z „označevanjem s semaforjem“ v zvezi z okoljskimi obveznostmi iz odstavka 1, okoljskimi zahtevami, značilnimi za izdelke, iz Priloge I, del C, točka 2, in razredi okoljske učinkovitosti, določenimi v skladu s členom 4(4), točka (a).
6.Proizvajalec pritrdi semaforsko oznako na način, določen v delegiranih aktih, sprejetih v skladu z odstavkom 5.
Člen 23
Obveznosti pooblaščenih zastopnikov
1.Proizvajalec lahko s pisnim pooblastilom katero koli fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji imenuje za edinega pooblaščenega zastopnika. Proizvajalec, ki nima sedeža v Uniji, imenuje edinega pooblaščenega zastopnika.
2.Pooblaščeni zastopniki skrbno upoštevajo obveznosti iz te uredbe. Odgovorni so za hudo malomarnost ali zavestno kršitev tega člena in člena 19 v skladu z nacionalno zakonodajo o pogodbeni in nepogodbeni odgovornosti.
3.Pooblaščeni zastopnik izvaja naloge, določene v pooblastilu. Pooblastilo pooblaščenemu zastopniku omogoča opravljanje vsaj naslednjih nalog in mu daje naslednje pravice:
(a)za nacionalne organe za nadzor trga ima na voljo izjavo o lastnostih in tehnično dokumentacijo;
(b)organom za nadzor trga na podlagi njihove utemeljene zahteve zagotovi vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti izdelka z izjavo o lastnostih in skladnosti z drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe;
(c)prekine pogodbo, če proizvajalec krši to uredbo, in o tem obvesti pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih je izdelek dan na trg, ter pristojni nacionalni organ svojega kraja poslovanja;
(d)če utemeljeno domneva, da zadevni izdelek ni skladen ali predstavlja tveganje, o tem obvesti pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih je izdelek dan na trg, in pristojni nacionalni organ svojega kraja poslovanja, ter
(e)na zahtevo pristojnih nacionalnih organov z njimi sodeluje pri vseh ukrepih, sprejetih za odpravo:
–tveganj, povezanih z izdelki v okviru pooblastil pooblaščenega zastopnika; ali
–neskladnosti.
Priprava tehnične dokumentacije ni del pooblastil pooblaščenega zastopnika, temveč je lahko predmet ločene pogodbe med proizvajalcem in pooblaščenim zastopnikom.
4.Pooblaščeni zastopnik preveri skladnost izdelka z zahtevami glede označevanja, etiketiranja, navodil za uporabo, izjave o lastnostih in skladnosti. Pooblaščeni zastopnik na ravni dokumentacije preveri tudi, ali proizvajalec izpolnjuje svoje obveznosti iz člena 19(4), (5) in (6), člena 21(1), (2) in (3) ter (5), (6) in (7), člena 22(1), člena 22(2), točki (f) in (i), in člena 27(6).
5.Če pooblaščeni zastopnik meni, da obstaja neskladnost iz odstavka 4, od proizvajalca zahteva, da neskladnosti odpravi. Proizvajalec nato ustavi dajanje na trg in od drugih gospodarskih subjektov, ki sodelujejo pri distribuciji, zahteva, naj prenehajo s svojimi poslovnimi dejavnostmi, dokler pooblaščeni zastopnik ne ugotovi, da so kršitve odpravljene. Če se neskladnosti ne odpravijo v enem mesecu, izdelki pa so morda še naprej dostopni na trgu, lahko pooblaščeni zastopnik prekine pogodbo s proizvajalcem in o tem obvesti pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so izdelki dani na trg, ter pristojni nacionalni organ svojega kraja poslovanja. Ta usklajuje skupne ukrepe vseh pristojnih organov, razen če se pristojni nacionalni organi dogovorijo, da jih bo usklajeval drug pristojni nacionalni organ.
Člen 24
Obveznosti uvoznikov
1.Uvoznik da na trg Unije samo izdelke, ki so skladni s to uredbo. Uvoznik pred dajanjem izdelka na trg na ravni dokumentacije preveri, ali je proizvajalec izpolnil obveznosti iz člena 21(1), (3) ter (5), (6) in (7) ter člena 22(2), točki (f) in (i). Odgovoren je za kršitev tega člena in člena 19 v skladu z nacionalno zakonodajo o pogodbeni in nepogodbeni odgovornosti.
2.Uvoznik preveri, ali je proizvajalec natančno in pravilno določil predvideno uporabo izdelka, ter zagotovi, da so izdelku priložene jasne informacije iz harmoniziranih tehničnih specifikacij in Priloge I, del D, v jeziku, ki ga določi zadevna država članica in ga uporabniki brez težav razumejo. Uvoznik strankam na viden način, preden se zaveže s prodajno pogodbo, vključno za spletno prodajo na daljavo, prikaže informacije, ki so označene v skladu s to uredbo ali harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami.
3.Uvoznik zagotovi, da pogoji skladiščenja ali prevoza v času, ko je odgovoren za izdelek, ne ogrožajo skladnosti izdelka z izjavo o lastnostih in drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe.
4.Uvoznik po tem, ko zbere vse razpoložljive informacije o izdelku od proizvajalca in izvajalca odstranjevanja, zlasti natančno pregleda rabljene in predelane izdelke, in sicer glede poškodb ali znakov izgube lastnosti ali neskladnosti ter spremenjenih mehanskih ali kemijskih lastnosti, ter oceni vsa tveganja; če je to potrebno za zagotovitev varnosti ali varstva okolja, uvoznik zmanjša predvideno uporabo ali izdelka ne prodaja. Ta obveznost velja tudi za rabljene in predelane izdelke, za katere izjava o lastnostih ni obvezna.
5.Kadar uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da izdelek ni v skladu z izjavo o lastnostih ali drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe, izdelka ne da na trg, dokler ta ni v skladu s priloženo izjavo o lastnostih in drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe oziroma dokler izjava o lastnostih ni popravljena. Če izdelek predstavlja tveganje, uvoznik o tem obvesti proizvajalca in geografsko pristojni nacionalni organ.
6.Uvoznik na izdelku ali, če to ni mogoče, na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen izdelku, navede svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko, kraj poslovanja, svoj kontaktni naslov in, če je na voljo, elektronska komunikacijska sredstva.
7.Uvoznik razišče pritožbe in po potrebi vodi knjigo pritožb ter seznam neustreznih izdelkov in njihovega odpoklica ter o vsem tovrstnem spremljanju obvešča proizvajalce in distributerje.
8.Uvoznik, ki prodaja končnim uporabnikom, izpolnjuje tudi obveznosti distributerjev.
Člen 25
Obveznosti distributerjev
1.Distributer pri omogočanju dostopnosti izdelka na trgu skrbno upošteva obveznosti iz te uredbe. Odgovoren je za kršitev tega člena in člena 19 v skladu z nacionalno zakonodajo o pogodbeni in nepogodbeni odgovornosti.
2.Distributer pri omogočanju dostopnosti izdelka na trgu izpolni obveznosti, ki jih imajo uvozniki v skladu s členom 24(1) do (5), sklici na „dajanje na trg“ pa se razumejo kot „nadaljnje omogočanje dostopnosti na trgu“.
3.Distributer zagotovi, da se potrošnikom ali drugim nepoklicnim uporabnikom ne prodajajo izdelki, ki so označeni z oznako „samo za poklicno uporabo“. Ti izdelki morajo biti v njihovih prostorih, na spletu in v promocijskem gradivu na papirju predstavljeni kot izdelki, ki so samo za poklicno uporabo.
Člen 26
Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje
1.Uvoznik ali distributer se za namene te uredbe obravnava kot proizvajalec in zanj veljajo obveznosti proizvajalca iz členov 21 in 22, kadar:
(a)ni proizvajalca v smislu te uredbe;
(b)daje izdelek na trg kot proizvajalec pod svojim imenom ali blagovno znamko;
(c)izdelek spremeni tako, da to lahko vpliva na skladnost z izjavo o lastnostih in skladnosti ali z zahtevami, določenimi v tej uredbi in v skladu z njo;
(d)z izdelkom ravna na način, ki spremeni nevarnosti ali poveča raven tveganja, ki ga izdelek povzroča v svojem življenjskem ciklu;
(e)omogoči dostopnost izdelka na trgu s predvideno uporabo, ki se razlikuje od predvidene uporabe, ki jo je proizvajalec navedel v postopku ocenjevanja lastnosti in ugotavljanja skladnosti, ali
(f)za izdelek trdi, da ima značilnosti, ki odstopajo od značilnosti, ki jih je navedel proizvajalec.
2.Odstavek 1 se uporablja tudi za:
(a)uvoznika rabljenih ali predelanih izdelkov, razen če so bili rabljeni ali predelani izdelki pred uporabo dani na trg Unije;
(b)uvoznika ali distributerja rabljenih izdelkov, ki stori eno od naslednjega:
(i)na navedenih rabljenih izdelkih izvede postopek preobrazbe, ki presega popravilo, čiščenje in redno vzdrževanje po odstranitvi;
(ii)odloči se, da bo prevzel vlogo proizvajalca.
3.Odstavek 1 se ne uporablja, če gospodarski subjekt samo:
(a)doda prevode informacij, ki jih je zagotovil proizvajalec;
(b)zamenja zunanjo embalažo izdelka, ki je že dan na trg, vključno s spremembo velikosti embalaže, če se prepakiranje izvede tako, da ne more vplivati na prvotno stanje izdelka in da so informacije, ki jih je treba navesti v skladu s to uredbo, še vedno pravilno navedene.
4.Gospodarski subjekt, ki izvaja dejavnosti iz odstavka 3, o tem obvesti proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika, ne glede na to, ali je lastnik izdelkov ali opravlja storitve. Prepakiranje izvede tako, da prepakiranje ne more vplivati na prvotno stanje izdelka in da so informacije, ki jih je treba navesti v skladu s to uredbo, še vedno pravilno navedene. Gospodarski subjekt skrbno upošteva obveznosti iz te uredbe. Odgovoren je za kršitve te uredbe.
Člen 27
Obveznost ponudnikov storitev odpremnih skladišč, posrednikov, spletnih tržnic, spletnih prodajalcev, spletnih trgovin in spletnih iskalnikov
1.Ponudnik storitev odpremnih skladišč ali posrednik, ki prispeva k omogočanju dostopnosti izdelka na trgu ali njegovi neposredni vgradnji, skrbno upošteva obveznosti iz te uredbe. Odgovoren je za kršitev tega člena in člena 19 v skladu z nacionalno zakonodajo o pogodbeni in nepogodbeni odgovornosti.
2.Ponudnik storitev odpremnih skladišč, spletni prodajalec ali posrednik:
(a)strankam na viden način, preden se zaveže s prodajno pogodbo, vključno za spletno prodajo na daljavo, prikaže informacije, ki so označene v skladu s to uredbo ali harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami;
(b)preveri, ali je proizvajalec izpolnil obveznosti iz člena 21(1), (3), (5), (6) in (7) ter člena 22(2), točki (f) in (i);
(c)izpolni obveznosti iz člena 24(5), sklici na „dajanje na trg“ pa se razumejo kot „podpiranje omogočanja dostopnosti na trgu“;
(d)na lastno pobudo ali na zahtevo organov za nadzor trga v dveh delovnih dneh izloči vse ponudbe za izdelke, ki niso skladni ali so verjetno tvegani v smislu člena 21(9), zadnji stavek;
(e)zadevne organe obvesti o ukrepih, sprejetih v skladu s točkami (b), (c) in (d);
(f)podpre umike ali odpoklice izdelkov, ne glede na to, ali jih sprožijo organi, proizvajalec, pooblaščeni zastopnik ali uvoznik. Ponudnik storitev odpremnih skladišč ali posrednik v sodelovanju z zadevnim gospodarskim subjektom neposredno obvesti potrošnike o umiku ali odpoklicu izdelka. Zadevne organe obvešča o vseh sprejetih ukrepih.
3.Spletna tržnica:
(a)oblikuje in organizira svoj spletni vmesnik tako, da tretjim osebam, ki so trgovci, omogoča, da svojim strankam zagotovijo vse informacije iz odstavka 2, točka (a);
(b)vzpostavi enotne kontaktne točke za neposredno komunikacijo z organi držav članic v zvezi z neskladnim, slabo delujočim ali nevarnim izdelkom. Ta kontaktna točka je lahko ista kot tista iz [člena 20(1)] Uredbe (EU) …/… [uredba o splošni varnosti izdelkov] ali [člena 10(1)] Uredbe(EU) …/… [akt o digitalnih storitvah];
(c)se brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v petih delovnih dneh v državi članici, v kateri spletna tržnica deluje, ustrezno odzove na obvestila v zvezi z obveščanjem o nesrečah in drugih incidentih z izdelki, prejeta v skladu s [členom 14] Uredbe (EU) […/…] o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES;
(d)sodeluje pri zagotavljanju učinkovitih ukrepov za nadzor trga, med drugim tako, da se ne postavljajo ovire za take ukrepe;
(e)organe za nadzor trga obvesti o vseh sprejetih ukrepih;
(f)vzpostavi redne in strukturirane izmenjave informacij o ponudbah, ki so jih spletne tržnice umaknile na podlagi tega člena;
(g)spletnim orodjem, ki jih upravljajo organi za nadzor trga, omogoči dostop do svojih vmesnikov, da bi opredelili neskladne izdelke;
(h)na zahtevo organov za nadzor trga, kadar so spletne tržnice ali spletni prodajalci vzpostavili tehnične ovire za pridobivanje podatkov iz svojih spletnih vmesnikov, navedenim organom omogočijo nabiranje takih podatkov za namene varnosti izdelkov na podlagi parametrov za identifikacijo, ki jih zagotovijo organi za nadzor trga, ki zaprosijo za informacije.
4.Kar zadeva pooblastila, ki jih države članice podelijo v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2019/1020, države članice svojim organom za nadzor trga podelijo pooblastilo, da v zvezi z vsemi izdelki, ki jih zajema ta uredba, spletni tržnici odredijo, naj s svojega spletnega vmesnika odstrani določeno nezakonito vsebino, ki se nanaša na neskladni izdelek, onemogoči dostop do nje ali končnim uporabnikom, ki dostopajo do nje, prikaže izrecno opozorilo. Take odločbe so v skladu s [členom 8(1)] Uredbe (EU) …/… [akt o digitalnih storitvah].
5.Spletna tržnica sprejme potrebne ukrepe za prejetje in obdelavo odločb iz odstavka 4 v skladu s [členom 8] Uredbe (EU) …/…[akt o digitalnih storitvah].
6.Odstavka 1 in 2, odstavek 3, točke (b) do (i), ter odstavka 4 in 5 se uporabljajo tudi za proizvajalce, uvoznike, distributerje ali druge gospodarske subjekte, ki ponujajo izdelke na spletu brez sodelovanja spletne tržnice (v nadaljnjem besedilu: spletne trgovine).
7.Odstavek 3, točke (d) do (h) se uporabljajo tudi za iskalnike.
8.Ponudnik storitev odpremnih skladišč zagotovi, da pogoji skladiščenja, pakiranja, naslavljanja ali odpreme ne ogrožajo skladnosti izdelkov z zahtevami iz te uredbe.
Člen 28
Obveznosti ponudnikov storitev tridimenzionalnega tiska in ponudnikov kalupov, naborov podatkov za tridimenzionalni tisk in materialov za tridimenzionalni tisk
1.Ponudnik storitev tridimenzionalnega tiska:
(a)izdelkov ne da na trg ali jih neposredno vgradi za stranke, ne da bi bile izpolnjene obveznosti, ki jih imajo proizvajalci;
(b)svoje stranke obvesti, da lahko storitve tridimenzionalnega tiska uporabljajo samo za izdelavo izdelkov za lastno uporabo, če ne izpolnjujejo obveznosti proizvajalcev;
(c)svoje stranke obvesti, da morajo biti za nabore podatkov in materiale za tridimenzionalni tisk, ki se bodo uporabljali, izvedeni postopki, ki se uporabljajo za izdelke v skladu s to uredbo, ter
(d)svoje stranke obvesti, da se informacije, ki jih zagotovi proizvajalec nabora podatkov za tridimenzionalni tisk, in informacije, ki jih zagotovi proizvajalec materiala za tiskanje, ujemajo in potrjujejo uporabnost materiala za navedeno vrsto naborov podatkov za tridimenzionalni tisk in zadevno tehnologijo tridimenzionalnega tiska.
2.Ponudniki kalupov in naborov podatkov za tridimenzionalni tisk, namenjenih izdelavi blaga, ki ga zajema ta uredba, izdelajo deset primerkov takega blaga in jih na zahtevo dajo na voljo priglašenemu organu, organu za tehnično ocenjevanje in organom. Ponudniki kalupov in naborov podatkov za tridimenzionalni tisk, namenjenih izdelavi blaga, ki ga zajema ta uredba, ocenijo in dokumentirajo izpolnjevanje zahtev iz te uredbe v zvezi s proizvedenim blagom.
3.Ponudniki materialov, namenjenih za tridimenzionalno tiskanje blaga iz te uredbe na gradbišču ali v njegovi bližini, izdelajo deset primerkov takega blaga za vsako predvideno uporabo in jih na zahtevo dajo na voljo priglašenemu organu, organu za tehnično ocenjevanje in organom. Ponudniki materialov, namenjenih za tridimenzionalno tiskanje blaga iz te uredbe na gradbišču ali v njegovi bližini, ocenijo in dokumentirajo izpolnjevanje zahtev iz te uredbe v zvezi s proizvedenim blagom.
Člen 29
Obveznosti gospodarskih subjektov, ki odstranjujejo rabljene izdelke za ponovno uporabo ali predelavo ali se ukvarjajo z njimi
1.Gospodarski subjekt, ki odstranjuje rabljene izdelke za ponovno uporabo ali predelavo, vzpostavi protokole o kraju, pogojih in predvidenem trajanju uporabe odstranjenega izdelka ter jih da na voljo skupaj z izdelki, ne glede na to, ali svojo dejavnost opravlja v svojem imenu ali za nekoga drugega. Gospodarski subjekt da protokole na zahtevo na voljo tudi organom, poznejšim uporabnikom teh izdelkov in lastnikom gradbenih objektov, v katere so bili ponovno vgrajeni.
2.Kadar gospodarski subjekt v svojem imenu ali za nekoga drugega posreduje, prodaja ali kako drugače daje na voljo odstranjene rabljene izdelke, izpolnjuje tudi obveznosti uvoznikov ali distributerjev v zvezi z rabljenimi izdelki.
Člen 30
Obveznosti dobaviteljev in ponudnikov storitev, ki sodelujejo pri proizvodnji izdelkov
1.Dobavitelj ali ponudnik storitev, ki sodeluje pri proizvodnji izdelkov:
(a)proizvajalcem, priglašenim organom in organom zagotovi vse razpoložljive informacije o okoljski trajnostnosti svojega dobavljenega sestavnega dela ali storitve;
(b)zagotovi pravilnost takih informacij, in sicer z upoštevanjem te uredbe, in morebitne napake popravi tako, da jih sporoči vsem svojim strankam in, če je to morda koristno, priglašenim organom in oblastem;
(c)v odsotnosti takih informacij svojim strankam dovoli, da na lastne stroške ocenijo okoljsko trajnostnost in navedeno ocenjevanje podpre, in sicer tako, da omogoči dostop do vseh dokumentov, vključno z dokumenti komercialne narave, ki so relevantni za navedeno oceno;
(d)dovoli priglašenim organom, da preverijo pravilnost vsakega izračuna okoljske trajnostnosti in to preverjanje podpre;
(e)priglašenim organom omogoči, da preverijo lastnosti in skladnost dobavljenega sestavnega dela ali storitve ter podpre navedeno preverjanje.
2.Če je bil dobavitelj ali ponudnik storitev obveščen v skladu z zadnjim stavkom člena 21(8), navedene informacije posreduje svojim drugim strankam, ki so v zadnjih petih letih prejele sestavne dele ali storitve, ki so enake glede na zadevno vprašanje. V primeru resnega tveganja, kot je opredeljeno v členu 3, točka 71, ali tveganja, za katerega velja zadnji stavek člena 21(9), dobavitelj ali ponudnik storitev obvesti tudi pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so bili izdelki z navedenim sestavnim delom ali proizvodno storitvijo dostopni na trgu ali neposredno vgrajeni; če teh držav članic ne more opredeliti, obvesti vse pristojne nacionalne organe.
Člen 31
Izdelki z dvojno uporabo in psevdoizdelki
1.Proizvajalec izdelkov z dvojno uporabo izpolnjuje obveznosti iz te uredbe za vse vrste blaga zadevnega tipa, razen če je posebej označeno kot „ni za gradnjo“.
2.Drugi gospodarski subjekti, ki se ukvarjajo z izdelki z dvojno uporabo, izpolnjujejo obveznosti, ki jih imajo v skladu s to uredbo. V svojih komercialnih pogodbah določijo obveznost svojih strank, da ravnajo enako in da za gradbeništvo ne prodajajo ali uporabljajo blaga, ki je označeno kot „ni za gradnjo“.
3.Kar zadeva blago, primerno za gradnjo, za katerega proizvajalec nikoli ni predvidel take uporabe in zato ni bilo označeno z oznako CE (v nadaljnjem besedilu: psevdoizdelki), drugi gospodarski subjekti:
(a)takega blaga ne pridobivajo ali prodajajo kot blago, namenjeno za gradnjo, ne da bi opravili postopke iz te uredbe, ki jih morajo opraviti proizvajalci;
(b)s predstavitvijo zagotovijo, da za blago ni mogoče razumeti, da je namenjeno gradnji, ter
(c)pogodbeno zavežejo svoje stranke, da ravnajo enako in da tega blaga ne uporabljajo za gradnjo.
Člen 32
Spletna prodaja in druga prodaja na daljavo
1.Za izdelke, ki se ponujajo za prodajo prek spleta ali drugih sredstev za prodajo na daljavo, se šteje, da so dostopni na trgu, če je ponudba usmerjena v stranke v Uniji. Šteje se, da je ponudba za prodajo usmerjena v stranke v Uniji, če zadevni gospodarski subjekt svoje dejavnosti na kakršen koli način usmerja v državo članico. Med drugim se šteje, da je ponudba usmerjena v stranke v Uniji, če:
(a)gospodarski subjekt uporablja uradni jezik države članice, razen če je prodaja v Unijo izrecno izključena z učinkovitimi sredstvi;
(b)gospodarski subjekt uporablja valuto držav članic ali kriptovaluto iz Uredbe (EU) […], razen če je v slednjem primeru prodaja v Unijo izrecno izključena z učinkovitimi sredstvi;
(c)ima gospodarski subjekt uporabljeno spletno domeno registrirano v eni od držav članic ali uporablja spletno domeno, ki se nanaša na Unijo ali eno od držav članic, ali
(d)geografska območja, na katera je mogoča odprema, vključujejo državo članico.
2.Države članice imenujejo enotni centralizirani organ za nadzor trga, odgovoren za odkrivanje izdelkov, ki jih gospodarski subjekti zunaj Unije ponujajo strankam na njihovem ozemlju prek spleta in drugih načinov prodaje na daljavo.
Člen 33
Izvedbeni akti o obveznostih in pravicah gospodarskih subjektov
Kadar je to potrebno za zagotovitev usklajene uporabe te uredbe in le v obsegu, potrebnem za preprečevanje različnih praks, ki ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte, lahko Komisija sprejme izvedbene akte s podrobnostmi o tem, kako izvajati obveznosti in pravice gospodarskih subjektov iz tega poglavja.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).
POGLAVJE IV
STANDARDI ZA GRADBENE IZDELKE IN EVROPSKI OCENJEVALNI DOKUMENTI
Člen 34
Standardi za gradbene izdelke
1.Standarde za gradbene izdelke določijo evropske organizacije za standardizacijo na podlagi zahteve za standardizacijo, ki jo izda Komisija.
2.Standardi za gradbene izdelke, razviti v skladu s členom 4(2), se za namene te uredbe obvezno uporabljajo šest mesecev po objavi sklica nanje v Uradnem listu Evropske unije v skladu z odstavkom 4, vendar se lahko na zahtevo proizvajalca prostovoljno uporabljajo od datuma navedene objave. Določajo metode in merila za ocenjevanje lastnosti izdelkov v zvezi z njihovimi bistvenimi značilnostmi. Ti standardi po potrebi določajo metode za ocenjevanje lastnosti izdelkov v zvezi z njihovimi bistvenimi značilnostmi, razredi, mejnimi vrednostmi ali zahtevami za izdelke, ki so manj zahtevne od preskušanja, če to ne vpliva na točnost, zanesljivost ali stabilnost rezultatov.
3.Standardi za gradbene izdelke, razviti v skladu z drugim stavkom člena 5(2) ali tretjim stavkom člena 22(4), so prostovoljni. Za izdelke, ki so skladni s prostovoljnimi standardi, sprejetimi v skladu s členom 5(2), ali njihovimi deli, sklici na katere so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se šteje, da so skladni z zahtevami iz Priloge I, dela B in C, kakor so za zadevno družino ali kategorijo izdelkov določene s harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami, sprejetimi v skladu z drugim stavkom člena 5(2), če so navedene zahteve zajete s takimi prostovoljnimi standardi in če je to natančno navedeno v zadevnem harmoniziranem standardu. Za proizvajalce, ki so skladni s prostovoljnimi standardi, sprejetimi v skladu s členom 22(2), ali njihovimi deli, sklici na katere so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da so skladne z obveznostmi iz člena 22(2), kolikor so navedene obveznosti zajete s takimi standardi in če je to natančno navedeno v zadevnem standardu.
4.Komisija oceni skladnost standardov za gradbene izdelke, ki jih določijo evropske organizacije za standardizacijo, z ustreznimi zahtevami za standardizacijo, s to uredbo in drugo zakonodajo Unije. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi ali z omejitvami objavi seznam sklicev na sprejete skladne standarde za gradbene izdelke, ki so na voljo po dostopni ceni. Kadar sklica na standard nikakor mogoče objaviti v Uradnem listu Evropske unije, je Komisija pooblaščena, da to uredbo dopolni z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 86, da spremeni zadevne standarde za namene pravnih učinkov na podlagi te uredbe.
Člen 35
Evropski ocenjevalni dokument
1.Člen 4(1) in (4), člena 6 in 9 ter členi 11 do 17 se uporabljajo za evropske ocenjevalne dokumente. Kadar se oznaka CE izda na podlagi evropskega ocenjevalnega dokumenta in evropske tehnične ocene, se sklic na evropski ocenjevalni dokument navede v izjavi o lastnostih in izjavi o skladnosti.
2.Na zahtevo proizvajalca ali skupine proizvajalcev ali na pobudo Komisije lahko organizacija organov za tehnično ocenjevanje v soglasju s Komisijo pripravi in sprejme evropski ocenjevalni dokument za vsak izdelek, ki ni zajet v:
(a)harmonizirani tehnični specifikaciji;
(b)harmonizirani tehnični specifikaciji, ki naj bi bila sprejeta v naslednjih dveh letih od datuma preverjanja pri Komisiji;
(c)drugem evropskem ocenjevalnem dokumentu, ki je že naveden v Uradnem listu Evropske unije ali predložen Komisiji za navedbo v Uradnem listu Evropske unije.
Za izdelek se ne šteje, da je vključen v harmonizirano tehnično specifikacijo, če:
(i)je predvidena uporaba izdelka drugačna od tiste, predvidene v dokumentu,
(ii)uporabljeni materiali niso enaki materialom, ki naj bi se uporabljali v skladu z dokumentom, ali
(iii)metoda ocenjevanja iz dokumenta ni ustrezna za navedeni izdelek.
3.Organizacija organov za tehnično ocenjevanje in Komisija lahko zahtevke za pripravo evropskega ocenjevalnega dokumenta združita ali zavrneta. Postopek za sprejetje evropskega ocenjevalnega dokumenta se izvede ob upoštevanju člena 36 ter je v skladu s členom 37 in Prilogo III.
4.Komisija je pooblaščena, da z delegiranim aktom, sprejetim v skladu s členom 87, spremeni Prilogo III in določi dodatna postopkovna pravila za pripravo in sprejetje evropskega ocenjevalnega dokumenta, če je to potrebno za zagotovitev dobrega delovanja sistema evropskih ocenjevalnih dokumentov.
Člen 36
Načela za pripravo in sprejetje evropskih ocenjevalnih dokumentov
1.Postopek za pripravo in sprejetje evropskih ocenjevalnih dokumentov se izvede ob upoštevanju naslednjih načel:
(a)je pregleden za države članice, zadevnega proizvajalca in druge proizvajalce ali deležnike, ki želijo biti obveščeni;
(b)čim manj razkriva informacije, zaščitene s pravicami intelektualne lastnine, ter varuje poslovno skrivnost in zaupnost;
(c)določa ustrezne obvezne roke, da se preprečijo neupravičene zamude;
(d)v vsaki fazi omogoča ustrezno sodelovanje držav članic in Komisije;
(e)je stroškovno učinkovit za proizvajalca ter
(f)zagotavlja zadostno kolegialnost in usklajevanje organov za tehnično ocenjevanje, imenovanih za zadevni izdelek.
Uravnoteženje načel iz točk (a) in (b) omogoča vsaj razkritje imena izdelka v fazi odobritve in sporočanje delovnega programa, kot je določeno v Prilogi III, točka 3, ter podrobne vsebine osnutka evropskega ocenjevalnega dokumenta iz Priloge III, točka 7.
2.Organi za tehnično ocenjevanje skupaj z organizacijo organov za tehnično ocenjevanje nosijo vse stroške priprave in sprejetja evropskih ocenjevalnih dokumentov, razen če se to začne na pobudo Komisije.
3.Organi za tehnično ocenjevanje in organizacija organov za tehnično ocenjevanje se izogibajo množenju evropskih ocenjevalnih dokumentov, kadar ni tehnične utemeljitve za razlikovanje med izdelki, in zato dajejo prednost zlasti razširitvi področja uporabe obstoječega evropskega ocenjevalnega dokumenta.
4.Organi za tehnično ocenjevanje in organizacije organov za tehnično ocenjevanje ne pripravijo evropskih ocenjevalnih dokumentov, če obstaja velika verjetnost podvajanja s harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami ali že obstoječimi evropskimi ocenjevalnimi dokumenti, in umaknejo podvojene evropske ocenjevalne dokumente.
Člen 37
Obveznosti organa za tehnično ocenjevanje, ki prejme zahtevo za evropsko tehnično oceno
1.Organ za tehnično ocenjevanje, ki od proizvajalca, skupine proizvajalcev ali združenja proizvajalcev prejme zahtevo za evropsko tehnično oceno, vlagatelja obvesti, ali je izdelek v celoti ali delno zajet v harmonizirani tehnični specifikaciji ali evropskem ocenjevalnem dokumentu, kot sledi:
(a)če je izdelek v celoti zajet v harmonizirani tehnični specifikaciji, organ za tehnično ocenjevanje proizvajalca, skupino proizvajalcev ali združenje proizvajalcev obvesti, da v skladu s členom 35(2) evropske tehnične ocene ni mogoče izdati;
(b)če je izdelek v celoti zajet v evropskem ocenjevalnem dokumentu, sklic na katerega je bil naveden v Uradnem listu Evropske unije, organ za tehnično ocenjevanje obvesti proizvajalca, skupino proizvajalcev ali združenje proizvajalcev, da se bo takšen dokument uporabil kot podlaga za evropsko tehnično oceno, ki jo je treba izdati;
(c)če izdelek ni zajet v nobeni harmonizirani tehnični specifikaciji ali evropskem ocenjevalnem dokumentu in če v naslednjih dveh letih ni predvideno sprejetje take harmonizirane tehnične specifikacije ali če takšen ali evropski ocenjevalni dokument še ni v postopku razvoja v skladu s Prilogo III, organ za tehnično ocenjevaje uporabi postopke iz Priloge III ali postopke, določene v skladu s členom 35(4).
2.Organ za tehnično ocenjevanje v primerih iz odstavka 1, točki (b) in (c), organizacijo organov za tehnično ocenjevanje in Komisijo obvesti o vsebini zahteve in sklicevanju na ustrezen akt Komisije, ki določa sistem ocenjevanja in preverjanja, ki ga namerava uporabiti za navedeni izdelek, ali o tem, da takšen sklep Komisije ne obstaja.
3.Če Komisija meni, da ustrezen akt Komisije, ki določa sistem ocenjevanja in preverjanja, za izdelek ne obstaja, ga lahko sprejme v skladu s členom 6(1).
Člen 38
Objava sklicev
1.Komisija oceni skladnost evropskih ocenjevalnih dokumentov s harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami, to uredbo in drugo zakonodajo Unije. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi ali z omejitvijo objavi seznam sklicev na sprejete skladne evropske ocenjevalne dokumente. Komisija objavi vse posodobitve navedenega seznama.
2.Samo evropski ocenjevalni dokumenti iz navedenega seznama, ki jih Komisija ali organizacija organov za tehnično ocenjevanje objavi v vsaj enem jeziku Unije, omogočajo izdajo evropskih tehničnih ocen v skladu s členom 42 in imajo pravne učinke v skladu s členom 42(5), tudi glede proizvajalca, ki je zahteval pripravo evropskega ocenjevalnega dokumenta. Ta pravni učinek evropskih ocenjevalnih dokumentov preneha deset let po njihovi prvi navedbi v Uradnem listu Evropske unije, razen če so bili v zadnjem letu pred iztekom veljavnosti obnovljeni in se Komisija odloči, da jih ohrani na seznamu.
Člen 39
Reševanje sporov v primeru nesoglasja med organi za tehnično ocenjevanje
Če se organi za tehnično ocenjevanje v določenem roku ne dogovorijo o evropskem ocenjevalnem dokumentu, organizacija organov za tehnično ocenjevanje to zadevo predloži Komisiji, da sprejme ustrezno rešitev, vključno z navodili tej organizaciji, kako naj zaključi svoje delo.
Člen 40
Vsebina evropskega ocenjevalnega dokumenta
1.Evropski ocenjevalni dokument vsebuje naslednje elemente:
(a)opis zajetega izdelka ter
(b)seznam bistvenih značilnosti, ki se nanašajo na uporabo, kot jih je določil proizvajalec in o katerih sta se dogovorila proizvajalec in organizacija organov za tehnično ocenjevanje, ter metode in merila za ocenjevanje lastnosti izdelka v zvezi s temi bistvenimi značilnostmi.
2.V evropskem ocenjevalnem dokumentu se določijo veljavna načela za tovarniško kontrolo proizvodnje, ki se uporablja, ob upoštevanju pogojev proizvodnega procesa zadevnega izdelka.
3.Če je lastnosti nekaterih bistvenih značilnosti izdelka mogoče ustrezno oceniti z metodami in merili, ki so že določena v harmoniziranih tehničnih specifikacijah ali evropskih ocenjevalnih dokumentih, se navedene obstoječe metode in merila vključijo kot deli evropskega ocenjevalnega dokumenta, razen če obstajajo utemeljeni razlogi za odstopanje od tega pravila.
Člen 41
Uradno nasprotovanje evropskemu ocenjevalnemu dokumentu
1.Država članica obvesti Komisijo o vsem naslednjem:
(a)če meni, da evropski ocenjevalni dokument ne izpolnjuje v celoti veljavnih pravnih zahtev ali zahtev, ki jih je treba izpolniti v zvezi z osnovnimi zahtevami za gradbene objekte ali zahtevami za izdelke iz Priloge I;
(b)če meni, da evropski ocenjevalni dokument vzbuja veliko zaskrbljenost glede zdravja in varnosti ljudi, varstva okolja ali varstva potrošnikov;
(c)če meni, da evropski ocenjevalni dokument ne izpolnjuje zahtev iz člena 35(2).
Zadevna država članica utemelji svoja stališča. Komisija se posvetuje z drugimi državami članicami o vprašanjih, ki jih je izpostavila zadevna država članica.
2.Glede na mnenje vseh držav članic se Komisija odloči, da objavi, ne objavi, objavi z omejitvijo, ohrani, ohrani z omejitvijo ali umakne sklice na zadevne evropske ocenjevalne dokumente v Uradnem listu Evropske unije.
3.Komisija o odločitvi iz odstavka 2 obvesti organizacijo organov za tehnično ocenjevanje in po potrebi zahteva revizijo zadevnega evropskega ocenjevalnega dokumenta.
Člen 42
Evropska tehnična ocena
1.Evropsko tehnično oceno izda organ za tehnično ocenjevanje na zahtevo proizvajalca na podlagi evropskega ocenjevalnega dokumenta, pripravljenega v skladu s postopki iz člena 37 in Priloge III, sklic na katerega je bil naveden v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 38.
Če obstaja evropski ocenjevalni dokument, se lahko evropska tehnična ocena izda tudi v primeru, ko je bila izdana zahteva za standardizacijo. Taka izdaja je mogoča do navedbe standarda za gradbene izdelke v Uradnem listu Evropske unije.
2.Evropska tehnična ocena vključuje lastnosti, ki jih je treba navesti, po ravneh ali razredih ali opisno tistih bistvenih značilnosti, o katerih sta se za navedeno predvideno uporabo dogovorila proizvajalec in organ za tehnično ocenjevanje, ki je prejel zahtevo za evropsko tehnično oceno, in tehnične podrobnosti, potrebne za izvajanje sistema ocenjevanja in preverjanja.
3.Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev oblike evropske tehnične ocene.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).
4.Evropske tehnične ocene, izdane na podlagi evropskega ocenjevalnega dokumenta, ostanejo veljavne pet let po izteku veljavnosti evropskega ocenjevalnega dokumenta v skladu s členom 38(2).
5.Izdelki, zajeti v evropskem ocenjevalnem dokumentu, za katere je bila izdana evropska tehnična ocena, se lahko označijo z oznako CE in s tem pridobijo enak status kot izdelki, označeni z oznako CE na podlagi harmoniziranih tehničnih specifikacij, če proizvajalec izpolnjuje obveznosti, določene v tej uredbi. Kadar se te obveznosti nanašajo na harmonizirane tehnične specifikacije, se proizvajalec namesto tega sklicuje na evropski ocenjevalni dokument ali, kadar so relevantne tudi harmonizirane tehnične specifikacije, tudi nanj.
POGLAVJE V
ORGANI ZA TEHNIČNO OCENJEVANJE
Člen 43
Organi za imenovanje
1.Države članice, ki želijo imenovati organe za tehnično ocenjevanje, imenujejo enotni organ, pristojen za organe za tehnično ocenjevanje (v nadaljnjem besedilu: organ za imenovanje). Organi za imenovanje izpolnjujejo zahteve za organe za obveščanje iz člena 48(1) in člena 49. Organ za imenovanje ni upravičen do imenovanja v skladu s členom 44(1).
2.Če v tem poglavju ni določeno drugače, se določbe, ki veljajo za priglasitvene organe in postopke priglasitve, uporabljajo tudi za organe za imenovanje in postopke imenovanja. Vendar države članice ne smejo uporabiti akreditacije.
Člen 44
Imenovanje, spremljanje in ocenjevanje organov za tehnično ocenjevanje
1.Države članice lahko na svojem ozemlju imenujejo organe za tehnično ocenjevanje za eno ali več področij izdelkov iz Priloge IV, preglednica 1. Komisija je pooblaščena, da z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 87, spremeni to preglednico, da jo prilagodi tehničnemu napredku.
Države članice Komisiji sporočijo ime organa za tehnično ocenjevanje, njegov naslov in področja izdelkov iz prvega stavka.
2.Komisija v elektronski obliki objavi seznam tistih organov za tehnično ocenjevanje, ki izpolnjujejo veljavne pravne zahteve iz člena 45(1) in (2), ter čim natančneje navede področja izdelkov, za katera so imenovani, in morebitne omejitve.
Komisija objavi vse posodobitve navedenega seznama.
3.Organ za imenovanje, imenovan v skladu s členom 43, spremlja dejavnosti in usposobljenost organov za tehnično ocenjevanje, imenovanih v njihovi zadevni državi članici, ter po potrebi njihovih hčerinskih družb in podizvajalcev ter jih ocenjuje glede na zadevne zahteve iz tega poglavja. Organ za imenovanje v primeru kršitev zakonodaje ali običajne prakse, dogovorjene med državami članicami in Komisijo, pouči organe za tehnično ocenjevanje. V primeru ponavljajočih se kršitev zakona lahko prekliče imenovanje organa za tehnično ocenjevanje.
Države članice Komisijo obvestijo o svojih nacionalnih postopkih za imenovanje organov za tehnično ocenjevanje, o spremljanju njihove dejavnosti in pristojnosti ter o vseh spremembah navedenih informacij.
4.Organi za tehnično ocenjevanje nemudoma in najpozneje v 15 dneh obvestijo zadevno državo članico in priglašeni organ o vseh spremembah, ki lahko vplivajo na njihovo skladnost z zahtevami iz tega poglavja ali na njihovo sposobnost izpolnjevanja obveznosti iz te uredbe.
5.Komisija lahko preiskuje skladnost organov za tehnično ocenjevanje z zahtevami iz tega poglavja in izpolnjevanje obveznosti spremljanja s strani odgovornih organov za imenovanje.
6.Organi za tehnično ocenjevanje na zahtevo ustreznega organa za imenovanje predložijo vse ustrezne informacije in dokumente, ki jih organ, Komisija in države članice potrebujejo za preverjanje skladnosti.
7.Kadar organ za tehnično ocenjevanje ne izpolnjuje več zahtev iz te uredbe, država članica umakne imenovanje navedenega organa za zadevno področje izdelkov ter o umiku obvesti Komisijo in druge države članice. Uporabljata se člena 58 in 59.
Člen 45
Zahteve za organe za tehnično ocenjevanje
1.Organ za tehnično ocenjevanje je pristojen in opremljen za izvajanje ocenjevanja na področju izdelkov, za katerega je bil imenovan. Osebje, ki sprejema odločitve, in vsaj polovica tehnično usposobljenega osebja organa za tehnično ocenjevanje je v državi članici, ki ga je imenovala.
2.Organ za tehnično ocenjevanje izpolnjuje zahteve iz Priloge IV, preglednica 2, s področja, za katerega je imenovan. Uporabljajo se člen 50(1) do (5), člen 50(6), točki (a) in (b), člen 50(7), (8) in (10) ter člen 51.
3.Organ za tehnično ocenjevanje javno objavi svojo organizacijsko shemo in imena članov notranjih organov odločanja.
Kadar organ za tehnično ocenjevanje ne izpolnjuje več zahtev iz odstavkov 1 in 2, država članica umakne imenovanje navedenega organa za zadevno področje izdelkov ter o umiku obvesti Komisijo in druge države članice.
Člen 46
Usklajevanje organov za tehnično ocenjevanje
1.Organi za tehnično ocenjevanje ustanovijo organizacijo za tehnično ocenjevanje (v nadaljnjem besedilu: organizacija organov za tehnično ocenjevanje) v skladu s to uredbo.
2.Organizacija organov za tehnično ocenjevanje opravlja vsaj naslednje naloge:
(a)preučuje možnosti za nove harmonizirane tehnične specifikacije in o njih obvešča Komisijo;
(b)organizira usklajevanje organov za tehnično ocenjevanje in po potrebi zagotavlja sodelovanje ter posvetovanje z drugimi deležniki;
(c)zagotovi medsebojno posredovanje primerov dobre prakse med organi za tehnično ocenjevanje za spodbujanje večje učinkovitosti in zagotavljanje boljših storitev industriji;
(d)pripravlja in sprejme evropske ocenjevalne dokumente;
(e)usklajuje uporabo postopkovnih pravil iz člena 65(2) in člena 66(1) ter zagotavlja podporo, potrebno za ta namen;
(f)Komisijo obvešča o vsakem vprašanju v zvezi s pripravo evropskih ocenjevalnih dokumentov in o vseh vidikih, povezanih z razlago postopkov iz člena 65(2) in člena 66(1) ter ji predlaga izboljšave na podlagi pridobljenih izkušenj;
(g)Komisiji in državi članici, ki je imenovala organ za tehnično ocenjevanje, ki ne izvaja nalog v skladu s postopki iz člena 65(2) in člena 66(1), sporoča morebitne pripombe v zvezi z njim;
(h)letno poroča Komisiji o izpolnjevanju navedenih nalog, zlasti o geografski porazdelitvi organov za tehnično ocenjevanje, dodelitvi naloge priprave evropskih ocenjevalnih dokumentov organom za tehnično ocenjevanje ter dosežkov in neodvisnosti organov za tehnično ocenjevanje; ter
(i)zagotavlja, da so sprejeti evropski ocenjevalni dokumenti in sklici na evropsko tehnično oceno javno dostopni v vseh jezikih EU.
Organizacija organov za tehnično ocenjevanje za izvajanje teh nalog ustanovi sekretariat.
3.Države članice zagotovijo, da organi za tehnično ocenjevanje s finančnimi in človeškimi viri prispevajo k organizaciji organov za tehnično ocenjevanje. Vrednost prispevka posameznega organa za tehnično ocenjevanje ne sme biti manjša od 2 % njegovega letnega proračuna ali prometa.
4.Teža organizacije organov za tehnično ocenjevanje v postopku odločanja ni odvisna od finančnega prispevka organov za tehnično ocenjevanje, števila pripravljenih evropskih ocenjevalnih dokumentov ali števila evropskih tehničnih ocen, ki so jih izdali.
5.Komisijo se povabi k sodelovanju na vseh sestankih organizacije organov za tehnično ocenjevanje.
6.Komisija lahko za financiranje organizacije organov za tehnično ocenjevanje, ne glede na to, ali gre za nepovratna sredstva ali postopke za oddajo javnega naročila, zahteva izpolnjevanje nekaterih zahtev glede organizacije in učinkovitosti, tudi glede pravične geografske porazdelitve organov za tehnično ocenjevanje.
POGLAVJE VI
PRIGLASITVENI IN PRIGLAŠENI ORGANI
Člen 47
Priglasitev
Države članice Komisijo in druge države članice uradno obvestijo o organih, pooblaščenih za izvajanje nalog tretjih oseb pri ocenjevanju in preverjanju lastnosti, ocenjevanju skladnosti in preverjanju izračunov okoljske trajnostnosti za namene te uredbe (v nadaljnjem besedilu: priglašeni organi).
Države članice obvestijo Komisijo o svojih nacionalnih postopkih za ocenjevanje in priglasitev organov, ki bodo pooblaščeni za opravljanje teh nalog. Komisija te informacije da na voljo javnosti.
Člen 48
Priglasitveni organi
1.Države članice imenujejo priglasitveni organ, ki je pristojen za uvedbo in izvajanje potrebnih postopkov za ocenjevanje in priglasitev organov, ki bodo pooblaščeni za izvajanje nalog tretjih oseb v postopku ocenjevanja in preverjanja za namene te uredbe, ter za spremljanje priglašenih organov, vključno z njihovo skladnostjo z zahtevami iz člena 50.
2.Države članice lahko odločijo, da ocenjevanje in spremljanje iz odstavka 1 izvajajo njihovi nacionalni akreditacijski organi v skladu s poglavjem II Uredbe (ES) št. 765/2008. Države članice svojemu nacionalnemu akreditacijskemu organu naročijo, naj kot podlago za akreditacijo vzame le točno določen pravni subjekt, ki zaprosi za akreditacijo, in ga oceni glede na ustrezne zahteve in naloge, določene v tej uredbi.
3.Kadar priglasitveni organ ocenjevanje, priglasitev ali spremljanje iz odstavka 1 prenese na organ, ki ni vladni subjekt, je ta organ pravna oseba in izpolnjuje zahteve iz člena 49. Poleg tega mora imeti takšen organ urejeno zavarovanje odgovornosti, ki izhajajo iz njegovih dejavnosti.
4.Priglasitveni organ prevzame celotno odgovornost za naloge, ki jih izvaja organ iz odstavkov 2 in 3.
5.Komisija zagotovi izmenjavo izkušenj med nacionalnimi organi držav članic, ki so pristojni za politiko glede priglasitev, in priglasitvenimi organi.
Člen 49
Zahteve v zvezi s priglasitvenimi organi
1.Priglasitveni organ je ustanovljen tako, da ne pride do navzkrižja interesov s priglašenimi organi.
2.Priglasitveni organ s svojo organizacijo in delovanjem zagotavlja objektivnost in nepristranskost pri izvajanju svojih dejavnosti.
3.Priglasitveni organ je organiziran tako, da vsako odločitev v zvezi s priglasitvijo organa, ki se pooblasti za izvajanje nalog tretjih oseb v postopku ocenjevanja in preverjanja, sprejmejo pristojne osebe, ki niso tiste, ki so izvedle ocenjevanje.
4.Priglasitveni organ ne ponuja ali izvaja dejavnosti, ki jih izvajajo priglašeni organi, ali svetovalnih storitev na tržni ali konkurenčni osnovi.
5.Priglasitveni organ zagotovi zaupnost pridobljenih informacij. Vendar si informacije o priglašenih organih na zahtevo izmenjuje s Komisijo, priglasitvenimi organi drugih držav članic in drugimi ustreznimi nacionalnimi organi.
6.Priglasitveni organ ima na voljo zadostno število usposobljenega osebja in zadostno financiranje za pravilno izvajanje svojih nalog. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi minimalno število ekvivalentov polnega delovnega časa, ki se štejejo za zadostne za ustrezno spremljanje priglašenih organov, kadar je to primerno v zvezi s posebnimi nalogami ugotavljanja skladnosti. Kadar spremljanje izvaja nacionalni akreditacijski organ ali organ iz člena 48(3), se za navedeni organ uporablja to minimalno število.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).
Člen 50
Zahteve za priglašene organe
1.Za namene priglasitve organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 do 11.
2.Organ za ugotavljanje skladnosti je ustanovljen v skladu z nacionalnim pravom in je pravna oseba.
3.Organ za ugotavljanje skladnosti je neodvisen od organizacije ali izdelka, ki ga ocenjuje.
Je neodvisen od vsakršne poslovne povezave z organizacijami, ki so zainteresirane za izdelke, ki jih ocenjuje, proizvajalci, njihovimi trgovinskimi partnerji ali delničarji ter drugimi priglašenimi organi in njihovimi poslovnimi združenji, matičnimi ali hčerinskimi družbami. To priglašenemu organu ne preprečuje, da opravlja dejavnosti ocenjevanja in preverjanja za konkurenčne proizvajalce.
Organ, ki je del poslovne organizacije ali strokovnih zvez, ki zastopajo podjetja, vključena v oblikovanje, proizvodnjo, dobavo, sestavljanje, uporabo ali vzdrževanje izdelkov, katerih skladnost ugotavlja, se lahko pod pogojem, da je zagotovljena njegova neodvisnost in ni navzkrižja interesov, šteje za takšen neodvisen organ.
4.Priglašeni organ, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog tretjih oseb v postopku ocenjevanja in preverjanja, niso oblikovalci, proizvajalci, dobavitelji, uvozniki, distributerji, monterji, kupci, lastniki, uporabniki ali vzdrževalci izdelkov, ki jih ocenjuje, niti zastopniki katere koli od navedenih strani. To ne onemogoča uporabe ocenjenih izdelkov, ki so nujni za delovanje priglašenega organa, ali uporabe izdelkov za osebne namene.
Priglašeni organ, njegovo najvišje vodstvo in osebje, pristojno za izvajanje nalog tretjih oseb v postopku ocenjevanja in preverjanja, ne sodelujejo neposredno pri oblikovanju, proizvodnji ali konstrukciji, trženju, montaži, uporabi ali vzdrževanju navedenih izdelkov in ne zastopajo strani, ki se ukvarjajo z navedenimi dejavnostmi. Ne izvajajo nobene dejavnosti, ki bi lahko bila v nasprotju z njihovo neodvisnostjo presoje in neoporečnostjo v zvezi z dejavnostmi, za katere so bili priglašeni, ali zagotavljajo storitev svetovanja.
Priglašeni organ zagotovi, da dejavnosti njegovih matičnih ali sestrskih družb, hčerinskih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost in nepristranskost njegovih dejavnosti ocenjevanja in/ali preverjanja.
Na podizvajalca ali hčerinsko družbo se ne sme prenesti določanje notranjih postopkov, splošnih politik, kodeksov ravnanja ali drugih notranjih pravil ali nadzor nad njimi, dodeljevanje posameznih nalog osebju in sprejemanje odločitev glede ugotavljanja skladnosti.
5.Priglašeni organ in njegovo osebje izvajata naloge tretjih oseb v postopku ocenjevanja in preverjanja z največjo strokovno neoporečnostjo in potrebno tehnično usposobljenostjo na določenem področju, brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njuno presojo ali rezultate njunih dejavnosti ocenjevanja in/ali preverjanja, zlasti od oseb ali skupin oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni.
6.Priglašeni organ je sposoben izvajati vse naloge tretjih oseb v postopku ocenjevanja in preverjanja, ki so mu dodeljene v skladu s Prilogo V in v zvezi s katerimi je bil priglašen, ne glede na to, ali navedene naloge izvaja priglašeni organ sam ali se izvajajo v njegovem imenu in pod njegovo pristojnostjo.
Priglašeni organ ima vedno in za vsak sistem ocenjevanja in preverjanja ter za vsako vrsto ali kategorijo izdelkov, bistvenih značilnosti in nalog, v zvezi s katerimi je bil priglašen, na voljo:
(a)potrebno osebje s tehničnim znanjem ter zadostnimi in ustreznimi izkušnjami za izvajanje nalog tretjih oseb v postopku ocenjevanja in preverjanja. Osebje, odgovorno za sprejemanje odločitev glede ugotavljanja skladnosti, je zaposleno pri priglašenem organu v skladu z nacionalnim pravom priglasitvene države članice, nima drugih morebitnih nasprotujočih si obveznosti glede lojalnosti ali morebitnega navzkrižja interesov in je pristojno za preverjanje ugotavljanj skladnosti, ki jih opravijo drugo osebje, zunanji strokovnjaki ali podizvajalci. Število osebja zadostuje za zagotovitev neprekinjenega poslovanja in doslednega pristopa k ugotavljanju skladnosti;
(b)potreben opis postopkov, v skladu s katerimi se izvaja postopek ocenjevanja, ki zagotavlja preglednost in možnost ponovitve teh postopkov. To vključuje matriko kvalifikacij, ki ustrezno osebje, njegov status in naloge v organu za ugotavljanje skladnosti usklajuje z nalogami ugotavljanja skladnosti, v zvezi s katerimi namerava biti organ priglašen;
(c)ustrezne politike in postopke, vzpostavljene za razlikovanje med nalogami, ki jih izvaja kot priglašeni organ, in drugimi dejavnostmi;
(d)potrebne postopke za izvajanje dejavnosti, v katerih se ustrezno upoštevajo velikost podjetja, sektor, v katerem ta deluje, njegova struktura, stopnja zahtevnosti zadevne tehnologije izdelka ter masovna ali serijska narava proizvodnega postopka.
Priglašeni organ ima potrebna sredstva za ustrezno izvajanje tehničnih in upravnih nalog, povezanih z dejavnostmi, za katere namerava biti priglašen, ter dostop do vse potrebne opreme ali prostorov.
7.Osebje, odgovorno za izvajanje dejavnosti, v zvezi s katerimi namerava biti organ priglašen:
(a)razpolaga z dobro tehnično in poklicno usposobljenostjo, ki vključuje vse naloge tretjih oseb v postopku ocenjevanja in preverjanja na zadevnem področju, za katero je bil organ priglašen;
(b)ima zadovoljivo znanje o zahtevah glede ocenjevanj in preverjanj, ki jih izvaja, in ustrezna pooblastila za izvajanje takih dejavnosti;
(c)ima ustrezno znanje in razumevanje veljavnih harmoniziranih tehničnih specifikacij in ustreznih določb Uredbe;
(d)je usposobljeno za pripravo potrdil, evidenc in poročil, ki izkazujejo, da so bila ocenjevanja in preverjanja izvedena.
8.Zagotovljena je nepristranskost organa, njegovega najvišjega vodstva in osebja za ocenjevanje.
Plačilo najvišjega vodstva organa in njegovega osebja za ocenjevanje ni odvisno od števila izvedenih ocenjevanj ali od rezultatov takih ocenjevanj.
9.Priglašeni organ sklene zavarovanje odgovornosti, razen če odgovornosti v skladu z nacionalno zakonodajo ne prevzame država članica ali če je država članica sama neposredno pristojna za ocenjevanje in/ali preverjanje.
10.Osebje priglašenega organa je zavezano k varovanju poklicne skrivnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s Prilogo V, razen v zvezi s pristojnimi upravnimi organi države članice, v kateri izvaja svoje dejavnosti. Lastninske pravice so zaščitene.
11.Priglašeni organ zagotovi, da je njegovo osebje za ocenjevanje obveščeno o ustreznih dejavnostih standardizacije, sodeluje pri dejavnostih skupine za usklajevanje dela priglašenih organov, ustanovljene v skladu s to uredbo, in zagotovi, da je njegovo ocenjevalno osebje obveščeno o teh dejavnostih, ter kot splošne smernice uporablja upravne odločbe in dokumente, ki so rezultat dela navedene skupine.
Člen 51
Domneva o skladnosti
Kadar organ za ugotavljanje skladnosti, ki se pooblasti za izvajanje nalog tretjih oseb v postopku ocenjevanja in preverjanja, dokaže, da izpolnjuje merila, ki so določena v ustreznih harmoniziranih standardih ali njihovih delih, sklici na katere so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se šteje, da je izpolnjuje zahteve iz člena 50, če veljavni harmonizirani standardi zajemajo te zahteve.
Člen 52
Uradno nasprotovanje
Kadar država članica ali Komisija uradno nasprotuje harmoniziranim standardom iz člena 51, se uporabljajo določbe iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1025/2012.
Člen 53
Hčerinske družbe in podizvajalci priglašenih organov
1.Kadar priglašeni organ za določene naloge, povezane z nalogami tretjih oseb v postopku ocenjevanja in preverjanja, sklene pogodbo s podizvajalci ali jih prenese na hčerinsko družbo, zagotovi, da podizvajalec ali hčerinska družba izpolnjuje zahteve iz člena 50, in o tem ustrezno obvesti priglasitveni organ.
2.Priglašeni organ prevzame polno odgovornost za naloge, ki jih izvajajo podizvajalci ali hčerinske družbe, ne glede na njihov sedež podjetja. Ustrezni priglašeni organi vzpostavijo postopke za tekoče spremljanje usposobljenosti, dejavnosti in učinkovitost podizvajalcev ali odvisnih družb, pri čemer upoštevajo matriko kvalifikacij iz člena 50(6), točka (b).
3.Dejavnosti se lahko prenesejo na podizvajalca ali hčerinsko družbo samo, če stranka s tem soglaša.
4.Priglašeni organi za priglasitvene organe hranijo zadevne dokumente v zvezi z ocenjevanjem usposobljenosti katerega koli podizvajalca ali hčerinske družbe in z nalogami, ki jih take strani izvajajo v skladu s Prilogo V.
Člen 54
Uporaba zmogljivosti zunaj preskuševalnega laboratorija priglašenega organa
1.Priglašeni organi se lahko na zahtevo proizvajalca in kadar je to utemeljeno iz tehničnih, ekonomskih ali logističnih razlogov, odločijo, da za sisteme ocenjevanja in preverjanja 1+, 1 in 3 izvedejo preskuse iz Priloge V ali da se taki preskusi izvedejo pod njihovim nadzorom bodisi v proizvodnih obratih z uporabo preskusne opreme notranjega laboratorija proizvajalca bodisi v zunanjem laboratoriju s predhodnim soglasjem proizvajalca z uporabo preskusne opreme navedenega laboratorija.
Priglašeni organi, ki izvajajo take preskuse, so posebej določeni kot pristojni za delo zunaj svojih preskusnih laboratorijev in v zvezi s tem izpolnjujejo zahteve iz člena 50.
2.Pred izvedbo preskusov iz odstavka 1 priglašeni organ preveri, ali so izpolnjene zahteve preskusne metode, in oceni, ali:
(a)ima preskusna oprema ustrezne sisteme za umerjanje in ali je zagotovljena sledljivost meritev; ter
(b)je zagotovljena kakovost rezultatov preskusa.
Priglašeni organi prevzamejo polno odgovornost za preskuse v celoti, vključno z natančnostjo in sledljivostjo umerjanja in meritev, ter za zanesljivost rezultatov preskusov.
Člen 55
Zahtevek za priglasitev
1.Organ, ki želi biti priglašen za izvajanje nalog tretjih oseb v postopku ocenjevanja in preverjanja, priglasitvenemu organu države članice, v kateri ima sedež, predloži zahtevek za priglasitev.
2.Zahtevku so priloženi opis dejavnosti, ki se bodo izvajale, postopkov ocenjevanja in/ali preverjanja, za katere organ trdi, da je pristojen, matrike kvalifikacij iz člena 50(6), točka (b), ter potrdilo o akreditaciji, če obstaja, ki ga izda nacionalni akreditacijski organ v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008 in potrjuje, da organ izpolnjuje zahteve iz člena 50. Potrdilo o akreditaciji se nanaša samo na določen organ za ugotavljanje skladnosti, ki zaprosi za priglasitev, in ne upošteva zmogljivosti ali osebja matičnih ali sestrskih družb. Poleg ustreznih usklajenih standardov temelji na posebnih zahtevah in nalogah ocenjevanja.
3.Kadar zadevni organ ne more zagotoviti potrdila o akreditaciji, priglasitvenemu organu predloži vsa dokumentarna dokazila, potrebna za preverjanje, priznavanje in redno spremljanje njegove skladnosti z zahtevami iz člena 50.
Člen 56
Postopek priglasitve
1.Priglasitveni organi lahko priglasijo samo tiste organe, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 50.
2.O tem obvestijo Komisijo in druge države članice, zlasti z uporabo elektronskega orodja za obveščanje, ki ga je razvila in s katerim upravlja Komisija.
Izjemoma se za primere iz Priloge VI, za katere ni ustreznega elektronskega orodja, sprejme priglasitev v tiskani obliki.
3.Priglasitev vključuje vse podrobnosti o nalogah, ki jih je treba opraviti, sklic na ustrezno harmonizirano tehnično specifikacijo in, za namene sistema iz Priloge V, bistvene značilnosti, za katere je organ pristojen.
Vendar ustrezne harmonizirane tehnične specifikacije ni treba navesti v primerih iz Priloge VI.
4.Kadar priglasitev ne temelji na potrdilu o akreditaciji iz člena 55(2), priglasitveni organ Komisiji in drugim državam članicam predloži vsa dokumentarna dokazila, ki potrjujejo usposobljenost organa, in uvedene ukrepe, ki zagotavljajo, da bo organ pod rednim nadzorom in bo še naprej izpolnjeval zahteve iz člena 50.
5.Priglasitev lahko postane veljavna le, če Komisija ali druge države članice ne vložijo ugovora v dveh tednih od priglasitve v primeru uporabe potrdila o akreditaciji ali v dveh mesecih od priglasitve, kadar ni uporabljeno potrdilo o akreditaciji.
Priglasitev začne veljati dan po tem, ko Komisija organ vključi na seznam priglašenih organov iz člena 57(2). Komisija organa ne uvrsti na seznam, če je seznanjena ali izve, da zadevni priglašeni organ ne izpolnjuje zahtev iz člena 50.
6.Zadevni organ lahko izvaja dejavnosti priglašenega organa šele po tem, ko priglasitev postane veljavna. Samo tak organ se šteje za priglašeni organ za namene te uredbe.
7.Komisijo in druge države članice je treba obvestiti o vseh nadaljnjih ustreznih spremembah priglasitve.
Člen 57
Identifikacijske številke in seznami priglašenih organov
1.Komisija vsakemu priglašenemu organu dodeli identifikacijsko številko.
Dodeli mu samo eno tako številko, tudi kadar je organ priglašen na podlagi več aktov Unije.
2.Komisija objavi seznam organov, priglašenih v skladu s to uredbo, vključno z identifikacijskimi številkami, ki so jim bile dodeljene, in dejavnostmi, za katere so bili priglašeni, in sicer z uporabo elektronskega orodja za priglasitev, ki ga je razvila in s katerim upravlja Komisija.
Komisija zagotovi, da se ta seznam redno posodablja.
Člen 58
Spremembe priglasitve
1.Kadar priglasitveni organ ugotovi ali je obveščen, da priglašeni organ ne izpolnjuje več zahtev iz člena 50 ali ne izpolnjuje svojih obveznosti, omeji, začasno prekliče ali prekliče priglasitev, kot je primerno glede na resnost neizpolnjevanja navedenih zahtev ali nespoštovanja navedenih obveznosti.
2.V primeru umika, omejitve ali začasnega preklica priglasitve ali kadar priglašeni organ preneha dejavnost, zadevna priglasitvena država članica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da zadeve navedenega organa obravnava drug priglašeni organ ali da so na voljo pristojnim organom za priglasitev in organom za nadzor trga na njihovo zahtevo.
Člen 59
Izpodbijanje usposobljenosti priglašenih organov
1.Komisija razišče vse primere, v katerih dvomi oziroma je bila opozorjena na dvom glede usposobljenosti priglašenega organa ali njegovega stalnega izpolnjevanja zahtev in obveznosti, ki veljajo zanj.
2.Priglasitvena država članica Komisiji na zahtevo predloži vse informacije, povezane s podlago za priglasitev ali vzdrževanjem usposobljenosti zadevnega organa.
3.Komisija zagotovi, da se vse občutljive informacije, pridobljene v okviru njenih preiskav, obravnavajo zaupno.
Člen 60
Operativne obveznosti priglašenih organov
1.Priglašeni organi v skladu s Prilogo V:
(a)ocenjujejo lastnosti in skladnost izdelkov;
(b)preverjajo skladnost izdelkov in proizvajalca;
(c)preverjajo nespremenljivost lastnosti izdelkov;
(d)preverijo izračune okoljske trajnostnosti, ki jih je opravil proizvajalec.
Te naloge se v nadaljnjem besedilu imenujejo „ocenjevanje in preverjanje“.
2.Ocenjevanje in preverjanje se izvaja pregledno, kar zadeva proizvajalca, in sorazmerno, da se prepreči nepotrebno breme za gospodarske subjekte. Priglašeni organi pri izvajanju svojih dejavnosti upoštevajo velikost podjetja, sektor, v katerem ta deluje, in njegovo strukturo, stopnja zahtevnosti zadevne tehnologije izdelka ter masovno ali serijsko naravo proizvodnega postopka.
Pri tem priglašeni organi kljub temu upoštevajo stopnjo strogosti, ki se za izdelek zahteva na podlagi te uredbe, in vlogo, ki jo ima izdelek pri izpolnjevanju vseh osnovnih zahtev za gradbene objekte.
3.Če priglašeni organ med začetnim pregledom proizvodnega obrata in pri tovarniški kontroli proizvodnje ugotovi, da proizvajalec ni zagotovil nespremenljivosti lastnosti in skladnosti proizvedenega izdelka, od proizvajalca zahteva, da sprejme ustrezne popravne ukrepe, in ne izda potrdila.
4.Kadar priglašeni organ med spremljanjem, ki je namenjeno preverjanju skladnosti in nespremenljivosti lastnosti proizvedenega izdelka, ugotovi, da izdelek nima več enakih lastnosti kot tip izdelka, od proizvajalca zahteva, da sprejme ustrezne popravne ukrepe, in po potrebi začasno prekliče ali umakne potrdilo.
5.Kadar popravni ukrepi niso sprejeti ali nimajo zahtevanega učinka, priglašeni organ po potrebi omeji, začasno prekliče ali umakne vsa potrdila.
6.Pri sprejemanju odločitev o ugotavljanju skladnosti, tudi pri odločanju o potrebi po začasnem preklicu ali umiku potrdila ali odločitev o odobritvi glede na morebitno neskladnost, priglašeni organi uporabljajo jasna in vnaprej določena merila.
7.Priglašeni organi zagotovijo kroženje osebja, ki opravlja različne naloge ugotavljanja skladnosti.
Člen 61
Obveznost obveščanja za priglašene organe
1.Priglašeni organi obveščajo priglasitveni organ o:
(a)vsaki zavrnitvi, omejitvi, začasnem preklicu ali umiku potrdil;
(b)vseh okoliščinah, ki vplivajo na področje uporabe priglasitve in pogoje za priglasitev;
(c)vsaki zahtevi v zvezi z informacijami o dejavnostih ocenjevanja ali preverjanja, ki so jo prejeli od organov za nadzor trga, ter
(d)na zahtevo priglasitvenega organa, o nalogah tretjih oseb v skladu s sistemi ocenjevanja in preverjanja, ki so bile izvedene v okviru njihove priglasitve, ter vseh drugih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci.
2.Priglašeni organi drugim organom, priglašenim v skladu s to uredbo, ki izvajajo podobne naloge tretjih oseb v skladu s sistemi ocenjevanja in preverjanja, ter za izdelke, zajete v isti harmonizirani tehnični specifikaciji, zagotovijo ustrezne informacije o vprašanjih v zvezi z negativnimi in, na zahtevo, pozitivnimi rezultati teh ocenjevanj in preverjanj ter zlasti o vseh zavrnitvah, omejitvah, začasnem preklicu ali umiku potrdil ali poročil o preskusih. Priglašeni organ na zahtevo drugih priglašenih organov ali organa potrdi status potrdil ali poročil o preskusih, ki jih je izdal.
3.Kadar Komisija ali organ za nadzor trga države članice priglašenemu organu s sedežem na ozemlju druge države članice predloži zahtevo v zvezi z oceno, ki jo je opravil navedeni priglašeni organ, pošlje kopijo navedene zahteve priglašenemu organu navedene druge države članice. Zadevni priglašeni organ na zahtevo odgovori nemudoma in najpozneje v 15 dneh. Priglasitveni organ zagotovi, da priglašeni organ reši take zahteve, razen če obstaja legitimen razlog, da tega ne stori.
4.4.Priglašeni organi z zadevnim organom za nadzor trga ali priglasitvenim organom po potrebi delijo dokaze o vsem naslednjem:
(a)da drugi priglašeni organ ne izpolnjuje zahtev iz člena 50 ali svojih obveznosti;
(b)da izdelek, dan na trg, ni skladen s to uredbo;
(c)da izdelek, ki je dan na trg, zaradi svojega fizičnega stanja lahko povzroči resno tveganje.
Člen 62
Izvedbeni akti o obveznostih in pravicah priglašenih organov
Kadar je to potrebno za zagotovitev usklajene uporabe te uredbe in le v obsegu, potrebnem za preprečevanje različnih praks, ki povzročajo neenako obravnavo gospodarskih subjektov in ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje zanje, lahko Komisija sprejme izvedbene akte s podrobnostmi o tem, kako izvajati obveznosti priglašenih organov iz členov 60 in 61.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).
Člen 63
Usklajevanje priglašenih organov
Komisija zagotovi vzpostavitev in pravilno delovanje ustreznega usklajevanja in sodelovanja med organi, priglašenimi v skladu s členom 47, v obliki sektorske skupine priglašenih organov. Cilj usklajevanja in sodelovanja v skupinah iz odstavka 1 je zagotoviti usklajeno uporabo te uredbe.
Priglašeni organi neposredno ali prek pooblaščenih predstavnikov sodelujejo pri delu navedene skupine.
Priglašeni organi kot splošne smernice uporabljajo upravne odločbe in dokumente, ki jih pripravi ta skupina.
POGLAVJE VII
POENOSTAVLJENI POSTOPKI
Člen 64
Uporaba ustrezne tehnične dokumentacije
1.Proizvajalec lahko preskušanje tipa nadomesti z ustrezno tehnično dokumentacijo, ki dokazuje, da:
(a)za eno ali več bistvenih značilnosti izdelka, ki ga proizvajalec daje na trg, velja, da navedeni izdelek dosega določeno raven ali razred lastnosti brez preskušanja ali izračuna ali brez nadaljnjega preskušanja ali izračuna v skladu s pogoji, ki so v ta namen določeni v ustrezni harmonizirani tehnični specifikaciji ali aktu Komisije, ali
(b)je izdelek, zajet v harmonizirani tehnični specifikaciji, ki ga proizvajalec daje na trg, sistem, sestavljen iz blaga, ki ga proizvajalec sestavi v skladu z natančnimi navodili, vključno z merili združljivosti v primeru posameznih kosov blaga, ki jih je dal ponudnik takega sistema ali njegovega sestavnega dela, ki je navedeni sistem ali navedeno blago že preskusil glede ene ali več bistvenih značilnosti v skladu z ustrezno harmonizirano tehnično specifikacijo. Kadar so ti pogoji izpolnjeni in je proizvajalec zlasti preveril, ali so izpolnjena natančna merila združljivosti ponudnika, lahko proizvajalec za sistem ali blago, ki mu je bilo dobavljeno, navede lastnosti, ki ustrezajo vsem ali nekaterim rezultatom preskusa.
2.Če izdelek iz odstavka 1 spada v družino ali kategorijo izdelkov, za katere je veljavni sistem ocenjevanja in preverjanja sistem 1+ ali 1, kot je določeno v Prilogi V, priglašeni organ ali organ za tehnično ocenjevanje poleg nalog iz Priloge V oceni in potrdi pravilno izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 1.
Člen 65
Uporaba poenostavljenih postopkov s strani mikropodjetij
1.Mikropodjetja, ki proizvajajo izdelke, zajete v harmonizirani tehnični specifikaciji, lahko izdelke, za katere se uporablja sistem 3, obravnavajo v skladu z določbami za sistem 4. Kadar proizvajalec uporabi ta poenostavljeni postopek, dokaže skladnost izdelka z veljavnimi zahtevami s specifično tehnično dokumentacijo.
2.Izpolnjevanje zahtev iz tega člena oceni in potrdi organ za tehnično ocenjevanje ali priglašeni organ.
Člen 66
Po naročilu izdelani neserijski izdelki
1.V zvezi z izdelki, ki so zajeti v harmonizirani tehnični specifikaciji in so proizvedeni individualno ali izdelani po naročilu v neserijski proizvodnji na podlagi posebnega naročila ter jih proizvajalci, ki so odgovorni tudi za varno vgradnjo navedenih izdelkov v gradbene objekte, vgradijo v posamezen določen gradbeni objekt, lahko proizvajalec del veljavnega sistema v zvezi z ocenjevanjem lastnosti, kot je določen v Prilogi V, nadomesti s specifično tehnično dokumentacijo, ki dokazuje skladnost navedenega izdelka z veljavnimi zahtevami in zagotavlja podatke, enakovredne tistim, ki se zahtevajo s to uredbo in veljavnih harmoniziranih tehničnih specifikacijah. Enakovrednost je dosežena, če so na podlagi najsodobnejših metod predloženi ali izpolnjeni vsi potrebni podatki in zahteve, ki veljajo za določen gradbeni objekt in njegovo prihodnje rušenje, vključno s ponovno uporabo, predelavo in recikliranjem vgrajenih izdelkov.
2.Priglašeni organ ali organ za tehnično ocenjevanje poleg nalog iz Priloge V oceni in potrdi pravilno izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 1.
Člen 67
Priznavanje ocenjevanja in preverjanja, ki ju izvede drug priglašeni organ
1.Priglašeni organ se lahko odloči, da ne bo ocenil in preveril določenega blaga, ki ga je treba oceniti ali preveriti v skladu s to uredbo, ter prizna ocenjevanje in preverjanje, ki ju je za isti gospodarski subjekt opravil drug priglašeni organ, če:
(a)je drug priglašeni organ blago pravilno ocenil in preveril – kar se sicer lahko izpodbija – vendar se domneva, kadar zadevno poročilo ne vsebuje nobenih informacij, ki bi kazale na napako;
(b)obstaja sporazum med obema priglašenima organoma, ki ju zavezuje k izmenjavi vseh informacij o ocenjevanju in preverjanju ter njunih zadevnih potrdil in poročil;
(c)ocenjeni ali preverjeni gospodarski subjekt soglaša, da bo s priglašenim organom, ki priznava ocenjevanje in preverjanje, ki ju je izvedel drug priglašeni organ, izmenjal vse ustrezne podatke in dokumente;
(d)je veljavnost potrdila omejena z veljavnostjo potrdila, ki ga je izdal drug priglašeni organ.
Ta odstavek se uporablja tudi za poročila o preskusih, ki jim ne sledi certificiranje, in za ocene izračuna okoljske trajnostnosti, izvedene v skladu z Uredbo (EU) ... [uredba o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov].
2.Če želi priglašeni organ priznati ocenjevanje ali preverjanje, ki ga je izvedel drug priglašeni organ v zvezi z gospodarskim subjektom, za katerega je odgovoren le drug priglašeni organ (v nadaljnjem besedilu: drug gospodarski subjekt), in pod pogojem, da je med gospodarskima subjektoma poleg tega sklenjen sporazum, ki zagotavlja prost pretok vseh informacij med njima in priglašenima organoma zaradi zagotavljanja skladnosti s to uredbo, je priznanje mogoče le v zvezi s:
(a)preverjanjem izračuna okoljske trajnostnosti drugega gospodarskega subjekta, tj. dobavitelja ali ponudnika storitev, in njegovega zadevnega dobavljenega blaga ali storitev, ali
(b)sestavnimi deli, kadar ti sestavni deli ne sestavljajo celotnega izdelka.
Ta odstavek se uporablja tudi za ocene izračuna okoljske trajnostnosti, opravljene v skladu z Uredbo (EU) ... [uredba o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov].
POGLAVJE VIII
NADZOR TRGA IN ZAŠČITNI POSTOPKI
Člen 68
Portal za pritožbe
1.Komisija vzpostavi sistem, ki vsaki fizični ali pravni osebi omogoča vložitev pritožb ali izmenjavo poročil v zvezi z morebitno neskladnostjo s to uredbo.
2.Če Komisija meni, da je pritožba ali poročilo relevantno in utemeljeno, ga dodeli organu za nadzor trga, da ta nadaljuje postopek z zadevno fizično ali pravno osebo v skladu s členom 11(7), točka (a), Uredbe (EU) 2019/1020.
Člen 69
Pristojni organi
1.Države članice med svojimi organi za nadzor trga imenujejo enega ali več „pristojnih organov“, ki imajo posebno znanje, potrebno za tehnično in pravno oceno izdelkov.
2.Države članice med svojimi pristojnimi organi imenujejo „pristojni nacionalni organ“, ki je kontaktna točka za stike z drugimi državami članicami.
Člen 70
Postopek za obravnavanje neskladnosti
1.Kadar ima organ za nadzor trga ene države članice zadosten razlog za domnevo, da nekateri izdelki, ki jih zajema standard za gradbene izdelke ali za katere je bila izdana evropska tehnična ocena, ali njihov proizvajalec niso skladni, oceni, ali zadevni izdelki in proizvajalec izpolnjuje zadevne zahteve iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti po potrebi sodelujejo z organi za nadzor trga.
Kadar organ za nadzor trga med navedenim ocenjevanjem ugotovi, da izdelki ali njihov proizvajalec niso skladni z zahtevami in obveznostmi iz te uredbe, od zadevnih gospodarskih subjektov nemudoma zahteva, da sprejmejo vse ustrezne in sorazmerne popravne ukrepe in izdelke ali sebe uskladijo z navedenimi zahtevami in obveznostmi ali pa izdelke umaknejo s trga ali jih odpokličejo, in sicer vse v razumnem roku ter sorazmerno z naravo in stopnjo neskladnosti. Popravni ukrepi, ki jih morajo sprejeti gospodarski subjekti, lahko vključujejo ukrepe iz člena 16(3) Uredbe (EU) 2019/1020.
Organ za nadzor trga ustrezno obvesti priglašene organe, če so vključeni priglašeni organi.
2.Kadar organ za nadzor trga meni, da neskladnost ni omejena na njegovo nacionalno ozemlje, prek pristojnega nacionalnega organa obvesti Komisijo in druge države članice o rezultatih ocenjevanja in ukrepih, ki jih je zahteval od gospodarskih subjektov.
3.Gospodarski subjekti zagotovijo sprejetje vseh ustreznih popravnih ukrepov v zvezi z vsemi zadevnimi izdelki, za katere so omogočili, da so dostopni na trgih v Uniji.
4.Kadar zadevni gospodarski subjekti v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 ne sprejmejo ustreznih popravnih ukrepov ali če neskladnost ostaja, organ za nadzor trga sprejme vse ustrezne začasne ali dokončne ukrepe, s katerimi prepove ali omeji dostopnost izdelkov na trgu ali te izdelke umakne s trga ali odpokliče.
Organ za nadzor trga o navedenih ukrepih nemudoma obvesti javnost ter prek pristojnega nacionalnega organa Komisijo in druge države članice.
5.Informacije iz zadnjega stavka odstavka 4 vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za opredelitev neskladnih izdelkov, poreklo izdelkov, vrsto domnevne neskladnosti in s tem povezano tveganje ter vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov ter argumente, ki jih je predložil zadevni gospodarski subjekt. Organi za nadzor trga zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica enega od naslednjih vzrokov:
(a)izdelki ne dosegajo navedenih lastnosti in/ali ne izpolnjujejo zahtev, povezanih z izpolnjevanjem osnovnih zahtev za gradbene objekte, določenih v tej uredbi;
(b)proizvajalec ni izpolnil obveznosti;
(c)pomanjkljivosti v harmoniziranih tehničnih specifikacijah ali evropskem ocenjevalnem dokumentu.
6.Države članice, razen države članice, ki je začela postopek, Komisijo in ostale države članice nemudoma obvestijo o vseh sprejetih ukrepih in vseh dodatnih razpoložljivih informacijah v zvezi z neskladnostjo zadevnega izdelka, v primeru nestrinjanja s priglašenim nacionalnim ukrepom pa predložijo svoje ugovore.
7.Kadar države članice ali Komisija v dveh mesecih po prejemu informacij iz odstavka 4 ne predložijo nobenega ugovora glede začasnega ukrepa, ki ga sprejme država članica v zvezi z zadevnim izdelkom, se šteje, da je ukrep upravičen.
8.Druge države članice zagotovijo, da se v zvezi z zadevnim izdelkom ali proizvajalcem nemudoma sprejmejo ustrezni omejevalni ukrepi, kot je umik izdelkov z njihovega trga.
Člen 71
Zaščitni postopek Unije
1.Kadar so ob zaključku postopka iz člena 70(4) vloženi ugovori zoper ukrep države članice ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija nemudoma začne posvetovanje z državami članicami in zadevnimi gospodarskimi subjekti ter oceni nacionalni ukrep. Komisija na podlagi rezultatov navedenega ocenjevanja z izvedbenim aktom odloči, ali je ukrep upravičen ali ne.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 88(1).
Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice in jo nemudoma predloži državam članicam in zadevnim gospodarskim subjektom.
2.Če se šteje, da je nacionalni ukrep upravičen, vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe za umik neskladnega izdelka s svojih trgov in ustrezno obvestijo Komisijo. Če se nacionalni ukrep šteje za neupravičen, ga zadevna država članica umakne.
3.Kadar se nacionalni ukrep šteje za upravičenega, izdelek ali njegov proizvajalec pa ni skladen zaradi pomanjkljivih standardov za gradbene izdelke iz člena 70(5), točka (c), Komisija uporabi postopek iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1025/2012.
Člen 72
Skladni izdelki, ki vseeno pomenijo tveganje
1.Kadar organ za nadzor trga države članice po opravljenem ocenjevanju v skladu s členom 70(1) ugotovi, da nekateri izdelki kljub skladnosti s to uredbo predstavljajo tveganje za izpolnjevanje osnovnih zahtev za gradbene objekte, za zdravje ali varnost oseb, za okolje ali za druge vidike zaščite javnega interesa, od zadevnih gospodarskih subjektov zahteva, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da zadevni izdelki, ko so dani na trg, ne predstavljajo več navedenega tveganja, ali pa umaknejo izdelke s trga ali jih odpokličejo v razumnem roku, ki ga določi sorazmerno glede na naravo tveganja.
2.Gospodarski subjekt zagotovi sprejetje vseh popravnih ukrepov v zvezi z vsemi zadevnimi izdelki, za katere je omogočil, da so dostopni na trgih v Uniji.
3.Organ za nadzor trga prek pristojnega nacionalnega organa nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice. Navedene informacije vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za določitev zadevnega izdelka, porekla in dobavne verige izdelka, vrste tveganja, ter vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov.
4.Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in zadevnimi gospodarskimi subjekti ter oceni sprejete nacionalne ukrepe. Komisija na podlagi rezultatov ocenjevanja z izvedbenim aktom odloči, ali je ukrep upravičen ali ne, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe.
5.Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 88(1).
6.Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice in jo nemudoma predloži državam članicam in zadevnim gospodarskim subjektom.
Člen 73
Najmanjše število pregledov in najmanjši obseg človeških virov
1.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za dopolnitev te uredbe z določitvijo najmanjšega števila pregledov, ki jih morajo opraviti organi za nadzor trga vsake države članice za določene izdelke, zajete v harmoniziranih tehničnih specifikacijah, ali v zvezi s posebnimi zahtevami, določenimi v takih ukrepih, da se zagotovi izvajanje pregledov v obsegu, ki je primeren za zagotovitev učinkovitega izvrševanja te uredbe. Delegirani akti lahko, kadar je ustrezno, določajo naravo zahtevanih pregledov in metod, ki jih je treba uporabiti.
2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za dopolnitev te uredbe z določitvijo najmanjšega obsega človeških virov, ki jih morajo države članice uporabiti za namene nadzora trga v zvezi z izdelki, ki jih zajema ta uredba.
Člen 74
Usklajevanje in podpora za nadzor trga
1.Za namene te uredbe se skupina za upravno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: skupina ADCO), ustanovljena v skladu s členom 30(2) Uredbe (EU) 2019/1020, sestaja redno in po potrebi na utemeljeno zahtevo Komisije ali dveh ali več sodelujočih organov za nadzor trga.
Skupina ADCO pri opravljanju svojih nalog iz člena 32 Uredbe (EU) 2019/1020 podpira izvajanje te uredbe, in sicer z opredelitvijo skupnih prednostnih nalog za nadzor trga.
2.Komisija na podlagi prednostnih nalog, določenih po posvetovanju s skupino ADCO:
(a)organizira skupne projekte za nadzor trga in preskušanje na področjih skupnega interesa;
(b)organizira skupne naložbe v zmogljivosti za nadzor trga, vključno z opremo in orodji informacijske tehnologije;
(c)organizira skupna usposabljanja za osebje organov za nadzor trga, priglasitvenih organov in priglašenih organov, vključno s pravilno razlago in uporabo te uredbe ter metodami in tehnikami, pomembnimi za uporabo ali preverjanje skladnosti z njo;
(d)pripravi smernice za uporabo in izvrševanje zahtev in obveznosti iz delegiranih aktov iz člena 4(3) in (4) ter člena 5(2) in (3) in delegiranih aktov iz člena 22(4), vključno s skupnimi praksami in metodologijami za učinkovit nadzor trga.
Unija po potrebi financira ukrepe iz točk (a), (b) in (c).
3.Komisija zagotovi tehnično in logistično podporo za zagotovitev, da skupina ADCO izpolnjuje svoje naloge iz člena 32 Uredbe (EU) 2019/1020 in tega člena.
Člen 75
Izterjava stroškov
Organi za nadzor trga imajo pravico, da od gospodarskih subjektov, ki imajo v lasti neskladen izdelek, ali od proizvajalca izterjajo stroške pregleda dokumentacije in fizičnega preskušanja izdelka.
Člen 76
Poročanje in primerjalna analiza
1.Organi za nadzor trga v informacijski in komunikacijski sistem iz člena 34 Uredbe (EU) 2019/1020 vnesejo informacije o naravi in resnosti kazni, naloženih v zvezi z neskladnostjo s to uredbo.
2.Komisija vsaki dve leti do 30. junija pripravi poročilo na podlagi informacij, ki jih v informacijski in komunikacijski sistem iz člena 34 Uredbe (EU) 2019/1020 vnesejo organi za nadzor trga. Prvo od teh poročil objavi [Urad za publikacije: dodajte datum: dve leti po datumu začetka uporabe te uredbe].
Poročilo vključuje:
(a)informacije o naravi in številu pregledov, ki so jih organi za nadzor trga opravili v preteklih dveh koledarskih letih v skladu s členom 34(4) in (5) Uredbe (EU) 2019/1020;
(b)informacije o ugotovljenih ravneh neskladnosti ter o naravi in resnosti kazni, naloženih za pretekli dve koledarski leti v zvezi z izdelki, zajetimi v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členi 4, 5, 6 in 22 te uredbe;
(c)okvirna referenčna merila za organe za nadzor trga v zvezi s pogostostjo pregledov ter naravo in resnostjo naloženih kazni.
3.Komisija objavi poročilo iz odstavka 2 tega člena v informacijskem in komunikacijskem sistemu iz člena 34 Uredbe (EU) 2019/1020 ter objavi povzetek poročila.
POGLAVJE IX
Informacijsko in upravno sodelovanje
Člen 77
Informacijski sistemi za usklajeno odločanje
1.Komisija vzpostavi in vzdržuje informacijski in komunikacijski sistem za zbiranje, obdelavo in shranjevanje informacij v strukturirani obliki o vprašanjih v zvezi z razlago ali uporabo pravil, določenih v tej uredbi ali na podlagi te uredbe, da se zagotovi usklajena uporaba navedenih pravil.
Poleg Komisije in držav članic imajo dostop do informacijskega in komunikacijskega sistema tudi organi za nadzor trga, enotni povezovalni organi, imenovani v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) 2019/1020, organi, imenovani v skladu s členom 25(1) Uredbe (EU) 2019/1020, priglasitveni organi, priglašeni organi in kontaktne točke za izdelke za gradbeništvo. Komisija lahko z izvedbenim sklepom omogoči dostop organom tretjih držav, ki prostovoljno uporabljajo to uredbo ali imajo regulativne sisteme za gradbene izdelke, podobne tej uredbi.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 88(1).
2.Organi iz odstavka 1 lahko uporabijo informacijski in komunikacijski sistem, da opozorijo na kakršno koli vprašanje ali težavo, povezano z razlago ali uporabo pravil, določenih v tej uredbi ali na podlagi te uredbe, vključno z njihovo povezavo z drugimi določbami prava Unije. Na taka vprašanja ali težave opozorijo, kadar obstaja utemeljen dvom o tem, kako uporabiti ali razlagati navedena pravila v danih okoliščinah.
3.Za namene odstavka 2 se domneva, da obstaja utemeljen dvom, kadar za organe iz odstavka 1 velja naslednje:
(a)zavedajo se ali so bili obveščeni, da kateri koli drug organ uporablja ali razlaga pravila, določena v tej uredbi ali na podlagi te uredbe, na način, ki se razlikuje od njihove lastne prakse;
(b)zavedajo se ali so seznanjeni z vprašanji ali težavami, na katera je bilo opozorjeno prek informacijskega in komunikacijskega sistema v zvezi s situacijo, s katero se srečujejo, ali z njihovo lastno prakso;
(c)srečujejo se s situacijo, ki ni bila predvidena s pravili, določenimi v tej uredbi ali na podlagi te uredbe ob prvi objavi ali navedbi v Uradnem listu Evropske unije, kar med drugim zlasti vključuje situacije, ki so posledica pojava novih izdelkov ali poslovnih modelov;
(d)za situacijo, za katero se uporabljajo tudi druge določbe prava Unije, in iz tega izhajajoče vprašanje morajo uporabiti pravila, določena v tej uredbi ali na podlagi te uredbe.
4.Zadevni organ pri opozarjanju na vprašanje ali težavo v informacijski in komunikacijski sistem vnese informacije o:
(a)vseh odločitvah, sprejetih v zvezi z vprašanjem ali težavo, na katero je bilo opozorjeno;
(b)domnevnih razlogih/utemeljitvi za sprejeti pristop;
(c)vsakem alternativnem pristopu, ki ga je opredelil, in njegovi zadevni utemeljitvi/razlogu.
5.Države članice vzpostavijo nacionalni informacijski sistem ali storitev e-poštnega seznama za obveščanje svojih organov, gospodarskih subjektov, ki delujejo na njihovem ozemlju, organov za tehnično ocenjevanje in priglašenih organov s sedežem na njihovem ozemlju ter na zahtevo tudi drugih organov za tehnično ocenjevanje in priglašenih organov o vseh zadevah, pomembnih za pravilno razlago ali uporabo pravil, določenih v tej uredbi ali na podlagi te uredbe. Pri tem upoštevajo informacije, ki so na voljo v informacijskem in komunikacijskem sistemu iz odstavka 1.
6.Organi, gospodarski subjekti, organi za tehnično ocenjevanje in priglašeni organi s sedežem v zadevni državi članici se registrirajo v navedeni sistem ali storitev e-poštnega seznama in upoštevajo vse informacije, ki se posredujejo prek njih.
7.Nacionalni informacijski sistem ali storitev e-poštnega seznama lahko v imenu pristojnega nacionalnega organa od katere koli fizične ali pravne osebe, vključno z organi za tehnično ocenjevanje in priglašenimi organi, prejme pritožbe glede neenake uporabe pravil, določenih v tej uredbi ali na podlagi te uredbe. Če se zdi primerno, pristojni nacionalni organ take pritožbe posreduje svojim enakovrednim organom v drugih državah članicah in Komisiji.
8.Države članice in Komisija lahko uporabljajo umetno inteligenco za odkrivanje različnih praks odločanja.
Člen 78
Zbirka podatkov ali sistem EU za gradbene izdelke
1.Komisija je pooblaščena, da z delegiranim aktom v skladu s členom 87 dopolni to uredbo z vzpostavitvijo zbirke podatkov ali sistema Unije za gradbene izdelke, ki v največjem možnem obsegu temelji na digitalnem potnem listu za izdelke, določenem z Uredbo (EU) ... [uredba o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov].
2.Gospodarski subjekti lahko dostopajo do vseh informacij, shranjenih v tej zbirki podatkov ali sistemu, ki se nanašajo posebej nanje. Zahtevajo lahko, naj se napačne informacije popravijo.
3.Komisija lahko z izvedbenimi akti omogoči dostop do te zbirke podatkov ali sistema nekaterim organom tretjih držav, ki prostovoljno uporabljajo to uredbo ali imajo regulativne sisteme za gradbene izdelke, podobne tej uredbi, če te države:
(a)zagotovijo zaupnost,
(b)so partnerji mehanizma za zakonite prenose osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679,
(c)se zavežejo, da bodo aktivno sodelovale z obveščanjem o dejstvih, zaradi katerih bi lahko bilo potrebno ukrepanje organov za nadzor trga, in
(d)se zavežejo, da bodo ukrepale proti gospodarskim subjektom, ki na njihovem ozemlju kršijo to uredbo.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 88(1).
Člen 79
Kontaktne točke za izdelke za gradbeništvo
1.Države članice podpirajo gospodarske subjekte s kontaktnimi točkami za izdelke za gradbeništvo. Države članice na svojem ozemlju imenujejo in vzdržujejo vsaj eno kontaktno točko za izdelke za gradbeništvo ter zagotovijo, da imajo njihove kontaktne točke za izdelke za gradbeništvo zadostna pooblastila in dovolj sredstev za ustrezno izvajanje svojih nalog, v vsakem primeru pa vsaj en ekvivalent polnega delovnega časa na državo članico in en dodaten ekvivalent polnega delovnega časa na vsakih deset milijonov prebivalcev. Zagotovijo, da kontaktne točke za izdelke za gradbeništvo svoje storitve izvajajo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1724 in da se usklajujejo s kontaktnimi točkami za vzajemno priznavanje iz člena 9(1) Uredbe (EU) 2019/515.
2.Kontaktne točke za izdelke za gradbeništvo na zahtevo gospodarskega subjekta ali organa za nadzor trga druge države članice zagotovijo vse koristne informacije v zvezi izdelki, kot so:
(a)elektronske kopije ali spletni dostop do nacionalnih tehničnih predpisov in nacionalnih upravnih postopkov, ki se uporabljajo za izdelke na ozemlju, na katerem ima kontaktna točka za izdelke za gradbeništvo sedež,
(b)informacije o tem, ali je za navedene izdelke treba pridobiti predhodno dovoljenje v skladu z nacionalno zakonodajo,
(c)pravila, ki veljajo za vgradnjo, sestavljanje ali montažo izdelkov.
Kontaktne točke za izdelke za gradbeništvo zagotovijo tudi informacije o določbah iz te uredbe in aktov, sprejetih v skladu z njo, ki se nanašajo na izdelke.
3.Kontaktne točke za izdelke za gradbeništvo na zahteve iz odstavka 3 odgovorijo v 15 delovnih dneh po njihovem prejemu.
4.Kontaktne točke za izdelke za gradbeništvo za zagotavljanje informacij iz odstavka 3 ne zaračunavajo pristojbine.
5.Kontaktnim točkam za izdelke za gradbeništvo mora biti omogočeno, da opravljajo naloge, ne da bi prihajalo do navzkrižja interesov, zlasti v zvezi s postopki za pridobitev oznake CE.
6.Odstavki 1 do 6 se uporabljajo tudi za izdelke, ki še niso zajeti v harmoniziranih tehničnih specifikacijah.
7.Komisija objavi posodobljen seznam nacionalnih kontaktnih točk za izdelke za gradbeništvo.
Člen 80
Usposabljanje in izmenjava osebja
1.Organi za nadzor trga, kontaktne točke za izdelke za gradbeništvo, organi za imenovanje, organi za tehnično ocenjevanje, priglasitveni organi in priglašeni organi zagotovijo, da njihovo osebje:
(a)spremlja novosti na svojem področju pristojnosti in se v ta namen redno dodatno usposablja ter
(b)se redno usposablja za usklajeno razlago in uporabo pravil, določenih v tej uredbi ali na podlagi te uredbe.
2.Komisija redno in vsaj enkrat letno organizira skupna usposabljanja za osebje organov za nadzor trga, priglasitvenih organov in priglašenih organov. Komisija organizira ta usposabljanja v sodelovanju z državami članicami.
Usposabljanja se lahko udeleži osebje organov, imenovanih v skladu s členom 25(1) Uredbe (EU) 2019/1020, enotnih povezovalnih organov, imenovanih v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) 2019/1020, in po potrebi drugih organov držav članic, ki sodelujejo pri izvajanju ali izvrševanju te uredbe. Komisija lahko z izvedbenim sklepom, sprejetim v skladu, omogoči dostop tretjim državam, ki prostovoljno uporabljajo to uredbo ali imajo regulativne sisteme za gradbene izdelke, podobne tej uredbi.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 88(1).
3.Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami organizira programe za izmenjavo osebja med organi za nadzor trga, priglasitvenimi organi in priglašenimi organi dveh ali več držav članic.
Člen 81
Skupne vloge in skupno odločanje
1.Države članice lahko za izpolnjevanje svojih obveznosti iz te uredbe v zvezi z nadzorom trga, imenovanjem in nadzorom organov za tehnično ocenjevanje, priglašenih organov in kontaktnih točk za izdelke za gradbeništvo imenujejo:
(a)organ, ustanovljen v sodelovanju z drugo državo članico ali drugimi državami članicami za namen skupnega imenovanja;
(b)organ, ki ga je že imenovala druga država članica za isti namen, v sodelovanju z navedeno državo članico.
Zadevne države članice skupaj zagotovijo, da skupni organi izpolnjujejo vse ustrezne zahteve. Zanje so skupno odgovorne, medtem ko se odločitve, sprejete v zvezi s fizičnimi ali pravnimi osebami v določeni državi članici, pravno pripišejo samo navedeni državi članici.
2.Organi različnih držav članic si lahko brez poseganja v svoje individualne obveznosti na podlagi te uredbe ali drugih zakonodajnih aktov delijo sredstva in odgovornosti, da bi zagotovili usklajeno uporabo ali učinkovito izvrševanje te uredbe.
V ta namen lahko tudi:
(a)sprejemajo skupne odločitve, zlasti v zvezi s skupnimi čezmejnimi dejavnostmi ali gospodarskimi subjekti, ki delujejo na ozemlju zadevnih držav članic;
(b)vzpostavljajo skupne projekte, kot so skupni projekti nadzora trga ali preskušanja;
(c)združujejo sredstva za posebne namene, na primer za povečanje zmogljivosti za preskušanje ali internetni nadzor;
(d)prenesejo izvajanje nalog na enakovreden organ druge države članice, pri čemer ostanejo formalno odgovoren za odločitve, ki jih sprejme navedeni organ;
(e)prenesejo nalogo z ene države članice na drugo, če so o takem prenosu jasno obveščeni vsi vpleteni.
Zadevne države članice so skupaj odgovorne za ukrepe, sprejete v skladu s tem odstavkom.
POGLAVJE X
MEDNARODNO SODELOVANJE
Člen 82
Mednarodno sodelovanje
1.Komisija lahko s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami sodeluje, med drugim z izmenjavo informacij, pri dejavnostih s področja uporabe te uredbe, kot so:
(a)dejavnosti izvrševanja in ukrepi, povezani z varnostjo in varstvom okolja, vključno z nadzorom trga;
(b)izmenjava podatkov o gospodarskih subjektih;
(c)metode ocenjevanja in preskušanje izdelkov;
(d)usklajeni odpoklici izdelkov, zahteve za popravne ukrepe in drugi podobni ukrepi;
(e)znanstvene, tehnične in regulativne zadeve, katerih cilj je izboljšati varnost izdelkov ali varstvo okolja;
(f)nastajajoča vprašanja, ki so zelo pomembna za okolje, zdravje in varnost;
(g)dejavnosti, povezane s standardizacijo;
(h)izmenjava uradnikov.
2.Komisija lahko tretjim državam ali mednarodnim organizacijam zagotovi izbrane informacije iz zbirke podatkov ali sistema za izdelke iz člena 78, dostop do sistema iz člena 77 in dostop do informacij, ki si jih organi izmenjujejo v skladu s to uredbo, in prejema ustrezne informacije o izdelkih ter o preventivnih, omejevalnih in popravnih ukrepih, ki so jih sprejele te tretje države ali mednarodne organizacije. Komisija take informacije po potrebi deli z nacionalnimi organi.
3.Izmenjava informacij iz odstavka 2 ima lahko obliko:
(a)nesistematične izmenjave v ustrezno utemeljenih in posebnih primerih;
(b)sistematične izmenjave na podlagi upravnega dogovora, ki določa vrsto informacij, ki se izmenjujejo, in načine izmenjave.
4.V zbirki podatkov ali sistemu iz člena 78, sistemu iz člena 77 in pri izmenjavi informacij med organi iz člena 80 lahko polno sodelujejo države prosilke in tretje države, če je njihova zakonodaja usklajena s to uredbo ali če priznavajo certifikate, ki jih izdajo priglašeni organi, ali evropske tehnične ocene v skladu s to uredbo. Za tako sodelovanje veljajo enake obveznosti kot za države članice EU v skladu s to uredbo, vključno z obveznostmi uradnega obveščanja in spremljanja. Polno sodelovanje v zbirki podatkov ali sistemu iz člena 78 in sistemu iz člena 77 temelji na sporazumih med Evropsko unijo in navedenimi državami.
5.Kadar sporazumi s tretjimi državami omogočajo vzajemno podporo pri izvrševanju, lahko države članice po posvetovanju s Komisijo uporabijo pooblastila iz poglavja VIII tudi za ukrepanje proti gospodarskim subjektom, ki v tretjih državah ali v zvezi z njimi ravnajo nezakonito, pod pogojem, da tretje države spoštujejo temeljne vrednote iz člena 2 PEU, vključno z načelom pravne države. Države članice lahko prek Komisije od tretjih držav zahtevajo, da izvršijo ukrepe, sprejete v skladu s poglavjem VIII. Sodelovanje v skladu s tem odstavkom ni mogoče, če ni dejanske vzajemnosti ali če Komisija izrazi druge pomisleke, in sicer glede pravnih pogojev iz tega člena ali zaupnosti podatkov.
6.Vsaka izmenjava informacij na podlagi tega člena, ki vključuje osebne podatke, se izvede v skladu s pravili EU o varstvu podatkov. Če Komisija v zvezi z zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo ni sprejela sklepa o ustreznosti v skladu s členom 45 Uredbe (EU) 2016/679, izmenjava informacij ne sme vključevati osebnih podatkov. Če je bil za tretjo državo ali mednarodno organizacijo sprejet sklep o ustreznosti, lahko izmenjava informacij s to tretjo državo ali mednarodno organizacijo vključuje osebne podatke, ki spadajo na področje uporabe sklepa o ustreznosti, in sicer le, če je taka izmenjava potrebna izključno zaradi varovanja zdravja, varnosti ali okolja.
7.Informacije, izmenjane v skladu s tem členom, se uporabljajo izključno za namen varovanja zdravja, varnosti ali okolja in ob upoštevanju pravil o zaupnosti.
POGLAVJE XI
SPODBUDE IN JAVNO NAROČANJE
Člen 83
Spodbude držav članic
1.Kadar države članice zagotavljajo spodbude za kategorijo izdelkov, za katero velja delegirani akt, ki določa razrede lastnosti v skladu s členom 4(4), točka (a), ali „označevanje s semaforjem“ v skladu s členom 22(5), so navedene spodbude namenjene dvema najvišjima razredoma/barvnima oznakama ali višjim razredom/boljšim barvnim oznakam.
Kadar se v delegiranem aktu opredelijo razredi lastnosti v zvezi z več kot enim parametrom trajnostnosti, se v njem navede, v zvezi s katerim parametrom bi bilo treba izvajati ta člen.
2.Če ni sprejet noben delegirani akt v skladu s členom 4(4), lahko Komisija v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 4(3), določi, na katere ravni lastnosti v zvezi s parametri izdelka se nanašajo spodbude držav članic.
Pri tem Komisija upošteva naslednja merila:
(a)relativno cenovno dostopnost izdelkov glede na njihovo raven lastnosti;
(b)potrebo po zagotovitvi zadostnega povpraševanja po okoljsko bolj trajnostnih izdelkih.
Člen 84
Zelena javna naročila
1.Komisija je pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 87 dopolni to uredbo tako, da določi zahteve glede trajnostnosti, ki se uporabljajo za javna naročila, vključno z izvajanjem in spremljanjem navedenih zahtev ter poročanjem o njih s strani držav članic.
2.Zahteve, sprejete v skladu z odstavkom 1 za javna naročila, ki jih oddajo javni naročniki, kot so opredeljeni v členu 2(1) Direktive 2014/24/EU ali členu 3, točka 1, Direktive 2014/25/EU, ali naročniki, kot so opredeljeni v členu 4(1) Direktive 2014/25/EU, so lahko v obliki obveznih tehničnih specifikacij, pogojev za sodelovanje, meril za oddajo javnega naročila, klavzul o izvedbi javnega naročila ali ciljev, kot je ustrezno.
3.Komisija pri določanju zahtev v skladu z odstavkom 1 za javna naročila upošteva naslednja merila:
(a)vrednost in obseg javnih naročil, oddanih za zadevno skupino ali kategorijo izdelkov ali za storitve ali gradnje, pri katerih se uporablja zadevna skupina ali kategorija izdelkov;
(b)potrebo po zagotovitvi zadostnega povpraševanja po okoljsko bolj trajnostnih izdelkih;
(c)ekonomsko izvedljivost za javne naročnike ali naročnike, da kupujejo okoljsko bolj trajnostne izdelke, ne da bi to povzročilo nesorazmerne stroške.
POGLAVJE XII
REGULATIVNI STATUS IZDELKOV
Člen 85
Regulativni status izdelkov
Komisija lahko na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice ali na lastno pobudo z izvedbenimi akti določi, ali določeno blago ali kategorija blaga spada v opredelitev pojma „gradbeni izdelek“ ali je blago iz člena 2(1). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2) te uredbe.
POGLAVJE XIII
SPREMEMBE
Člen 86
Spremembe Uredbe (EU) 2019/1020
Uredba (EU) 2019/1020 se spremeni:
(1)v členu 4(5) se doda naslednje besedilo: „[(EU) 2020/…(*)]“
(2)v Prilogi I se na seznam harmonizacijske zakonodaje doda naslednja točka 72:
„72. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih pogojev za trženje gradbenih izdelkov, spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 305/2011 (za Urad za publikacije za navedbo podatkov o objavi v UL.“.
POGLAVJE XIV
KONČNE DOLOČBE
Člen 87
Delegirani akti
1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(3), (4) in (5), člena 5(2) in (3), člena 6(1), (2) in (3), člena 8, člena 11(3), člena 22(4) in (5), člena 35(4), člena 44(1), člena 73(1) in (2), člena 78(1), člena 84(1) in člena 90(4) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
4.Prenos pooblastila iz člena 4(3), (4) in (5), člena 5(2) in (3), člena 6(1), (2) in (3), člena 8, člena 11(3), člena 22(4) in (5), člena 35(4), člena 44(1), člena 73(1) in (2), člena 78(1), člena 84(1) in člena 90(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4(3), (4) in (5), člena 5(2) in (3), člena 6(1), (2) in (3), člena 8, člena 11(3), člena 22(4) in (5), člena 35(4), člena 44(1), člena 73(1) in (2), člena 78(1), člena 84(1) in člena 90(4) začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet delegiranemu aktu ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka Komisijo obvestila, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 88
Odbor
1.Komisiji pomaga odbor za gradbene izdelke. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011 (svetovalni postopek).
2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 (postopek pregleda).
3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe (nujni postopek pregleda).
Člen 89
Elektronske vloge, odločitve, dokumentacija in informacije
1.Vse vloge, ki jih priglašeni organi ali organi za tehnično ocenjevanje predložijo ali prejmejo, in odločitve, ki jih ti organi sprejmejo v skladu s to uredbo, se lahko predložijo v papirni obliki ali v splošno uporabljani elektronski obliki, če je podpis v skladu z Uredbo (EU) št. 910/2014 in je podpisnik pooblaščen za zastopanje organa ali gospodarskega subjekta v skladu s pravom držav članic oziroma pravom Unije.
2.Vsa dokumentacija, ki se zahteva v členu 19(7), členu 21(3), členih 64, 65 in 66 ter Prilogi V, se lahko zagotovi v papirni obliki ali v splošno uporabljani elektronski obliki in na način, ki omogoča prenos prek nespremenljivih povezav (trajnih povezav).
Vse obveznosti obveščanja, določene s členom 7(3), (4) in (6), členom 19(1), (3), (5) in (6), členom 20(2) in (3), členom 21(6) do (9), členom 22(2), točki (f) in (i), členom 23(5), členom 24(6), členom 25(2), členom 26(4), členom 27(2), členi 28 do 39, členom 41(3), členom 44(3), (4), (6) in (7), členom 45(3), členom 46(2), členom 47, členom 49(5), členom 50(11), členom 53(1), členom 58(1), členom 59(2), členom 61, členom 70(1), (2), (4) in (6), členom 71(2), členom 72(1), (3) in (5), členom 76, členom 77, členom 78(3), členom 79(2) in (3), členom 80(2), členom 82(1), (2), (3), (6) in (7) ter členom 91 se lahko izpolnijo z elektronskimi sredstvi. Vendar se informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu s Prilogo I, del D, in harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami, ki jih določajo, zagotovijo v papirni obliki za izdelke, ki nimajo oznake „Ni za potrošnike“ ali „Samo za poklicno uporabo“. Poleg tega lahko potrošniki zahtevajo, da se v papirni obliki predložijo katere koli druge informacije.
Člen 90
Kazni
1.Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za neskladnost s to uredbo, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev izvajanja teh pravil. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice do [vstaviti je treba datum – tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe] uradno obvestijo Komisijo o navedenih pravilih in ukrepih ter jo brez odlašanja uradno obvestijo o vseh naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje.
2.Države članice zlasti določijo pravila o kaznih za naslednje neskladnosti gospodarskih subjektov:
(a)dajanje na trg izdelka, ki ni označen z oznako CE, čeprav je oznaka CE obvezna, ali omogočanje njegove dostopnosti na trgu;
(b)namestitev oznake CE v nasprotju s členom 17(1) ali brez pravilnih informacij, ki jih je treba zagotoviti skupaj z oznako CE v skladu s členom 17(2);
(c)namestitev oznake CE brez predhodne izdaje izjave o lastnostih;
(d)izdaja izjave o lastnostih ali izjave o skladnosti, če pogoji zanjo niso izpolnjeni;
(e)izjava o lastnostih ali izjava o skladnosti je nepopolna ali napačna;
(f)tehnična dokumentacija je pomanjkljiva, nepopolna ali nepravilna;
(g)informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu s Prilogo I, del D, in harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami, so pomanjkljive, nepopolne ali nepravilne;
(h)informacije iz člena 21(4), člena 22(2), točki (f) in (i), ali člena 21(7) in člena 24 so pomanjkljive, nepopolne ali nepravilne;
(i)niso izpolnjene druge upravne zahteve iz člena 21, 22 ali 24;
(j)informacije, ki jih je treba predložiti priglašenim organom, organom za tehnično ocenjevanje ali organom, niso predložene ali so nepravilne;
(k)ukrepi, ki se zahtevajo v primeru neskladnosti ali tveganja in so obvezni v skladu s členom 21(8) in (9), členom 23(3), točki (d) in (e), členom 24(5), členom 25(2) v povezavi s členom 24(5), členom 27(2), točka (c), v povezavi s členom 24(5) ter členom 27(2), točke (d), (e) in (g), se ne sprejmejo;
(l)obveznosti preverjanja izdelkov in dokumentacije, ki jih imajo gospodarski subjekti v skladu s členi 23 do 27, niso izpolnjene, ter
(m)storitve tridimenzionalnega tiska se opravljajo v nasprotju s členom 28.
3.Države članice določijo tudi pravila o kaznih za naslednje neskladnosti organov za tehnično ocenjevanje in priglašenih organov:
(a)izdajanje potrdil, poročil o preskusih ali evropskih tehničnih ocen, če pogoji za to niso izpolnjeni;
(b)potrdila, poročila o preskusih ali evropske tehnične ocene niso umaknjene, kadar je umik obvezen;
(c)informacije, ki jih je treba predložiti priglašenim organom, organom za tehnično ocenjevanje ali organom, niso predložene, so nepopolne ali pa so nepravilne, ter
(d)navodila organov se ne upoštevajo.
4.Komisija je pooblaščena, da to uredbo dopolni z delegiranim aktom, sprejetim v skladu s členom 87, da določi sorazmerne najnižje kazni, namenjene vsem gospodarskim subjektom, organom za tehnično ocenjevanje in priglašenim organom, ki so neposredno ali posredno vpleteni v kršitev obveznosti iz te uredbe.
Člen 91
Ocena
Komisija ne prej kot osem let po začetku uporabe te uredbe izvede oceno te uredbe in njenega prispevka k delovanju notranjega trga ter izboljšanju okoljske trajnostnosti izdelkov in gradbenih objektov ter grajenega okolja. Komisija predloži poročilo o glavnih ugotovitvah Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Države članice Komisiji predložijo potrebne informacije za pripravo tega poročila.
Po potrebi se poročilu priloži zakonodajni predlog spremembe ustreznih določb te uredbe.
Člen 92
Razveljavitev
Uredba (EU) št. 305/2011 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2045.
Sklici na Uredbo (EU) št. 305/2011 se štejejo za sklice na to uredbo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VII.
Člen 93
Odstopanja in prehodne določbe
1.Šteje se, da so kontaktne točke za izdelke za gradbeništvo, določene v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011, določene tudi v skladu s to uredbo.
2.Organi za tehnično ocenjevanje in priglašeni organi, imenovani v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011, se štejejo za imenovane tudi v skladu s to uredbo. Vendar jih države članice, ki jih imenujejo, ponovno ocenijo in imenujejo v skladu s svojim ciklom rednega ponovnega ocenjevanja in najpozneje [5 let po začetku veljavnosti]. Uporablja se postopek ugovora iz člena 56(5), ki se v skladu s členom 43(2) uporablja tudi za organe za tehnično ocenjevanje.
3.Naslednji standardi ostanejo veljavni v skladu s to uredbo kot standardi iz prvega pododstavka člena 4(2):
(a)
(b)
(c)[vstavi se med pogajanji zakonodajalcev].
4.Evropski ocenjevalni dokumenti, izdani pred [1 leto po začetku veljavnosti], ostanejo veljavni do [3 leta po začetku veljavnosti], razen če so prenehali veljati iz drugih razlogov. Izdelki, ki so bili dani na trg na njihovi podlagi, so lahko dostopni na trgu še pet let.
5.Potrdila ali poročila o preskusih priglašenih organov in evropske tehnične ocene, izdani v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011, ostanejo veljavni pet let po začetku veljavnosti harmoniziranih tehničnih specifikacij za zadevno družino ali kategorijo izdelkov, sprejetih v skladu s členom 4(2), razen če so dokumenti prenehali veljati iz drugih razlogov. Izdelki, ki so bili dani na trg na podlagi teh dokumentov, so lahko dostopni na trgu še pet let.
6.Zahteve iz poglavij I, II in III, ki se uporabljajo za gospodarske subjekte v zvezi z določeno skupino ali družino izdelkov, se uporabljajo eno leto po začetku veljavnosti harmonizirane tehnične specifikacije za to skupino ali družino izdelkov. Vendar lahko gospodarski subjekti navedene harmonizirane tehnične specifikacije uporabljajo od začetka njihove veljavnosti, tako da opravijo postopek za pridobitev izjave o lastnostih ali skladnosti.
7.Komisija v dveh letih po začetku veljavnosti harmonizirane tehnične specifikacije, ki zajema določeno skupino ali družino izdelkov, iz Uradnega lista Evropske unije umakne sklice na harmonizirane standarde in evropske ocenjevalne dokumente, ki zajemajo zadevno skupino ali družino izdelkov.
Člen 94
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od [1 mesec po začetku veljavnosti].
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Za Svet
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih pogojev za trženje gradbenih izdelkov, spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 305/2011
1.2.Zadevna področja
Enotni trg za gradbene izdelke.
Predlog prispeva k naslednjim glavnim ciljem Evropske komisije: zeleni dogovor, Evropa, pripravljena na digitalno dobo, gospodarstvo za ljudi, močnejša Evropa v svetu.
1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša
Nov ukrep
Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa
Podaljšanje obstoječega ukrepa
Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep
1.4.Cilji
1.4.1.Splošni cilji
Splošna cilja revizije sta:
1. vzpostaviti dobro delujoč enotni trg za gradbene izdelke ter
2. zagotoviti, da bo okvir primeren za prispevanje k ciljem zelenega in digitalnega prehoda, zlasti k sodobnemu, z viri gospodarnemu in konkurenčnemu gospodarstvu.
1.4.2.Specifični cilji
Specifični cilji so:
·odblokirati sistem tehnične harmonizacije;
·zmanjšati nacionalne ovire za trgovino za izdelke, ki jih zajema uredba o gradbenih izdelkih;
·izboljšati izvrševanje in nadzor trga;
·zagotoviti večjo jasnost (celovitejše opredelitve, zmanjšanje prekrivanj, kolizijskih pravil z drugo zakonodajo) in poenostavitev;
·zmanjšati upravno breme, tudi s poenostavitvijo in digitalizacijo
·zagotoviti varne gradbene izdelke;
·prispevati k zmanjšanju splošnega vpliva gradbenih izdelkov na podnebje in okolje, tudi z uporabo digitalnih orodij (digitalni potni list za izdelke).
1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice
Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.
Cilj revizije uredbe o gradbenih izdelkih je popraviti in izboljšati enotni trg za gradbene izdelke. Ustvarila bo enake konkurenčne pogoje za vse proizvajalce, zlasti za MSP v vseh državah članicah. Proizvajalci bodo morali izpolniti več obveznosti, da bodo lahko svoje izdelke dali na trg, hkrati pa bodo imeli več poslovnih priložnosti. Poleg tega bodo države članice pooblaščene, da nekatera mikropodjetja izvzamejo iz obveznosti uredbe o gradbenih izdelkih. Z načrtovano delitvijo dela in tehnično uskladitvijo z uredbo o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov se bo preprečila nepotrebna obremenitev podjetij, MSP in mikropodjetij. Bolje delujoč enotni trg bo zmanjšal proizvodne stroške in s tem cene ter gradbenim podjetjem omogočil dostop do večje izbire izdelkov. Na splošno bo revizija koristila proizvajalcem in gradbenemu ekosistemu.
1.4.4.Kazalniki smotrnosti
Izhodišče za kazalnike na področju standardizacije je število sprejemljivih tehničnih dokumentov, na katere se je treba sklicevati kot na harmonizirane standarde v Uradnem listu Evropske unije, od skupnega števila harmoniziranih standardov, predloženih Komisiji v navedbo. Ta kazalnik omogoča izračun odstotka navajanja ter boljše spremljanje in prepoznavanje razlogov za nenavajanje ali zadržanje navajanja, če so še prisotni. Poleg tega je pomembno povprečno trajanje postopka od izdaje zahteve za standardizacijo s strani Komisije do predložitve osnutkov standardov s strani CEN, saj bo omogočilo oceno, ali je bila rešena/izboljšana ena od težav v postopku standardizacije, ki so jo opredelili deležniki, in sicer dolgotrajnost postopka standardizacije. Ta kazalnik mora razlikovati med na novo razvitimi harmoniziranimi standardi ter spremenjenimi in popravljenimi harmoniziranimi standardi, za katere bi na splošno moralo biti potrebnega manj časa, če se standardi v CEN ocenjujejo v rednih časovnih presledkih in po potrebi spreminjajo.
Drugi kazalnik izložka je razpoložljivost okoljskih informacij ter količina okoljskih zahtev in zahtev glede varnosti izdelkov, vključenih v tehnične specifikacije. Njihovo število se bo sčasoma povečalo, zaradi česar bodo gradbeni izdelki in gradbeni objekti varnejši in bolj trajnostni. Število tehničnih specifikacij z okoljskimi informacijami in zahtevami (ali družin izdelkov, ki jih te vključujejo) ter njihov sorazmerni pomen z vidika okolja so parametri, ki pomagajo oceniti, koliko se je upoštevanje okolja povečalo zaradi tega predloga.
Za merjenje izboljšanega nadzora trga se bo Komisija posvetovala z državami članicami. Uspešno izvajanje naj bi najprej vodilo do odkritja večjega števila neskladnih gradbenih izdelkov in nato do zmanjšanja tega števila. Kazalnik za spremljanje bi lahko bila stopnja zaupanja med gospodarskimi subjekti, ki bi se jo lahko ocenilo po štirih do petih letih na podlagi informacij, pridobljenih s posvetovanji z deležniki.
1.5.Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
(1) Odpraviti neskladje med pravnimi merili, ki jih uporablja Komisija, in zmožnostjo standardizatorjev, da zagotovijo zahtevane izložke. Zagotoviti alternativo, kadar postopek standardizacije ne prinaša rezultatov. Odpraviti nepopolno naravo harmonizacije.
(2) Zmanjšati nacionalne ovire za trgovino za izdelke, ki jih zajema uredba o gradbenih izdelkih. Izboljšati izvrševanje in nadzor trga. Zagotoviti jasnost določb in zlasti določb o poenostavitvi.
(3) Vključiti uporabo digitalnih orodij. Vključiti sklic na trajnostnost. Zagotoviti varnost gradbenih izdelkov. Vključiti izdelke, ki se niso vključene v trenutno področje uporabe zakonodaje o varnosti izdelkov, na primer tridimenzionalno natisnjene izdelke.
1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno)
Z uredbo o gradbenih izdelkih ni vzpostavljen enotni trg za gradbene izdelke. Na nacionalni ravni nezadosten nadzor trga in izvrševanje preprečujeta, da bi se koristi odpiranja trgov in izenačevanja konkurenčnih pogojev za konkurente v celoti uresničile. Poleg tega nekatere določbe uredbe o gradbenih izdelkih niso dovolj jasne ali se prekrivajo, bodisi znotraj samega okvira uredbe o gradbenih izdelkih bodisi med uredbo o gradbenih izdelkih in drugo zakonodajo EU. Uredba o gradbenih izdelkih tudi ne omogoča uresničevanja širših prednostnih nalog politike, zlasti zelenega in digitalnega prehoda.
Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije (naknadno)
Ta predlog naj bi izboljšal splošno delovanje enotnega trga za gradbene izdelke, zlasti z reševanjem sedanjih vprašanj v zvezi s sistemom standardizacije in odpravo dodatnih ovir za trgovino, kot je podvajanje ali prekrivanje regulativnih določb na ravni EU ali na nacionalni/regionalni ravni. Zaradi tega bi se povečala pravna varnost in predvidljivost ter izboljšali enake konkurenčni pogoji za gradbeno industrijo. Zaupanje v celoten sistem bi se povečalo zaradi bolj racionaliziranih praks nadzora trga po vsej EU. Nazadnje, ta predlog obravnava podnebno in okoljsko učinkovitost ter krožnost gradbenih izdelkov, ki jih je mogoče obravnavati le na ravni EU, kjer se razvija skupni tehnični jezik.
1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
Izkušnje z uredbo o gradbenih izdelkih so privedle do naslednjih spoznanj:
(1) Potrebna je skladnost med uporabljenimi pravnimi merili in sposobnostjo standardizatorjev, da zagotovijo zahtevane izložke.
(2) Zagotoviti je treba alternativo, kadar postopek standardizacije ne prinaša rezultatov.
(3) Zagotoviti bi bilo treba jasnost določb uredbe.
(4) Uredba bi morala biti sposobna zagotavljati rezultate na področju širših prednostnih nalog politike.
1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
Predlog je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.
Predlog določa harmonizirane pogoje za trženje gradbenih izdelkov na enotnem trgu. Zaradi njegove zapletenosti bi se lahko nekatere dejavnosti teoretično prenesle na zunanjo agencijo, vendar to trenutno ni načrtovano.
Kar zadeva morebitne sinergije, predlog zagotavlja sinergije, zlasti z drugimi pobudami, vključno z uredbo o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov.
1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev
1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
Časovno omejeno
od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,
finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.
Časovno neomejeno
Izvajanje z začetnim obdobjem od leta 2024 naprej (sprejetje in objava predloga sta malo verjetna pred letom 2025, za najpomembnejše izvedbene in delegirane akte pa je potrebno najmanj enoletno pripravljalno obdobje), ki mu bo sledilo polno delovanje leta 2025 ali pozneje, odvisno od časa sprejetja.
1.7.Načrtovani načini upravljanja
Neposredno upravljanje – Komisija:
z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,
prek izvajalskih agencij.
Deljeno upravljanje z državami članicami.
Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:
tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,
mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),
EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,
organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,
subjektom javnega prava,
subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.
Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.
Opombe
n. r.
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
Navedite pogostost in pogoje.
Uredba bi se lahko redno ocenjevala. Komisija bo predložila poročilo o izvajanju nove uredbe o gradbenih izdelkih ne prej kot osem let po začetku njene veljavnosti, kar bo omogočilo uresničitev rezultatov in učinkov revizije.
V takem ocenjevalnem poročilu bi morala biti ocenjena zlasti uspešnost revidirane zakonodaje – s posebnim, vendar ne izključnim poudarkom na vprašanjih, zajetih v kazalnikih iz dela 1.4.4 – ter njena učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost za EU.
Poleg tega bi lahko Komisija izvedla več ukrepov spremljanja.
2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi
2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
Predlog ureja le trženje gradbenih izdelkov, vključno z vključevanjem nekaterih okoljskih značilnosti, da bi odražal uredbo o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov. Gre torej za klasično vrsto zakonodaje o izdelkih. Klasično zakonodajo o izdelkih večinoma izvaja Komisija sama, saj je številne pravne ukrepe in vprašanja težko prenesti na subjekte, ki nimajo osnovnega znanja o zadevni zakonodaji. Kar zadeva nekatere vidike, pa bi bila uporaba ponudnikov storitev, izbranih v postopkih za oddajo javnega naročila, lahko potrebna ali vsaj koristna. To lahko velja zlasti za informacijske sisteme, ki so potrebni za izvajanje.
Uporabljati bi se morali običajni enotni nadzorni mehanizmi Komisije, vključno s tistimi, ki se uporabljajo za postopke za oddajo javnega naročila, ki bodo zadostovali. Ni razloga za posebne, odstopajoče mehanizme izvajanja financiranja, načine plačila in strategije nadzora.
Vendar se bo zaradi predloga povečalo število potrebnih človeških virov. Predlog omogoča obravnavo glavnih pomanjkljivosti okvira uredbe o gradbenih izdelkih, na primer standardizacijo, ter določa okoljske zahteve in zahteve glede varnosti izdelkov neodvisno od izvedbe gradbenih del. Prav tako bi učinkovito obravnaval cilje, ki izhajajo iz nove industrijske strategije, strategije standardizacije, evropskega zelenega dogovora, akcijskega načrta za krožno gospodarstvo in drugih povezanih pobud v okviru gradbenih izdelkov. Te nove značilnosti zahtevajo tudi usklajen mehanizem za čezmejno uporabo novih obveznosti na podlagi te uredbe ter informacijski in komunikacijski sistem za zbiranje, obdelavo in shranjevanje informacij.
Za izpolnjevanje novih nalog je treba službam Komisije zagotoviti ustrezna sredstva. Ocenjuje se, da bo za izvajanje uredbe potrebnih skupno 15 EPDČ.
2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje
Za zmanjšanje inherentnega tveganja navzkrižja interesov v zvezi s priglašenimi organi so določene zahteve v zvezi s priglasitvenimi organi.
Komisija bo tveganje neskladnosti z Uredbo spremljala prek sistema poročanja, ki ga bo razvila (portal za opozarjanje na neskladnost).
Obstaja jasna potreba po smotrnem in učinkovitem upravljanju proračuna, da se preprečijo goljufije in nesmotrna poraba. Vendar mora sistem kontrole doseči pošteno ravnotežje med doseganjem sprejemljive stopnje napak in bremena potrebne kontrole.
2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.
Ukrepi, načrtovani za boj proti goljufijam, so določeni v členu 35 Uredbe (EU) št. 1077/2011, ki določa naslednje:
1. Za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti se uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999.
2. Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu o internih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in nemudoma izda ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse zaposlene na Agenciji.
3. Odločitve o financiranju ter iz njih izhajajoči sporazumi in instrumenti za njihovo izvajanje izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi na kraju samem izvajata nadzor nad prejemniki sredstev Agencije in zastopniki, ki so odgovorni za njihovo dodelitev.
V skladu s to določbo je bil 28. junija 2012 sprejet sklep upravnega odbora Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice v zvezi s pogoji za notranje preiskave glede preprečevanja goljufij, korupcije in vseh nezakonitih dejavnosti, ki škodujejo interesom Unije.
Uporabljala se bo strategija GD GROW za preprečevanje in odkrivanje goljufij.
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
Obstoječe proračunske vrstice
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic
|
Razdelek večletnega finančnega okvira
|
Proračunska vrstica
|
Vrsta
odhodkov
|
Prispevek
|
|
|
Razdelek 1
Enotni trg, inovacije in digitalno
|
dif./nedif.
|
držav Efte
|
držav kandidatk
|
tretjih držav
|
po členu 21(2)(b) finančne uredbe
|
|
1
|
03.010101 – Odhodki za podporo programu za enotni trg
|
nedif.
|
DA
|
NE6
|
NE6
|
NE
|
|
1
|
03.020101 – Delovanje in razvoj notranjega trga blaga in storitev
|
dif.
|
DA
|
NE
|
NE6
|
NE
|
3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje
Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.
Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Razdelek
večletnega finančnega okvira
|
1
|
Enotni trg, inovacije in digitalno
|
|
GD GROW
|
|
|
Leto
2024
|
Leto
2025
|
Leto
2026
|
Leto
2027
|
Po letu
2027
|
SKUPAJ
|
|
□ Odobritve za poslovanje
|
|
|
|
|
|
|
|
03.020101
|
obveznosti
|
(1a)
|
0,860
|
0,860
|
0,860
|
0,860
|
|
3,440
|
|
|
plačila
|
(2a)
|
0,258
|
0,688
|
0,860
|
0,860
|
0,774
|
5,160
|
|
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov
|
|
|
|
|
|
|
|
Proračunska vrstica 03.010101
|
|
(3)
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
|
Odobritve iz RAZDELKA 7
za GD GROW SKUPAJ
|
obveznosti
|
= 1a + 1b + 3
|
0,860
|
0,860
|
0,860
|
0,860
|
|
3,440
|
|
|
plačila
|
= 2a + 2b
+ 3
|
0,258
|
0,688
|
0,860
|
0,860
|
0,774
|
3,440
|
□ Odobritve za poslovanje SKUPAJ
|
obveznosti
|
(4)
|
0,860
|
0,860
|
0,860
|
0,860
|
|
3,440
|
|
|
plačila
|
(5)
|
0,258
|
0,688
|
0,860
|
0,860
|
0,774
|
3,440
|
|
□ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ
|
(6)
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
|
Odobritve iz RAZDELKA 1
večletnega finačnega okvira
SKUPAJ
|
obveznosti
|
= 4 + 6
|
0,860
|
0,860
|
0,860
|
0,860
|
|
3,440
|
|
|
plačila
|
= 5 + 6
|
0,258
|
0,688
|
0,860
|
0,860
|
0,774
|
3,440
|
Razdelek
večletnega finančnega okvira
|
7
|
„Upravni odhodki“
|
Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v
Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga
(Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
|
|
|
Leto
2024
|
Leto
2025
|
Leto
2026
|
Leto
2027
|
Leto
2028
|
Leto
2029
|
Po letu
2029
|
SKUPAJ
|
|
GD GROW
|
|
□ Človeški viri
|
1,099
|
1,099
|
1,099
|
0,942
|
0,942
|
0,628
|
|
5,809
|
|
□ Drugi upravni odhodki
|
0,170
|
0,170
|
0,170
|
0,170
|
0,170
|
0,170
|
|
1,020
|
|
GD GROW SKUPAJ
|
odobritve
|
1,269
|
1,269
|
1,269
|
1,112
|
1,112
|
0,798
|
|
6,829
|
|
Odobritve iz RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ
|
(obveznosti skupaj = plačila skupaj)
|
1,269
|
1,269
|
1,269
|
1,112
|
1,112
|
0,798
|
|
6,829
|
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
|
|
|
Leto
2024
|
Leto
2025
|
Leto
2026
|
Leto
2027
|
Leto
2028
|
Leto
2029
|
Po letu
2029
|
SKUPAJ
|
|
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ
|
obveznosti
|
2,109
|
2,109
|
2,109
|
1,952
|
1,952
|
1,638
|
|
11,989
|
|
|
plačila
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje
Cilj zakonodajnega predloga je izboljšati delovanje enotnega trga gradbenih izdelkov z obravnavo sistema tehnične harmonizacije, izboljšanjem izvrševanja in nadzora trga, poenostavitvijo določb za MSP in večjo pravno jasnostjo okvira v celoti. Njegov cilj je tudi izboljšati varnost gradbenih izdelkov ter prispevati k zmanjšanju splošnega vpliva gradbenih izdelkov na podnebje in okolje.
Zato izložki pobude ne morejo biti izenačeni z izdelki ali storitvami in zanje ni mogoče pripraviti ocene stroškov.
3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve
Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.
Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
|
Leto
2024
|
Leto
2025
|
Leto
2026
|
Leto
2027
|
Leto
2028
|
Leto
2029
|
Po letu
2029
|
SKUPAJ
|
|
RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Človeški viri
|
1,099
|
1,099
|
1,099
|
0,942
|
0,942
|
0,628
|
|
5,809
|
|
Drugi upravni odhodki
|
0,170
|
0,170
|
0,170
|
0,170
|
0,170
|
0,170
|
|
1,020
|
|
Seštevek za
RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira
|
1,269
|
1,269
|
1,269
|
1,112
|
1,112
|
0,798
|
|
6,829
|
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Človeški viri
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugi
upravni odhodki
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
|
|
|
Seštevek za odobritve
zunaj RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
|
|
|
SKUPAJ
|
1,269
|
1,269
|
1,269
|
1,112
|
1,112
|
0,798
|
|
6,829
|
Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
Ocenjene potrebe po človeških virih
Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa
|
|
Leto
2024
|
Leto
2025
|
Leto
2026
|
Leto
2027
|
Leto
2028
|
Leto
2029
|
Po letu
2029
|
|
□ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
|
|
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)
|
7
|
7
|
7
|
6
|
6
|
4
|
|
|
20 01 02 03 (delegacije)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
01 01 01 01 (posredne raziskave)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
01 01 01 11 (neposredne raziskave)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Druge proračunske vrstice (navedite)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
□ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)
|
|
20 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
20 02 03 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
XX 01 xx yy zz
|
– na sedežu
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
– na delegacijah
|
|
|
|
|
|
|
|
|
01 01 01 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
01 01 01 12 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Druge proračunske vrstice (navedite)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SKUPAJ
|
7
|
7
|
7
|
6
|
6
|
4
|
|
XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.
Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
Opis nalog:
|
Uradniki in začasni uslužbenci
|
oVodenje postopka v zvezi s pravnim redom uredbe o gradbenih izdelkih, usklajevanje s CEN in EOTA, povezovanje s svetovalci HAS in svetovalci za uredbo o gradbenih izdelkih, razvoj delegiranih aktov o razredih in mejnih vrednostih ter sistemov ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti.
oZagotavljanje, da bo CEN pregledal in ponovno sprejel 600 harmoniziranih standardov (in spremljevalnih pravnih aktov), razvitih v okviru prejšnjih direktive in uredbe o gradbenih izdelkih, Komisija pa jih bo ponovno ocenila zaradi morebitne navedbe v Uradnem listu Evropske unije v petih letih.
oRazvoj in navajanje novih standardov.
oObdelava novih evropskih ocenjevalnih dokumentov.
oOpredelitev dodatnih zahtev za izdelke in trajnostnih vidikov gradbenih izdelkov, ki jih je treba zajeti v ustreznih standardih na podlagi predloga, bo vodila v dodatno delovno obremenitev pri pripravi ustreznih aktov Komisije (sektorska enota ob podpori Skupnega raziskovalnega središča) in bo pomenila, da bo treba pripraviti in oceniti bolj zapletene zahteve za standardizacijo ter posledično standarde.
oRazvoj tehničnih specifikacij s strani Komisije, če evropske organizacije za standardizacijo ne zagotovijo ustreznih harmoniziranih standardov.
oVzpostavitev in vzdrževanje zbirke podatkov ali sistema na podlagi uredbe o gradbenih izdelkih.
oObdelava pritožb prek portala za opozarjanje na neskladnost.
oUsklajevanje priglašenih organov.
oAnaliza nacionalnih določb, namenjenih neskladnim izdelkom.
oIzvajanje zaščitnega postopka EU.
oSprejetje delegiranih aktov o najmanjšem številu pregledov, ki jih morajo opraviti organi za nadzor trga.
oPriprava letnih poročil na podlagi podrobnih statističnih podatkov, ki zajemajo preglede, ki so jih opravili njihovi organi za nadzor trga.
oZbiranje in razvoj razlagalnih pravil.
oUsposabljanje organov za nadzor trga, kontaktnih točk za izdelke za gradbeništvo, priglašenih organov in drugih ustreznih organov.
oPodpora mednarodnemu sodelovanju (izmenjava informacij o izvrševanju, podatkov o gospodarskih subjektih, dejavnostih standardizacije, regulativnih zadevah, metodah ocenjevanja in preskušanja).
oOrganiziranje izmenjave informacij med državami članicami o spodbudah za spodbujanje trajnostnih izdelkov pri javnem naročanju, objava rezultatov takih izmenjav in objava smernic za spodbujanje čim širše uporabe takih spodbud.
oUpravljanje projektov, tehnični sekretariat, delegirane uredbe, povezane s požarno varnostjo.
oPriprava kratkih poročil.
oSplošno usklajevanje.
|
|
Zunanji sodelavci
|
|
3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
Predlog/pobuda:
se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;
Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske. V primeru pomembnejših sprememb med programi predložite Excelovo tabelo.
zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;
Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice, ustrezne zneske in instrumente, ki naj bi bili uporabljeni.
zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.
Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.
3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju
V predlogu/pobudi:
ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;
je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:
odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
|
Leto
N
|
Leto
N+1
|
Leto
N+2
|
Leto
N+3
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
|
Skupaj
|
|
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sofinancirane odobritve SKUPAJ
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
za lastna sredstva,
za druge prihodke.
navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Prihodkovna proračunska vrstica
|
Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto
|
Posledice predloga/pobude
|
|
|
|
Leto
N
|
Leto
N+1
|
Leto
N+2
|
Leto
N+3
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
|
|
Člen ………….
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.
Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).
PRILOGA
k OCENI FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
Naslov predloga/pobude:
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih pogojev za trženje gradbenih izdelkov, spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 305/2011
Ta priloga mora biti priložena oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga pri posvetovanju med službami.
Preglednice s podatki se uporabljajo kot vir za preglednice iz ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga. Namenjene so izključno notranji uporabi znotraj Komisije.
1.Stroški predvidenih potrebnih človeških virov
◻
Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira
|
Leto 2024
|
Leto 2025
|
Leto 2026
|
Leto 2027
|
Leto 2028
|
Leto 2029
|
|
SKUPAJ
|
|
|
EPDČ
|
odobritve
|
EPDČ
|
odobritve
|
EPDČ
|
odobritve
|
EPDČ
|
odobritve
|
EPDČ
|
odobritve
|
EPDČ
|
odobritve
|
EPDČ
|
odobritve
|
EPDČ
|
odobritve
|
|
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
|
|
20 01 02 01 – Sedež in predstavništva
|
uslužbenec AD
|
7
|
1,099
|
7
|
1,099
|
7
|
1,099
|
6
|
0,942
|
6
|
0,942
|
4
|
0,628
|
|
|
|
5,809
|
|
|
uslužbenec AST
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
20 01 02 03 – Delegacije Unije
|
uslužbenec AD
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
uslužbenec AST
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
• Zunanji sodelavci
|
|
20 02 01 in 20 02 02 – Zunanji sodelavci – sedež in predstavništva
|
PU
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NNS
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ZU
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
20 02 03 – Zunanji sodelavci – delegacije Unije
|
PU
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
LU
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NNS
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ZU
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
MSD
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Druge proračunske vrstice, povezane s človeškimi viri (navedite)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Seštevek za človeške vire – RAZDELEK 7
|
|
7
|
1,099
|
7
|
1,099
|
7
|
1,099
|
6
|
0,942
|
6
|
0,942
|
4
|
0,628
|
|
|
|
5,809
|
Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira
|
Leto 2024
|
Leto 2025
|
Leto 2026
|
Leto 2027
|
Leto 2028
|
Leto 2029
|
|
SKUPAJ
|
|
|
EPDČ
|
odobritve
|
EPDČ
|
odobritve
|
EPDČ
|
odobritve
|
EPDČ
|
odobritve
|
EPDČ
|
odobritve
|
EPDČ
|
odobritve
|
EPDČ
|
odobritve
|
EPDČ
|
odobritve
|
|
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
|
|
01 01 01 01 Posredne raziskave
01 01 01 11 Neposredne raziskave
Drugo (navedite)
|
uslužbenec AD
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
uslužbenec AST
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
• Zunanji sodelavci
|
|
Zunanji sodelavci v okviru odobritev za poslovanje (nekdanje vrstice BA)
|
– na sedežu
|
PU
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NNS
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ZU
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
– na delegacijah Unije
|
PU
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
LU
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NNS
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ZU
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
MSD
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
01 01 01 02 Posredne raziskave
01 01 01 12 Neposredne raziskave
Drugo (navedite)
|
PU
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NNS
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ZU
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Druge proračunske vrstice, povezane s človeškimi viri (navedite)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Seštevek za ČLOVEŠKE VIRE – odobritve zunaj RAZDELKA 7
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ČLOVEŠKI VIRI skupaj (vsi razdelki večletnega finančnega okvira)
|
|
7
|
1,099
|
7
|
1,099
|
7
|
1,099
|
6
|
0,942
|
6
|
0,942
|
4
|
0,628
|
|
|
|
5,809
|
Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
2.Stroški drugih upravnih odhodkov
◻
Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.
Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira
|
Leto 2024
|
Leto 2025
|
Leto 2026
|
Leto 2027
|
Leto 2028
|
Leto 2029
|
|
SKUPAJ
|
|
Na sedežih ali na ozemlju EU
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
20 02 06 01 – Stroški za službena potovanja in reprezentančni stroški
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
20 02 06 02 – Stroški za konference in sestanke
|
0,170
|
0,170
|
0,170
|
0,170
|
0,170
|
0,170
|
|
1,020
|
|
20 02 06 03 – Odbori
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
20 02 06 04 – Študije in posvetovanja
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
20 04 – Odhodki informacijske tehnologije (poslovni)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Druge proračunske vrstice, ki niso povezane s človeškimi viri (po potrebi navedite)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Na delegacijah Unije:
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
20 02 07 01 – Stroški za službena potovanja in konference ter reprezentančni stroški
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
20 02 07 02 – Nadaljnje usposabljanje osebja
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
20 03 05 – Infrastruktura in logistika
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Druge proračunske vrstice, ki niso povezane s človeškimi viri (po potrebi navedite)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Seštevek za Drugo – RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira
|
0,170
|
0,170
|
0,170
|
0,170
|
0,170
|
0,170
|
|
1,020
|
Potrebe po odobritvah za upravne zadeve se krijejo z odobritvami, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na obstoječe proračunske omejitve.
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira
|
Leto N
|
Leto N+1
|
Leto N+2
|
Leto N+3
|
Leto N+4
|
Leto N+5
|
Leto N+7
|
Skupaj
|
|
Odhodki za tehnično in upravno pomoč (brez zunanjih sodelavcev) iz odobritev za poslovanje (nekdanje vrstice BA):
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
– na sedežu
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
– na delegacijah Unije
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugi odhodki za upravljanje v raziskovalni dejavnosti
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Odhodki politike informacijske tehnologije za operativne programe
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Poslovni odhodki informacijske tehnologije za operativne programe
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Druge proračunske vrstice, ki niso povezane s človeškimi viri (po potrebi navedite)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Seštevek za Drugo – odobritve zunaj RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugi upravni odhodki skupaj (vsi razdelki večletnega finančnega okvira)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3.Upravni stroški skupaj (vsi razdelki večletnega finančnega okvira)
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Povzetek
|
Leto 2024
|
Leto 2025
|
Leto 2026
|
Leto 2027
|
Leto 2028
|
Leto 2029
|
Skupaj
|
|
Razdelek 7 – Človeški viri
|
1,099
|
1,099
|
1,099
|
0,942
|
0,942
|
0,628
|
5,809
|
|
Razdelek 7 – Drugi upravni odhodki
|
0,170
|
0,170
|
0,170
|
0,170
|
0,170
|
0,170
|
1,020
|
|
Seštevek za Razdelek 7
|
1,269
|
1,269
|
1,269
|
1,112
|
1,112
|
0,798
|
6,829
|
|
Odobritve zunaj razdelka 7 – Človeški viri
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Odobritve zunaj razdelka 7 – Drugi upravni odhodki
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Seštevek za druge razdelke
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1.SKUPAJ
2.RAZDELEK 7 in odobritve zunaj RAZDELKA 7
|
1,269
|
1,269
|
1,269
|
1,112
|
1,112
|
0,798
|
6,829
|
Potrebe po odobritvah za upravne zadeve se krijejo z odobritvami, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na obstoječe proračunske omejitve.
4.Metode izračuna za oceno stroškov
4.1. Človeški viri
Ta del določa metodo izračuna, ki se uporablja za ocenjevanje človeških virov, ki se štejejo za potrebne (predpostavke o količini dela, vključno s posebnimi delovnimi mesti (delovni profili Sysper 2), kategorije osebja in ustrezni povprečni stroški).
|
RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira
|
|
Opomba: povprečni stroški vsake kategorije uslužbencev na sedežu so dostopni na BudgWeb:
https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/pre/legalbasis/Pages/pre-040-020_preparation.aspx
|
|
• Uradniki in začasni uslužbenci
·Z revizijo se bo področje uporabe uredbe o gradbenih izdelkih razširilo, tako glede zajetih izdelkov kot glede zahtev (npr. okoljske zahteve/zahteve glede trajnostnosti in varnostne zahteve). Uvedenih bo več harmoniziranih standardov, ki bodo bolj zapleteni. Zato bodo za oceno harmoniziranih standardov potrebna enaka sredstva kot so zdaj potrebna za evropske ocenjevalne dokumente, tj. 2,5 delovnega dne na harmonizirani standard.
·Glede na to, da je treba v petih letih po začetku veljavnosti pregledati približno 600 harmoniziranih standardov, je mogoče domnevati, da je treba vsako leto oceniti 120 standardov, kar pomeni x 2,5 delovnega dne na eno oceno, torej 300 delovnih dni.
·Vzporedno se bo izvajal pravni red uredbe o gradbenih izdelkih in pripravljale se bodo nove zahteve za standardizacijo ali izvedbeni akti. Za pravni red je potreben 1 EPDČ, torej 220 delovnih dni.
·Ob upoštevanju, da se pripravi pet pravnih aktov na leto (novih zahtev za standardizacijo, delegiranih aktov ali izvedbenih aktov) in približno 30 delovnih dni za pripravo posameznega akta, je to 150 delovnih dni (vključno s podporo odvetnika, ki močno presega običajnih 0,2 EPDČ).
·Postopek prek Evropske organizacije za tehnična soglasja (evropski ocenjevalni dokumenti) bo omejen na izdelke, ki jih harmonizirani standardi sploh ne zajemajo. Za evropske ocenjevalne dokumente niso uvedene nobene nove zahteve, zato se lahko predvideva enak čas ocenjevanja kot zdaj (2,5 delovnega dne) za največ 30 evropskih ocenjevalnih dokumentov na leto. To pomeni 75 delovnih dni.
·Nova uredba o gradbenih izdelkih vsebuje vrsto dodatnih določb, ki bodo vključevale tehnično osebje v obsegu 0,5 EPDČ, torej približno 110 delovnih dni;
300 + 220 + 150 + 75 + 110 = 855 delovnih dni ob upoštevanju predhodne ocene virov, po kateri se za tehnično harmonizacijo porabi 0,66 EPDČ inženirja 855/(220 * 0,666) = 5 EPDČ inženirjev (zaokroženo navzdol zaradi morebitne prerazporeditve nalog znotraj sedanje skupine).
Kar zadeva pravno in upravno podporo, se ob upoštevanju 0,2 EPDČ za vsako dejavnost inženirja in približno 1 EPDČ odvetnika za pet pravnih aktov na leto potrebuje najmanj 1 EPDČ odvetnika + 1 AST za usklajevanje vseh postopkov.
Skupaj torej 7 EPDČ.
|
|
• Zunanji sodelavci
|
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira
|
|
• Samo delovna mesta, ki se financirajo iz proračuna za raziskave
|
|
• Zunanji sodelavci
|
4.2.Drugi upravni odhodki
Podrobno navedite metodo izračuna, uporabljeno za vsako proračunsko vrstico,
zlasti z njo povezane predpostavke (npr. število letnih sestankov, povprečni stroški itd.).
|
RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira
|
|
Število sestankov po začetku veljavnosti predloga bi moralo odražati stanje pred COVID-19 v okviru uredbe o gradbenih izdelkih.
-Svetovalna skupina za uredbo o gradbenih izdelkih: dve srečanji na leto (povprečno 54 udeležencev, povprečni stroški 450 EUR na udeleženca), približno 48 600 EUR
-Stalni odbor za gradbeništvo: dve srečanji na leto (povprečno 54 udeležencev, povprečni stroški 450 EUR na udeleženca), približno 48 600 EUR
-Usmerjevalna skupina za pravni red uredbe o gradbenih izdelkih: tri srečanja na leto (povprečno 54 udeležencev, povprečni stroški 450 EUR), približno 73 000 EUR
SKUPAJ: 170 000 EUR
|
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira
|
|
|